165. aniM_______________i imm, i mim, nm mb-                              m. im-
.Skww»ski Njiod" vtlj* v Ljubljani na dom dostavljen:                           v upuvniŠtvu prcjemAa:
«k> leto.......K 24•—            ćelo leto.......K 22*—
poi leta........12-—            po* leta........11*—
četrt Idi     .•»••..    6*—           čem leta.......    5-50
oa mcjcc     ••••••    9    t-—           mi bickc     .    s        •   •    •    »     1*90
Doptsi naf se frankjraja.    Rokopisi se ae vračafo. Ur«4ai**ro:   K&aHoT« mllca ŠL 5 <v i ritličju I evo), ttUtoa ftt 14.
hfcaja vmU im irotor tsviMtfl mM|« ta pmrtu
Inscrat!   veljajo    peterostopna petit  vreta za enkrai  no   !4 vin.,  za  dvakrat po 12 viil, za trikrat ali većkni do 10 via.  Parte io zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri  većjiti inserajah po dogovoru.
Upnvništvu na i se pošiljafo naročnine,  reklamacije,  inserati itd.
to <e administrativne stvari
---------------  Foum«uu iUrilka v«l|a 10 wimmr\mw.  ---------------
Na pismena naročita r>rez tstodobi.e vposlatve naročnine se ne ozira* ,ftar*4aa tiskaru« *•!•!*■ *L SS.
»Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemčijo: ćelo ieto.......K 25*—          ceio leto.......K 30*—
četrt ^ufta"   !   !   I  !   \   *    \   6-50            za Ameriko in vse druge dežele:
na mesec     .        •   •   •   .    »    2*30          ćelo leto ...        •   .   •   K 35*—
Vnrsšarrem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtvo   spodai, dvorišče levo), KnaHova ulica: št. 5 telefon St. 85
Rranjshi dežeini zbor.
i
V času, ko počiva širom monarhije vse parlamentarno delova-nie, so klerikalci kar naenkrat začu-tili potrebo, da se skliče dežeini zbor kranjski na kratko zaseianje.
Vlada je klerikalcem ugodila in *e sklicala dežeini zbor. dasi ta ni popoln. Znano je, da so klerikalci pred meseci razveljavili dva ljubljanska mandata in da se nadomest-ne volitve še vedno nišo izvršile. Peželni zbor ni kompletan in ker je klerikalna većina manjšino nasilno oropala za dva m?."^a*r. :*: ^;1 rač pričakovati, da vlada ne skiiče de-jelnega parlamenta, dokler riso izvršene nadomestne volitve. To pri-čakovanje se ni izpolmlo in je to za vlado gotovo jako karakteristično.
Klerikalna većina v deželnem odboru ima izredno široko vest. Zlasti z deželnim denarjem ravna na brezobrazen način in se še nikoli ni zmenila za to, kaki krediti so ji do-voljeni in če zaćostujejo za njene spekulacije ali če ne zadostujejo. Zdaj naenkrat pa je čutila potrebo, da ji dežeini zbor da nova pooblasti-!a in seveda tuđi dovoli potrebna sredstva za zgradbo električnih cen-rral. Stotisoče denarja je dežeini odbor vtaknil v te spekulacije, ne da bi mu jih bil dovofi! dežeini zbor, ">đdaJ je velikanska dela ne da bi jih ;* razpisal, kar seveda vzbuta vsa-i i vrstne sume, in ne da bi bil vpra-^al dežeini zbor. sploh je postopal vedno tako. kakor da dežeini zbor rvič ne pomeni.
Zdaj pa taka prememba! Zdaj je
~a taka sila, da je moral biti dežeini
:bor sklican o izrednem času, samo
zato. da stori nekaj    sklepov   glede
ektričnih central. Kaiti vse drugo,
kar bo dežeini zbor sklepal, je samo
^krasek«, ki naj po možnosti zagr-
ne pravi namen zasedanja.
Kaj se je pa zgodilo, da je sicer *ako oblastni dežeini *>dbor. ki ven-:er ve. da mu klerikalni kimovci v viež. zboru tuđi naknadno vse odobre, kar le hoče. zdaj naenkrat spo-zr.af najno potrebo izrplnega zase-ianja dež. zbora. Zgol samo ustavni • omisleki ga pač nišo vodili, saj ta-k:h pomislekov še nikoli n: imel, ne-kro le vedno kaza!, da »ma o ustavnosti in Dostavnosti prav čudne pojme. Vzroki, da so klerikalci zdaj izhera-
čili pri vluui i/.riuiu» zajedanje dež. zbora morajo biti vsekako posebno tehtni.
Drugo vprašnje na je, če jih bo dežeini zbor tuđi izvedcl. Klerikalcem zadostuje popolnoma, da jim dež. zbor formalno oravilno dovoli, kar zahtevajo — vse drugo je žanje brez pomena. Kontrole dt*ž. zbora se branijo na vso moć in se je menda opravičeno boje. Zato tuđi tako neradi natočijo dež. zboru čistega vina. Vedno si pomagajo tako. kakor dr. Lampe v svoji polemiki proti bivšemu dež. glavarju nlem. Sukljetu in ne dvomimo, da si bodo tako po-^kn^nT? r\c        '+) tuđi vdn;
Zanimivo bo to zasedanje vsekako, že zaradi tega, ker i.* med tem izšla ^ukljetova brošura in je v njo posadil bivši dež. glavar klerikalne mogočnike na obtožno k!op.
Madžarske molitve
v Hlostaii.
KakrŠno je bilo postopanje Oražma kot gerenta, prav tako je bilo tuđi postopanje njegovo pri vče-rajšnjih volitvah. Oražem je prav dobro vedel, da poštenim potom ne more zmagati. In vsled tega je s po-močjo deželnega odbora izvedel včerajšnje volitve ra sleparski in na-silen način. Raznašal ie sam s svoji-mi privrženci izkaznice z glasovni-cami, na katerih so bili tiskani klerikalni kandidatje. Mnogo naprednih volilcev sploh ni dobilo izkaznic dostavljenih. In če je šel tak volilec v soboto ali petek v občinsko pisarno po legitimacijo, tedaj je bila ta za-klenjena, gerent pa ^uradno* zadržan.
V'išek svojega sleparskega in nasilnega postopanja je pa dosege! Oražem na dan volitve. Dežeini odbor je namreč na izrecno zahtevo naprednjakovr izročil naprednjakom manjše število glasovnic z deželnim pečatom. Oerem Oražem se je osme-lil na drzen način kršiti volilni zakon ter pred volitvijo izjavi!, da izkaznice, ki imajo samo dežeini pečat, nišo veljavne. Ravnntako je spoznala komisija kot neveljavna vsa noobla-stila uslužbencev južne žele/niče, ki so bili slučajno v službi, češ ua južna železnica ni javna naprava. Kakor smo že omenili. gerent Ora/em ve-
ćini naprednim volilcem sploh ni do-stavil izkaznic. Tn ko so ti na dan volitev zahtevali, naj jim gerent iz-roči izkaznice, oziroma duplikate, je gerent kratkomalo izjavit, da komisija sploh nobene izkaznice nima. Oražem je pa tuđi med volitvijo de-lil volilcem glasovnice s tiskanimi kandidati. In sam bar on CodelM se je tako daleč spozabil, da si je dal usiliti tako tiskano glasovnico ter volil klerikalno.
Agitacijo je vodil dežeini odbor. Pred vhodom v volilni lokal je stal dr. Pegan ter tam kot dežeini odbornik revidira!, oziroma skušal revidirati glasovnice volil ;ev. Pomagala sta mu dež. oficijal Kristan in poslanca Dimnik in Đerma s t j a. Pegan je postopal tako sirovo, da so se zgražali ćelo klerikalni volilci Dajal je naprednim volilcem tnkc priimke, kakršne rabi samo kaka pocestna baraba in ki jih na tem mestu sploh ne moremo ponoviti. Višek klerikalne agitacije je pa pač dosege! župnik P e t r i č , ki je prišel s ciborijein >koli vratu na volišče ter pred voHtnim lokalom agitira!. Sramota in škanda! je, da se drzne duhovnik na tak način iz-rabijati najsvetejše.
Naprednjaki so mirno * rših svojo dolžnost. Čeprav so klerikalni priganjači na vse mogoČe načine iz-zivali, napredni vođjlci nišo reagirali na to sirovo izzivanje.
Ob štirih popoldne !e bila volitev končana. V prvem razredu je bilo oddanih 142 g!asov, v drugem 271. v tretjem 62.^. za podobčino ^martno 105, za podobčino Moste 304. Ko je komisija sortirala glasovnice. se ie Oražem spomnil občin-skih volitev v Prečini, dal zaviti in zapečatiti glasovnice. Nato so jih slavnostno nesli v občinsko pisarno.
Takrat je pa že zavihrala raz strehe Oražmove gostilne zastava. Huronsko vrpitje se :»e zaslišalo iz Oražmove hiše. Nabralo se je pred hišo in na dvorišču oolno otrok. žensk, ki so pijani razgrajali, vpili ter izzivali naprednjake. Na vsak način so hoteli izzvati pretep. Toda orožnistvo je energično nastopilo proti pijani sodrgi. Napredni volilci so uvideli, kaj nameravajo klerikal-ci. in so se takoj po končanih volitvah mirno razšli. z zavestjo. da so st ori li svojo dolžnost in prepričani, da moraio zmagati,   če  hi se vršile
volitve    pošteno    in    ne    sleparsko.
Skrutinij se je začel vršiti danes ob osmih dopoldne.
O postopanju klerikalne komisije borno pa še govorili.
Dežeini šolshi syet štajerski.
(Z jezikovne meje.)
Pred nekaj dnevi so prinesli listi zadnja imenovanja učitcijstv-a po deželnem šol. svetu. Med 'eini ime-novanji je čitati,    da   je    dobi! neki Ernest Kompost *z Marbeka n;e-v'o    n:i-J::: = :L-!ia     v    >t. Ožbaltu    ob Dravi.    Zgodovina tega imenovanja je zanimiva    tuđi za širšo    javnost, ker nam razkriva, kako pristransko postopa      naj^išja    deželna    šolska oblast  posebno    na  jezikovni    meji. Mar ji ni dobrobit sole, ampak samo gleda, da  zadosti željam    nekaterih nacijonalnih   prenapetnežev  v  posa-meznih krajih.    Za širše vrste ljudstva, katero solo    vzđržuje,   se    pa prav nič ne zmeni. Obenem pa nam kaže ravno to imenovanje   vso slabost in nemoč onih faktorjev,   ki so j od ljudstva v to izvoljeni in poklica-i ni, da ga ščitijo in    inu    obvarujejo I vsaj njegove najbolj primitivne pra-| viče. Zakaj, da se da v sedanjih po-i litičnih  razmerah  morda  težko  pre-prečiti   imenovanje   neljubega  sodni-« ka ^* kakem kraju, to bi še razumeli; | pač pa nam ne gre v glavo, da bi se ! ne moglo preprečiti imenovanje ne-1 sposobnega    nadučitelja   na dvoraz-rednici,   če    bi    se    le hotclo prijeti stvar pravočasno  in  primerno. |         Pa preidimo k dejstvom!
I         Št. Ožbalt    ob Dravi    je docela
slovenska župnija z nekatenmi »šta-jercijanci'. Na tamošnio dvorazred-nico je bil imenovan nepostavno za začasnega voditelja učitelj Kompost iz Marberka že v drugo. Nepostavno za to, ker mož ni ime! nikakega izpita iz slovenščine. Vatero bi moral poučevati. 2e to dc-istvo se je že opetovano ožigosalo v raznih slovenskih časnikih ter se informiralo tuđi poslanca dotičnecea okraja. Pomagalo ni nič. le služba se je razpi-sala do sredi decembra 1. 1. in sicer Kompostu na ljubo, Ja bi lahko po-stal takoj definitiven voditelj, ker je delal jeseni izpit iz slovenščine v Mariboru. Dclal je izpit. a ga ni na-pravil. Imenovanje bi se bilo seveda lnhko izvršilo že iinuarja ali fe-
bruarja.   A takrat   so bili udje okr. šol. sveta marberškega v nemali za-dregi. Imenovati bi morah  drugega kompetenta, a službo so l)iii že zdav-naj oddali Kompostu, kakor se je ta bahal   neki sam okrog.   In   tako so stvar zavlačevali    dobrega pol leta. Kompost je nepostavno vlekel dokla-de za voditeljsko mesto kljub raznim protestom ter se pri tem zabaval pri svoji nevesti v St. Ožbaliu, kar sicer nas nič ne briga. Vedel je, da ga šči-ti vsemogoča klika marberška Scho-ber in Langer,    katera    dva    lahko uspešno sežeta tuđi v Gradec in morda ćelo v Celovec, če treba.    Ker ni napravil izpita iz slovenščine, se je zatekel v Celovec. V zadnjih letih se spodnještajersko učiteljstvo — nem-čursko seveda — kaj rado^zateka v Celovec, če hoče    napraviti izpit iz slovenščine. Tamkaj baje priđe lahko »skozi<', če le nekaj tolče slovensko, ker so gospodje pri komisiji za slovenščino vsi strastni   nasprotniki Slovencev. Le eden bi bil rad nepri-stranski, pa seveda ne more pod ta-kimi razmerami. Kakor že nekaterim drugim,   tako se je tuđi pri Kompostu godilo v Celovcu, da je »napravil« letos spomladi izpit. In sedaj se je izvršilo njegovo imenovanje prav tako kakor je vedel že jeseni.
Vprašamo javno c. kr. dežeini šolski svet v Gradcu, ali je bilo njegovo postopanje pri tem imenovanju korektno? Ali se ^e že prepričal. da vrši okraini šol. svet marberški svoje delo ne v prid sole in po ve-Ijavnih zakonih, temveč popolnoma samolastno in veliki većini prebival-stva dotičnega okraja v kvar? Ali hoče enkrat postali najvišja dež. sol. oblast res samo Šolska samostojna oblast, ki se ozira samo na avstrij-ske zakone, ne pa na nasvete »Volks-rata« in njegovih privržencev? (Z g. dr. Verstovškom, dež. in drž. posl. marberškega okraja, pa se bodemo o tej stvari še posebej pomenili. Op. uredništva.)
Štajersko.
Iz Celja. Napredni abitu-r i j e n t j e so prispevali _k_ milijonski zbirki za narodni sklad 4/53 vinarjev iz čistega dobička abiturijentske slavnosti v Celju. Mladim svojim so-mišljenikom se prisrčno zahvaljujemo ! — Z\vergerjeva afera. Po nemških časnikih je vzdignilo ve-
LISTEK.
Lepi stricek.
(Bel - Arai.)
Francoski   spisal   Guy   de   M a u -
passant   —   Prevel Oton Z u -
pančič.
(Dalje.)
Policijski komisar je povzel: Oospod minister, zalotil sem vas samega z gospo Du Roy, tukaj na-^zočo, vas v postelji, njo skoraj goli. Vaša obleka je bila razmetana Križem - kražem po sobi, kar zado-Sća za zločin prešeštva. Očividnega
rva tajiti ne morete. Kaj imate -govoriti?«
Laroche - Mathieu je zamom-Ual: »Jaz vam nimam ničesar reci, borite svojo dolžnost.<
Komisar je nagovoril Madelćno: Mi priznate, gospa, da je ta gospod iš Ijubimec?«
Izpregovorila je predrzno: »Ne zanikam, moj Ijubimec je.«
»To zadošča.«
Potem si je uradnik zabelježil kaj o položaju stanovanja. Ko je * hal pisati« je vprašal minister, ki ^ je bil do konca oblekel ter je s svr-šnikom preko lakta in s klobukom v roki    čakal:
»Ali me Še potrebujete, gospod?
Kaj moram narediti? Ali smtm od-iti?«
Du Roy se je okrenil proti njemu ter se mu je nesramno nasmejal:
»Čemu pa? Mi smo opravili. Vi zopet lahko ležete, gospod; sedaj vaju ostavimo sama.«
Potem je položi! prst policijske-mu uradniku na laket:
*Pojdiva. gospod komisar, na tem mestu nimava midva več oprav-ka.«
Uradnik je malo presenečen sto-pil za njim; na pragu pa se je Geor-ges ustavil, da bi ga pustil naprej. Oni se je iz vljudnosti branil.
Du Roy ga je silil: »Kar naprej, gospod.^
Komisar je dejal:  »Za varni.«
Tedaj se je žurnalist priklonil, pa v ironično - vljudnem tonu: »Sedaj je vrsta na vas, gospod policijski komisar. Jaz sem tukaj malo da ne doma.«
Potem je zaprl vrata, nalahno, češ: bodimo obzirni!
Uro pozneje Je stopil Georges Du Roy v urednitvo »Vie francai-se.«
Gospod NValter je bil že pri delu, zakaj še vedno je skrbno vodil in nadzoroval svoj list, ki se je bil zelo razširi! in je krepko podpiral vedno večja podjetja njegove banke.
Sef je vzdignil glavo in je vpra-Sal: »A, vi ste? Jako čudni se mi zdi-te. Zakaj pa niste prišli k nam dini-rat? Odkod ste pa prišli?«
m
Mladi mož, ki si je bil v svesti, da napravi vtisek, je izjavil, s po-udarkom na vsako besedo:
Pravkar sem strmoglavil ministra vnanjih stvari.«
>^Strmoglavil . . . Kako?«
»Jaz hočem nov kabinet, nič več in nič manj. Zadnji čas je, da odbrc-nemn to mrhovino.«
Stari, ves osupel, je mislil, da je njegov urednik natrkan. Zagodrnjal je:   »Bežite no, kaj pa kvasite!«
»Nikakor ne. Pravkar sem za-sačil gospoda Laroche - Mathieuja v prešuštvu z mojo ženo. Policijski komisar je stvar ugotovil. Minister ie izgubljen.«
Walter, čisto prepaden, je poti-snil naočnike na čelo in je vprašal: ^Ali ne zbijate šal z menoj?«
»Nikakor ne. Nemudoma napišem ćelo članek o tem.«
»A kaj hočete pruvzaprav?«
»Strmoglaviti tega lopova, to podlo dušo, tega javnega hudodelca.«
Georges je del svoj klobuk na naslanjač in je pristavil:
»Naj se le varujejo tišti, ki mi hodijo na pot. Jaz nimam navade od-puščati.«
Sefu ni hotelo še sedaj v glavo. Zamomljal je: »Ampak . . . vaša žena?«
»Takoj jutri zjutraj vložim to-žbo na ločitev. Vrnem jo ranjkemu Forestierju.«
»Ločiti se hočete?«
»Menda. Smešen sem bil; a mo-
ral sem se delati neumnega, da bi ju presenetil. Sedaj ju sem. Vajeti imam v rokah jaz.«
Gospod \Valter kar ni mogel uma zbrati, s preplašenimi očmi je gledal Du Rova in si ie mislil: »Pre-sneto, ta jih ima pa za ušesi, ta!«
Georges je povzel: »Sedaj sem prost . . . Nekaj imam pod palcem. Pri novih volitvah oktobra meseca se predstavim za poslanca v svojem kraju, kjer sem dobro znan. S to žensko, ki se je zdela vsem sum-Ijiva, se nisem utegnil nikakor utr-diti. niti priti do pravega ugleda. Ujela me je kakor tepčka, varala me spred in zad. A odkar sem vedel, kaj mi uganja, sem odprl oči in pazil na-njo, ničvrednico.«
Zasmejal se je in je pristavil: »Ubogi Forestier je bil goljufan . . . goljutan, da ni ničesar slutil, zaupen, kakor je bil, in pokojen. Sedaj sem se iznebil garij, ki mi jih je ostavil. Sedaj imam proste roke. Sedaj poj-dem naprej.«
Kobalj je bil sedel preko stola in je pristavil, kakor v sanjah: »Sedaj pojdem naprej.«
In očka Walter so ga gledali še vedno s prostimi očmi, z naočniki na čelu, ter so dejali sami pri sebi: »Res pojde naprej, cigan prežgani.«
Georges je vstal: »Sedaj napišem članek. Diskretno ga moram se-sukati. Ampak veste, ministra bo po-razil Mozak je padel v morje, in ni ga ribiča, da bi ga še ujel. »Vie fran-
caise« nima nič od tega, če bi mu še prizanašala.«
Stari se je nekaj    trenotkov  še 'obiral, potem se je odločil: »Kar dajte,« je rekel, »zagazili so, slaba jim bo predla.«
IX.
Trije meseci so pretekli. Du Royeva razporoka je bila pravkar -razglašena. Njegova :^ena se je imenovala zopet po Forestierju, in ker so hoteli \Valterjevi 15. juli ja odpo-tovati v Trouville, so sklenili, da prežive, predno se razidejo, en dan na kmetih skupaj.
Določili so za to četrtek in že ob devetih zjutraj so se odpeljali v velikem landavcu s šestimi sedeži in s štirimi konji.
Zajtrkovali bodo v Saint-Ger-mainu, v paviljonu Henrika IV. Lepi striček si je bil izgovoril, da bo on edini moški, ki se vdeleži izleta, zakaj navzočnosti in obraza markija de Cazolles ni mogel prenašati. Zadnji hip pa so sklenili, da vzamejo na vse rano grofa Latour - Yvelina kar iz postelje s seboj. Sporočili so mu to prejšnji večer.
V hitrem diru so drdrali po aveniji Champs-Elisćes, potem skozi boulognski gozd.
Bilo je krasno poletno vreme, ne prevroče. Lastavice so švigale pod nebom v velikih lokih, tako hitro, da se je zdelo, kakor bi puščale slec1 za seboj.
(Dalje prihođajie.)
Strmu 2.                                                                                                         SLOVENSKI  NAROD,__________________________________________________________165 Ster.
liko prah«, ker |e okrajni šobki svet celjski dtscipUniral prov. učitelja na nemški soli v Vojniku. Karta Dank-warta Zwergerja. Krivda se vaK na slovenske člane te korporacije, če se sptoh more govoriti o lutki »krivdi«. Kajti tako daleČ Še zopet nismo na Sp. Utajenu, da bi se kaksen mlad, prenapet nemati učitelj mogel mirno ustavljati naroćiJom viile. ćetndi slovenske šotske oblasti. Ah zanimivo je. da je posti! Zwerger>a pasti tuđi pokhcani zastopnik ncmškega uči-teljstva, nadzornik Stering! Tega naj prunefo nemški listi, če mislijo, da se ft godila Zwergerju krivica! — *S r a n g a« se je nenadoma slomila pri mestni mitnici na Ljubljanski cesti. Namazati so jo tako na debek> z mestnimi barvami, da ni ntkdo opa-ziL da je les že doceta strohnel. Ću-đež, da se ni zgodHa kaka nesreća. — Prot. Božidarja $ t i f t a r -ja si je prwo$čil neki celjski duhovni šk i zelot v »Slovencu«. Odgovar-jafi seveda ne bodetno, pribijemo samo, da je g. profesor s soprogo več dni bi val pri »belem volku«. Njegov desar torej Kg- dahovnikom ni smr-dci — G. Mihael Ular. kateri, kakor smo že dmgod omenili. podu-čnje slovenŠćino na deski meščanski soli v CeHu. se nahaja. če se ne mo-timo, še vedno na do pastu kot nad-ociteH ljudske sole v Loki pri Zida-nem mostu. Mož je zdrav in krepak ter ima v Celju s svojo postransko shižbo na meščanski soli lep doho-dek. Nismo mu jih nevoščljivi. vprašamo samo visoki štajerski de-želni šolski svet, ali bi tuđi s slovenskim učiteljem postopal tako priza-neslnvo? — Rezultat ljudske-ga štetja je celjske Slovence na-vzttc vsem krivicam, ki so se nam zn-J-'k. ^Jar še zadovoliil. lloC*m se je pomnožilo mestno prebivalstvo komai za dobrih 100 duš. smo Slovenci napredovali za več ko 500 dnš. Veliko ljudi je došlo torej v našem mestu vendar do spoznanja. da so slovenskega rodu. Lkradio se nam je še vseeno 1000 duš, tako da bi moralo biti v Celju do polovice Slovencev. Vendar pa nam bo zavest, da napredujemo, dala novih moči za nadaljne delo. — Lj u d s k a knjižnica celjske čitaJni-c e ostane tndi čez poletje odprta. Knjige se izposojujejo, kakor po navadi, ob nedeljah dopoldne. Obiskuj-te pridno to bogato knjižnico in skrbite predvsem. da jo obisknjejo tr-govski in obrtniški vajenci. pomoč-niki, hlapci in dekle! — Letovi-ščarjev. osobito Madžarov in I ta li ja nov. je došlo tuđi leios mnogo v Celje. Vlečejo jih sem bližnje toplice in pa krasne kopelii v Savinji.
Št. Peter v Sav. dolini. Premi-nuha je dne 19. t. m. gospa Julijana Petrak, roj. Schwab.
Iz Maribora, Tajci v n a š i okolici. Ni še dolgo temu. ko smo braH v raznih časopisih zelo vero-jetno vest, da skuša priri v raznih okoiiških občinah neka večja angle-ška družba v posest prav posebno lepih zemljisč, na katerih bi potem zgradila razna poletna, a tuđi zimska letovišča. V prvi vrsti je obrnila ta družba svojo pozornost na romantično, po Pohorju zavarovano Marijo v Pušcavi, koder bi ne bilo le za poletni čas pnčakovati mnogo leto-viščarjev, marveč tuđi za zimo. Mo-goeno pogorje daje v poletnih dnevih s svojimi temnimi gozdi zelo prijet-no bivanje. Čisti zrak, prepojen zdra-vilnega aroma, nudi izdatno krepči-lo vsakemu bolniku, ki si išče krep-čila v gorki prirodi. A tuđi za zimo bi se dalo s primernimi uredbami doseći marsikaj. Ono goro\ je, ki daje v poletni vročini hladila, brani tuđi zimskim viharjem dostop. Zima pa bi ne nudila Ie prilike za počitek, oz. zdravljenja potrebnim primerno pri-bežališče, marveč tuđi zimski šport in njega ljubitelji bi si našli pod da-nimi pogoji popolnega razvedrila. Torej bi prišli špekulant je nedvom-no na svoj račun in več kot to. Seveda s par desettisoči bi se ne doseglo dosti. To vedo tuđi naši in gra-ški Nemci, ki sicer snujejo vedno za to ali ono namero »akcijske« družbe. Zato se sami stvari ne lotijo. Kaj pa — mi? Tako krasna, tako poma prirodnih lepot in čarov je naša domovina, a mi jo Ie gledamo — tu in tam, kadar nas kak slučaj v to narav-nost prisili — in samo, kadar nam tujerodec, bodisi že potem Nemec, Anglež itd. zasede nailepše dele naše rodne grude, zavzdihnemo nekam melanholično in konec je tuđi gledanju. Podjetnosti in spretnosti pa >e med nami še tako malo, da najmo-dernejše tujske industrije ne znamo uporabiti v svoj dobiček. In če kdo kaj začne, }e »brat« Slovenec prvi, ki mu nastavi nogo, da more potem govoriti o »pok>mih« nasprotne stranke. Majhen narod, majhni ljud-je in majhne razmere.
Iz Maribora. Sanitetnim razmeram v našem mestu smo že nekekrati poverili tuđi v »Slov. Narodu« prav posebno pozornost in omenili par nedostatkov, katerih je bilo potem naše mestne oćake ven-
darie sram. Pa kal, eni se odstranjujete, a ie v prihodnjem hipu se pokaže jo tem večji. Tako se je zgodil pred komai par dne vi staičaj, ki z namvnost bengalično lačjo o$vetiju-je nedostatke, ki pri nas nišo morda le prikriti, marveč — naravnost trp-IjenL Zgodilo se )e — kot že Javljeno — da je tekom nekaj nr počinilo v I>ravi več tisoč rib. /godilo se Je to, ker Je dopuSceno našim tovamar-jem neovirano odcejati vsakojake stritpene materije potom odvodov v I>ravo, ki služi v Mariboru — kot edina javna kupelj, neglede na to, da daje mariborska mestna občina ćelo v spodnjem toku Drave v najem ri-barjenje! Samo v Melju je Drava naplavtla 5C*t> zastrupljenih rib, na ti-soče pa jih je odnesla reka dalje, a mnogo so jih odnesli ribiči domu. 2e naslednjega dne je bilo slišati po mestu o nekaterih slučajih, da se je k>tevalo ljudi najbrže vsled zavživa-nja polzastruplenih rib bolehavo bljuvanje. A kaj samo ribe, pomislimo še, kaksnim in kolikšnim nevar-nostim je ob dolenjem toku Drave v blizini stanujoće občinstvo izpostav-ljeno. ne glede na one, ki vporablja-jo takozvano prosto kopelj. In koliko je še drugih nedostatkov — sanitarnih — ob Dravi, ki vsi do zadnjega pridejo na rovaš mestne ob-čine.
lOletnica Sueske čltalnice ¥ Jsostanju 14. julija ie gmotno in moralno prav lepo uspela. Ob pol 11. dopoldne vršilo se je v dvorani hotela *Avstrija« slavnostno zborova-nje ob prav častni udeležbi, ki je pokazala, da znajo ttidi drugod ceni-ti naše težko narodno delo. Zasto-pana so bila po večih delegatih sle-Ječa    Jruštva:    C;talf "...:           elju,
Slovcnjcm (Jradcu, akad. društva »Sava«. »Tabore, »Triglav«, Zveza narodnih društev na Majerskem in Koroškem. Klub slov. napr. akademikov v CeTju, Slov. učit. društvo v Slovenjem Gradcu^ Savinjsko ući-teijsko društvo, §aleško učiteljsko društvo. Sokol v Celju, na Vran-skem. v Soštanju, Ljudska knjižnica v ?ostanju itd. Zborovanje je otvori! predseUnik g. Koropec. V svojem nagovoru se je sporninjal častnega predsednika citalnice g. Iv. Vošnja-ka, častnega člana g. Peteka, zasto-panega po g. sinu in isKreno p<:>zdra-vil častnega člana g. Ferjana, ki je kijub svoji bolehnosti prihitel iz Slov. Gradca med nas: častitljivemu možu priredile so se burne ovacije. Predsednik je nato onsal v markantnih potezah pomen Čitalriic sploh. posebno pa pomen domaće ju-hilantke glede narodne^a dela v narodno tako ogroženem Šoštanju. K besedi so se oglasili gg. dr. J. Hra-šovec, podpredsednik celjske čitalni-ce, dr. A. Bratkovič, predsednik Slovenjgraške čitalnice, dr. L. Brunčko, predsednik Zveze narodnih društev. M. Mrašovec, predsednik »Triglava« in g. Kurnik, načelnik Soštaniskega Sokola. Prinesli so nam pozdrave njih društev ter nas bodrili k vztrajnemu nadaljnemu delu, kajti tako delo nas mora dovesti do cilja. Posebno giobok vtisk je napravi! krasno zasnovan govor g. dr. J. Hrašovca, njegove besede so zvenele našim srcem kot mogočen imperativ: »Ne vdajmo se!^, našle so v naših srcih tuđi krepak odmev: ^Ne vdamo se!« Došlo je tuđi več pismenih in brzojavnih Čestitk. K'>st-je so nas pa popoldne iznenadili ^ tako lepim obiskom, kakor ga nr>mo pričakovali; nišo jih pozdravile ^lov. trobojnice, ni jim smeia svirati ^od-ba, tembolj pa je govoril pritisk bratskih rok, ogenj v naših očeh in navdušen vrisk: o Ijubezni, s katero smo vzprejeli vTle Sokole in goste. Kmalu po prihodu se je vršila javna telovadba; izvajale so se ljubljanske proste vaje, na orodju so nastopije vrste hraslovškega, vranskega in šoštanjskega Sokola ter vzorna vrsta, ki je žela viharje navdušen ja; najbolj priprosti ljudje so bili polne hvale o pomenu Sokolstva in krasnih vajah vzorne vrste, tako da je javna telovadba popolnoma dosegla svoj namen, zanesti idejo sokolsko tuđi v širše vrste. Vrlo so nastopile prvič tuđi Soštanjske Sokoliće v svojem pestrem kroju s slovaško ruto; njihov nastop je kakor pomlad-na pesem ubral v Jušah gledalcev vesele strune, telovadke same pa osrčil za nadaljno sokolsko delo. Pod vzornim vodstvom g. Korzeta in Tajnika so se vrstili me san i zbori domaće čitalnice, moški zbori in kvintet Slovenjgradčanov itd. in nam nudili krasen duševni užitek. Nale vrle narodne iiame in gospodične so storile svoj dolžnost v pol-ni meri in zaslužijo najiskrenejšo Jta-hvalo; omeniti moramo pri tej priH-ki prav posebno tuđi krepko sodelo-vanje vrlih kmetskih narodnih de-klet, kar je povsod napravilo na|-boljši vtisk. Navajanje posamezni-kov bi nas vedlo predaleč, zato bodi dovolj, da se tem Dotom zahvalimo z vsem srcem vsem, ki so sodelovali ali nam pomagali bodisi % prispevki, v šotorib itd. itd., sa] ie uspeh vese-
Um ie tem gotovo Mlhnin tahvaki to tembolj ker Je veselica uspela v narodno tako ogroženem kraju, kakor je Sotamj m teMgte vettk narodno obramben pomts. Slovo na kolodvom ie bilo priirčno, vie je kar prekipevalo navdatenja, vse si klicalo na svidenjef Zvečer se )c uprizorila alegorija — iffo se je preložilo za par tednov — na to se Je pa razvit ples in prosta zabava. In tako je lepo uspela proslava 3Olctniče Šaleške čitalnice v Šoštanju pri-tegnila z močnimi, pletnenitimi okovi ljubezni marsikakega omahljivca, da se je tesneje privil k svoji mamici — domovini, s tem je dosežen tuđi cilj, katerega smo pri naši proslavi zasledovali . . . Vsem kličemo v zahvalo preiskreno svoje geslo: »Po narodno-obrambni poti borno hodili tuđi v naprej, mi hoćemo ži-veti, mi nočemo umreti!« — Sale-5ka Čitalnica v Šoštanju.
Pozor gg. zdravnlkl! V »Narodne m Listu* čitam, da so na novo razpisana mesta distriktnih zdrav-nikov. Omenjeni so tuđi pogoji med drugimi 4. točka, da so veici jezikov obićainih v dotičnih krajih. Ker je razpisano tuđi mesto, ki ga ima se-daj dr. Marcius v Hrastniku, opo-zarjamo, ozir. prosimo prizadete ob-čine (Trbovlje!!), da protestirajo proti imenovanju tega zagrizenega nasprotnika domačinov-Slovencev ter neprijaznega zdravnika, zlasti, če ima opraviti z revežem! Povemo tuđi. da je ta gospod nedavno izja-vil, ko se ga je prosilo potrditi neko pismo glede zavarovanja, da ne razume, kar je tam pisano (bilo je slovensko!) in da tuđi pred kratkim ni hotel zaslišati bolnika, češ, »vaši kolegi me ne pozdravljajo, nimam nič opraviti z vami.« Za vse to so priče! Og. zdravnike pa prosimo, vzlic opo-minom ^Organizacije«, da prosijo za to mesto!
Rorošho.
Stnrt na letoviščti. Umri je na letovišču ob Milstatskem jezeru vladni svetnik Pohl z Dunaja. Zade-la ga je srčna kap, truplo prepeljejo na Dunaj.
Zdivjani bik je napadel pred-včerajsnjem v okolici Brež hlapca Matija Krenarja med potjo na napa-Jališče. Podrl ga je na tla in ga tako obdeloval z rogovi in nogami, da so ponesrečenca zelo razmesarjene-ga v brezupnem stanju odpeljali v bolnišnicn.
Saroomor Tletne pastorke. V Crnem so našli v bližnjem potoku utopljeno Zletno deklico Berto Lin-derjevo. Ob brejoi so našli njeno kapico in torbico, iz česar sklepajo, da je dekle izvršilo samomor in sicer zaradi krutega postopanja proti njej od strani njene maćehe.
Primorsko.
Iz sodne stužbe. PremeŠčen )e j?. Fran Vuga, avskultant v Kanalu v Buzetu v Istri.
Sprememba na cestni železnici v Gorici. Goriški obeinski svet je sprejel v zadnfi seji jredlog vodstva električne cestne železnice, da se uvedeio posebni enotni listki za pot-nike fvd ene postaje na drugo in sicer bodo veljavni ti listki od pol 8. zju-traj do pol 11. zvečer.
V centralno komisijo za obrtni poduk je imenovalo ministrstvo za javna dela za dobo do konca leta 1814. kot člana tuđi g. Ivana Sav-n i k a , veleposestnika in župana v Biljari in Leopolda Brunnerja, tovarnarja v Trstu.
Ricmanjske razmere. Krasno je bilo pred leti cerkveno petje v Ric-manjih. Kdor je imel le enkrat priliko poslušati, gotovo ga ne bode po-zabil vse življenje. Res blaženi Čaši, ko se je izpred oltarja glasila naša govorica in ko je raz kor donela slovenska pesem. Prišli so pa žalostni čaši, vse je polagoma zaspalo. Mar-sikdo se nehote poprašuje, se li bodo še kdaj povrnile prejšnje razmere? Clovek, ki je pred leti slišal lepo, milodoneče slovensko petje v ric-manjski cerkvi, bi se gotovo zjokal, ako bi slišal današnje. Kdo pa je temu kriv? Odgovor je lahek, ker vzrok današnjega spanja je tukajšnji župnik. Tej osebi je Ijubša prazno ta in tišina v cerkvi, kakor slovenska beseda! Ta mož ni v stanju ničesar storiti kar bi ljudstvu ngaialo, gotovo pa niti od daleč ne misli, da bi kdaj zapustil tukajsnjo vas. Ko vidi, da odrasli nočejo trobiti v njegov rog. poskuša z otroci doseći svoj namen. Otroci naj mu bi bili pripomo-ček za dovršitev njegove hmavske misije. Z razni mi obljubami se mu je posrećilo dobiti tukajšnje mesto. Ko se je pa enkrat čutil gotovega na svojem sedanjem mestii, je zaćel s svojimi reformami. Clovek, kateri prezira in zaničuje z veliko težavo pridobljene pravice slovenskega jezika pri cerkvenem obredu, je na-sprotnik svojta   jezika in svojega
naroda.   Temu   enak   je tuđi uspeh njegovega pastirovanja!  Ražen par starčkov in nekaj otrok, ne vidiš ži-vega krsta v cerkvi. Na koru je pa nekaj mladine, katero je s prav veliko težavo   in z raznimi   obljubami pripravi! k petju. Ali joj, tuđi to je Šio po vodi, V sobo to teden pri ve-čemicah je ta mladina nenadoma zapustila cerkev,    gospod pa hitro za njo. Rekel je, da se ne zgodijo take reči v ćeli Avstriji,    da   je    toča že dvakrat pobila, da bode pa še v tret-je. Seveda ni pozabil očitati nekate-rim navzočnim deklicam, da so pač pele na narodni veselici, za čast bož-jo pa da ni majo časa. Tako torej ljubi ta župnik svoje farane, da jim želi to, kar ne bi želei najhujši sovraž-nik,   da nam s svojim zlobnim jezikom obljubuje točo. Samo enkrat naj nam še toča pobije poljske pridelke, potem pa smo prepričani, da je doseglo župnikovo maščevanje    vrhunec zlobe in hudobije. 2upnik nam očita, da takšne reči se ne dogajajo v vsi Avstriji. Mi pa mu rečemo: da takš-ne reči, kot jih uganjate vi, da se derete pred oltarjem kot nobeden mešetar na semnju,   trgate    cerkveno oblačilo raz sebe, prestavljate svete reči na oltarju tako, kot hlevski hla-pec gnojne vile, take reči se ne go-dijo v vsej Avstriji. Zaganjate se v naše narodne pevke in pevce,    jim očitate    neopravičene    raznoterosti, jih s tem    ravnanjem    odtujujete od njihovega naroda,  od  njihovega  jezika, ter hoćete iz hrabrih narodnih bojevnikov napraviti narodne mlač-neže    in ćelo izdajice.    Naroden čut kar tako udušiti pri zavednem    na-rodnem ljudstvu, ki se bori že mnogo let za razne njemu pripadajoče jezi--.ovne pravice, vam  rečemo g.  župnik, ne gre in ne bo šio! Vi nas žalite s takšnim    ravnanjem in  glejte, da ne bodete razočarani —,    in    da svet ne bo strmel. — K sreči, da se naši narodni bojevniki ne ozirajo na župnikovo govoričenje, kar dokazuje to, da so se mu deklice porogljivo nasmehnile, ko jih je rotil in ćelo neka žena je stopila k njemu in mu je rekla: »Gospod, če mislite take uga-njati, pa pojdite od koder ste prišli, smo bili devet let brez mašnika, pa še bomo devet.« — Dne 14. julija je bilo pri nas žalostno opravilo; bila je tiha masa brez    vsakega    petja. Pevci so bili že večkrat pripravljeni, da se z župnikom radi netja natanč-neje pogovorijo, a on jih kratkomalo prezira in odslovi.   Ce pa kdo misli, da bode z glavo zid predrl,   mu   pa prepuščamo svobodno pot. Ze razne druge kapacitete, če ]ih smemo tako imenovati, so poskušale nam narodno zavest udušiti, a so obtičale in tuđi ta sigurno obtiči. Mož se sicer drži za jako    prefrigano    glavo — za Ricmanje pa je še premilo pameten. dober bi bil k večjemu za kak afri-kanski    samostan,    kjer    bi  uganjal svoje med svojimi. PaTieten  človek bi zapustil svoje mesto, ko bi spre-videl, da je s svojim ravnanjem dobri  stvari  več škodoval kot koristil in da si dan za dnevom le veća blamažo.   Da je njemu Slovenec deveta briga, kaže s tem, da rabi mesto slovenskih   vžigalic —   švedske;    saj zadnje tuđi gorijo!   — Iz vsega nje-govega govorjenja in vedenja se razvidi, da ima ta gospod temne tenden-ce.   Povsod   koder je služboval,   je ostal v slabem spominu kot izvrsten latinizator in najbrže inisli, da bo pri nas tuđi tako raznarodoval   kot na Gradini.   Mi si ne želimo medseboj-nega boja, ker ga imamo zadosti na narodni meji, vam pa kličemo:  »Ne razdirajte tega, kar se je s težavo se-zidalo, ako sami nič ne storite in no-čete  storiti!«     Pripommti  še  moramo, da tukajšnji domači list o vsem tem lepo molči in meče dopise kratkomalo v koš. Pa mirna Bosna.
Nemškl grof Droste v Trstu. Kakor smo že poročali, so aretirali pred nekaj dnevi v Trstu mednarod-nega sleparja grofa Droste iz Kobur-ga. Mož je nastopal kot bogataš in je dolgo časa izborno sleoaril v nai-boljših krogih v vseh večjih evropskih mestih. Izdajal se je za zaro-čenca neke bogate ameriške neveste in si pridobil s tem velikanski kredit v vseh družbah, posebno pa seveda pri frivelirjih, ki so hoteli na vsak način nadebudnega bogataša izrabi-ti. Ogoljufal jih je za več nego 300.000 kron. Mož je bil zelo podje-ten tuđi pri nakupu graščin in vele-posestev. Tako je kupil y Velikovcu graščino z obširno zemljo od iastni-ka Kargla. Obljubil je pogodbeno, da plača takoj hipotekarični doljj, ostali znesek kupnine v znesku ^OO.ooo K pa po svoji poroki z bogato Ameri-čanko, in sicer v jeseni. Pri Karglu je stanoval več mesecev zastonj, izborno živel kot kupec-gost in si iz-posodil že precej denarja. Nekega lepega dne je izginil in odšel v Trst, kjer so ga končno zasačili.
Im popotaico. Posestnik Ivani-Jcvić v Trstu ima dve Rostilni v Trstu. Eno je vodil sam, drugo je izro-čil nekemu Ivanu Sinovčiču iz Splita. Ta mu )e vodil gostilno več let in Ivanešević mu je popolnoma zaupal.
i
Ko je Ivanešević pred par dnevi pri-šel pregledat zalogo, je konstatiral velike nerednosti. Klju# temu mu je še vendar toliko zaupal, da ga je po-slal v banko z 4450 kronami drobiža, da ga zamenja v bankovce. Sinov-čič je to priliko porabil, zamenjal je pač v banki drobni denar v bankovce in nato iz strahu pred revizijo pobegniL Za popotnico mu je ta zadnja vsota prav dobro služila. Pobeg-nil je, kolikor se more dosedaj sodi-ti v Italije Za koliko je Sinovčič svojega gospodarja ogoljufal, še ni dognano. Gotovo pa je, da presega vsota več kot 10.000 kron.
Drag izlet. Učitelj na državni soli v Trstu je napravi! izlet s svojo mlado soprogo v okolico mesta. Pred odhodom je izročila njegova soproga ključ od stanovanja svoji strežnici Ivani d' Ambrosijevi, kateri je vse zaupala. Ambrosijevi je na-ročila, da naj jih počaka zvečer na kolodvoru. Ko sta se vrnila iz izleta, ni bilo strežnice in odprla sta vrata stanovanja s silo. V stanovanju sta našla grozen nered. Vse je bilo raz-metano, omare in miznice so bile odprte in popolnoma prazne. Ambro-zijeva je to priliko porabila in sporazumno s svojim ljubimcem po-kradla dragocenosti in obleko v skupni vrednosti za več tisoč kron. Prodala sta tuđi en del pohištva in sta se tik pred prihodom vlaka, s ka-terim sta se pripeljala Blohmanova v Trst, odpeljala neznano kam.
Nesreća na parniku. Na obrež-nem parniku »Santorio« v Trstu se je prigodila včeraj nesreća, ki bi bila skoraj zahtevala človeško žrtev. Ko je parnik peljal mimo svetilnika, na poti v Koper, je padel raz krov neki potnik v morje. Kapitan je parnik takoj ustavil in so ponesrečenca pravočasno potegnili iz vode in ga spravili v bolniško sobo na painiku. Ponesrečenec bo okreval.
Dardanele. Ravnateljstvo avstr. L!oyda v Trstu objavlja brzojavko, ki jo je poslal ravnateljstvu karitan Llovdovega parnika »Palacki<, ki javlja, da je prevozil v soboto ziu-traj ob 7. brez vsakega zadržka Dardanele. Vesti o zaprtju Dardanel so toraj neresnične,
Poročilo tržaškega kapkana iz Albanije. Kapitan tržaškega trgov-skega parnika Sauro je poslal v Trst pismo, katero je prejel od nekega prijatelja iz Albanije. V pismu mu poroča prijatelj iz Albanije med drugim tuđi o raznih spopadih med Ma-lisori in Turki. Zanimivo je poročilo o napadu Malisorov na Turke đne 10. t. m. pri Brick-Matiju. Četa ob-stojeća iz 50 Malisorov je napadla in obkolila oddelek turskih vojakov, ki je štel 300 mož. Vnel se je strahovit boj na življenje in smrt. Malisori v taki manjšini so se bili kot levi in že po polurnem boju se jim je posrećilo, da so tursko četo razkrooili. Več kot 200 vojakov je obležalo na bojišču, čez 50 pa so jih pomorili na begu. Malisori so imeli prav malo izgub. Padlo je samo 12 Malisorov. Turki, ki so ubežali, so med potjo izvršili nečuvene zločine. Poklali so na begu iz same maščevalnosti 12 žensk in 14 nedoletnih otrok. med temi več dojenčkov. To je ljudstvo silno raz-burilo in Še oni prebivala, ki se dosedaj vstaje nišo udeležili, so pre-stopili z orožjem y vstaški tabor. Malisori so napravili tuđi jako dober plen. Vzeli so Turkom 8 strojnih pušk z obilno municijo, 40 konj in mul in veliko živeža.
Izredni občni zbor ohrajne
bolniške blagajne v Zagorju
ob Savi.
Ne bi omenjali v javnosti tega občnega zbora, če bi se ne bil oglasil v »Zarju« Cobal, in tu razkladal svoje čifutsko blago in pri tem hvalil vzorno upravo ter povdarjal, da je od vlade bolniska blagajna kontrolirana, in da je vse v najlepšem redu. — Za đanes ne borno nadrobno pretresali, kako se kontrolira od strani okrajne-ga glavarstva, pač pa pribijamo le toliko, da v času pol ure ne more biti vse pregledano.
Čobalova navada je, da ne more drugaČe živeti, Če ne pozabavlja čez liberalce, a najbolje so mu v želodcu naši zavedni obrtniki, kajti oni duševno visoko nadkriljujejo tega Čobala, ki ne zna drugega, kakor par puhlih fraz, katere se je svoj čas »na-gulil« — n. pr. »demagog«, »inteli-gent«. »šovinizem«  in  »buržoazija«.
Naši delegatje so odločno nasto-pili proti povišanju prispevkov, ter stvarno vtemeljevali, da ni potreba prispevkov zvišati, pač pa gospodarsko reorganizirati zavod, in zato imenuje Cobal naše delegate, divja-ke, razgrajače i. t. d.
Vprašali bi načelnika bolniške blagajne Rancingerja, zakaj ni vte-meljeval povišanje prispevkov s kon-kretnimi podatki, ali vsaj vsega zmo-žni Čobal? Pač pa ste hoteli, da se naj kar glasuje za povišanje.
r65 $tev.                                                                                                       SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                         Stran 3.
V svojo obrambo bodcmo na-vedli par slučajev tega vzor-zavoda, ^aterega vodi že par let Cobal s svo->o kurtstno glavo, in razvidelo se boje, da smo upravičeno nastopili proti ovisan ju prtspevkov.
Pred leti je šel ćobal kot načel-
k bolniške blagajne v Višnjo goro
tu si je zaračunal dijete, katerih mu
ič ne predbacivamo, dasiravno so
e prečej visoke, a poleg tega je pa
m.  ta »rafcločute« mož« si zaračunal
-e smotke- Če ni to nesramno od na-
.Jrrika zavoda, kateri stoji pod vlad-
ro kontrolo, naj sodi javnost!
Videlo se mu je tuđi potrebno, da
<č je slovenskemu zdravniku    gosp.
: . Zarniku odpovedala služba, samo
^  ljubo bivšemu  ravnatelju  Schiil-
-ju in Mihelčiču, katera sta pristaša
c mško-nacijonalnega zdravnika   dr.
J.Alina. Gosp. Cobal, kakšnega  de-
;^aga ste pa vi takrat igrali?
Prejšnji zdravnik je imel takrat skromni honorar (in tuđi ni bilo v Zagorju veliko mani članov), sedanjemu m. pa vedno povišu je honorar (men-ći ker je nacijonalec?). Člani bolničke blagajne pa se veekrat pritožu-■- io, da je zdravijenje sedanjega -avnika večinoma brez uspeha — \dt pa za časa dr. Zarnika ni bilo. In k danes so veseli, če nadomestuje č'. Zarnik dr. Jaklina. kajti to priliko grabilo članu kateri so v resnici boinL da jUi zdravi dr. Zarnik.
Pred leti je  vsled  nesporazum-
-ij    med      socijalnodemokratično
ko prišk) do prepira. in pri tei
mu je sedanji kontrolor Cepin,
. bi! takrat še steklobruški   po-
ročnik v steklarni, marsikaj  očital.
A Cobal jo je hitro   »pretuhtal«  ter
predlagal  pri  seji  bolniške  blagajne
Cepina za kontrolorja. Čobalov pred-
\(X i« bil sprejet in tako te pri šel Ce-
Sedaj pa poglejmo Ćepina, kako opravlja svojo službo. Za časa držav-r«>zborskih in obeinskih volitev ni defa! nič drugega, kakor samo agitiral za socijalnodemokratično stranko, ^e jck> prispevkov ni imel časa takoj po rvem pobrati. Sedaj ga pa tuđi lah-\~ vidimo povsodL kako propagando o.ia za Cobalovo konsumno stranko -n >Zario«, in za ves ta trud je plačan <xi boiniške blagajne, v katero plaču-•eino vsi hm razlike strank. To sta-nt letno bolniško blagajno z dijetami •p drugimi dokladami okroglo    1600 n. će ne raje še več. Potreba pa je .trolrja ravno toliko, kot petega solesa vozu.     Zakaj pa je svoj čas jradnik Malovrh >am kontroiiral bol-'f:e. Takrat ni bila boiniškai blagajna vrta. Mar ni li to Cobalova koja?
I         delegat gosp. Weinberger ie sta-
-edlog. da naj se določi od dele-
.::^v delodaiakrev    kontrolorja,    in
_r vsak mesec drugega, kateri bo-
:v -ontroliral bolne člane.      Ker pri
^- vnih razmeraru kakor so sedaj pri
r.iški blagajni, res ni drugega iz-
.    kakor   da    se    povišaio pri-
-   ^ . ivi.
S tem pa, ako odpade ena urad-niška moč, bi ne bilo neobhodno pogrebno povišati prispevkov. Cobalu pa nikakor ni ugaial ta predlog, da bi se kontroloria odpravito, ter bi sami G-!egati nadzorovali bolnike, kajti "a! predobro ve. da bi potem iz-agitatorja za svote strankarske
cne.
Pač pa imamo še na razpolago :;a bolniških članov. katere je Co-■: kot načelnik vedno protežiral, •ai:i on že dobro ve, zakaj mora svo-v kimavce podpirati. To pa vse na "ačun bolniške blagajne.
Slišali smo, da se je vladni za-pnik izrazit, da bode okrajno gla-arstvo samo prispevke povišaio, ker je v resnici nujno potrebno- Mi ^amo toliko rečemo, da se bodemo pri takih razmerah, kakor sedaj > lađa jo pri bofniški blagajni, z vsemi zakonitimi sredstvi uprli poviša nju prispevkov. Kajti, mi vendar nismo primorani plačevati v zavod višje prispevke, da bi se tako strankarsko ^osopdarilo. Bolniška blagajna je vendar humanitetni zavod, ne pa čo-*~aiov strankarski fond za ajfitatorje i za njegove dijete  in smotke.
Tu    se    vidi,    kako izna Cobal
gospodariti s tujim denarjem. a vse-
Z'a tega pa okrajno glavarstvo ne vi-
i1. Radovedni smo pa v resnici, kdaj
n na kakšen način se je pri glavar-
•   u tako prikupil? Mar li s svojim aikim jezikom . .   ? Ali pa, da mo-
<'-:e   služi   glavarstvu   tuđi v kake * tove namene, tako kakor rudniku,
^o mu opetovano dokazali opozi-
nalci?
Dnevne vesti.
4-   Nadomestna  deželnozborska
^olUev za Reisnerja in Ribnikarja v -ubijani    bo    dne    24.    septembra, entualna ožja volitev    pa   dne 2. oktobra.
— Izključenje naprednega časo-Pisja od deželnozborskih obravnav?
•  današnji izredni seji deželnega od-nora stavil je dr. Lampe na dež, gla-
arja »prošnjo«, naj izključi iz čas-nk«irske galerije  poročevaice   onih
Hstov, ki deželno gospodarstvo tetje
na nedostojen način naoadajo in ćelo obrekujejo. -1 Klerikalna večina deželnega odbora je ta, nad vse originalni pretilog sprejela, toda deželni glavar je izjavit, da bo stvar pred vsem še preiskal, ker sam »dotičnih* listov ne čita in da bo potem ukrenil, kar se mu bo videio umest-no. — Nasprotni predlog, dež. odbornika dr. T r i 11 e r j a , da naj se časnikarska galerija rmzširl, je pro-padel, vendar je deželni glavrar ob-ljubit, da se bo za stvar zanimah ker se mu vidijo pruožbe časnikar-jev o nedostatnosti odkazanega jim prostora opravičene. — Več o stvari izpregovorimo, čim bo viđen efekt dr. Lampetove prošnje.
+ O bankerotu svobodomisel-stva piše sobotni »Slovenec«. Prav privoščimo mu to veselje in ne pri-haja nam na misel, da bi se prereka-li ž njim, da-li v resnici propadajo svobodomiselne ideje in Če je res, da zmaguje na vsi Crti klerikalizem. Saj je treba samo malo pogledati v svet, da se vidi, kako izgublja tla mračnjaštvo in kako mogočno se povsod širijo napredne ideje. Klerikalizem se vzdržuje povsodi na po-vršju samo Še s pomoć jo — oborože-nc «le, z nasilstvom in korupcijo. To pa je dokaz njegove notranje slabosti: čim se klerikalcem izpod-bijejo berglje. na katere se sedaj še opirajo, pa bodo telebnili na tla, s katerih ne bodo nikdar več vstali. I^oslej je bila Francoska za klerikal-ce to, kar je za bika rdeča ruta: Treba je bilo samo omeniti FrancasKO, pa je v klerikalnih vrstah že vse za-stokalo in zajavkalo in pobesnelo. A sedaj je naenkrat prišla Francija pri klerikaicih na boljši glas. Zakaj? V-■■*• fe franeoski parlament votiral — rcijonalm vohlni sistem. Kleri-kai^i so bili dosedaj v franeoski zbornici količina, ki ni bila vredna vpoštevania, s proporcionalnim vo-lilnim ^ -* niom pa upajo. Ja bodo pridobi.i \ >2l] toliko, da bodo jeli lahko zopet graditi klerikalne utrd-be, ki jim leže sedaj porušene na tleh. V duhu že vidijo vračati se čaše, ko bo franeoski parlament raz-veljavil zakon o ločitvi cerkve od države in ko bo na Francoskem zopet uveliavljen konkordat z Vatikanom. Zato se jim zdi, da na Francoskem že propada svobodomiselstvn in da se že napovedujejo čaši nove-ga reakcijonarstva. Toda njiiiovi upi so prazni! Da je svobodomisclna večina franeoskega parlamenta spre-jela proporcionalni volilni sistem, ni dokaz njene notranje slabosti, kakor bi to radi klerikalci predstavili svetu, marveč je to do> z. da se svobodomiselne stranke v franeoski zbornici čutijo tako močne in silne, da se ne boje niti proporca. Zaveda-jo se pač. da je prišel klerikalizem med narodom tako zelo on veljavo, da ga ne more niti proporc spraviti toliko na noge, da bi mogel še kdaj igrati kako odločilno viogo na Francoskem. Tako je in nič drugače! Zato bi bilo pametnejše, ako bi si naši klerikalci prihranili svoje modrosti o bankerotu svobodomiselstva. Si-cer pa če je proporcionalni volilni sistem tako zelo v prid klerikalni stvari, čemu ga naši klerikalci ne uvedo pri nas doma na Kranjskem? Ja, Bauer, das ist was anderes! Ce bi proporc uvedli pri volitvah doma na Slovenskem, bi tu takoj odKlen-kalo klerikalizmu. Zato se navdušu-je »Slovenec-^ za proporc na — Francoskem, o proporcu na Kranj-skem in Slovenskem pa neče r iče-sar slišati!
-4- Aškerčeva zapuičina. Res svobodoljuben in svobodomiseln člo-vek bo pred vsem pripoznal vsakemu pravico, da srne svobodno povedati svoje mnenje. Toda pri nas čeljusti nekaj takih svobodoljubov, ki svojemu bližnjemu niti najmanjše svobode ne pripoznajo. To se je pokazalo te dni. Oglasil se je mož, ki je precej občeval z Aškercem in je povedal o pokojnem pesniku svoje nazore in svoje ut*se pridobljene pri osebnem občevanju. Ti se sicer ne strinjajo s sliko, ki sta jo pokojnem pesniku napravila „Dan" in „Zarja", a zaradi tega sme vendarle dober znanec Aškercev povedati svoje mnenje, ker naposied Aškerc vendar se ni monopolni artikel gospode okrog „Dneva* in »Zarje". Mi smo liberalni liberalni ne samo v svojem svetovnem in političnem naziranju, ampak sploh v vsakem oziru in smo svoj liberali-zem posvedočili tuđi v tem slučaju ter priobčili dotični listek Aškerčevega znanca. Naše stališče je: naj se zbere kolikor mogoče gradiva o Aškercu, da si bodo literarni in kulturni zgodovi-narji poznejših časov, ki ne bodo zapleteni v nasprotja današnjih časov, lahko napravil objektivno sliko. Stvar kritike je, da te prispevke preišće in po njih vrednosti oceni. »Zarji" in BDnevu" pa ni bil všeč naš listek. To je seveda za nas popolnoma brez po-mena, kakor je brez pomena, kaj cveka „Slovenec*. Aškerc je Uko znamenit pojav v naši literarni in kulturni zgodovini, da bomo s priobeevanjem prispevkov k poznanju n)tgove oseb-
nosti nadaljevali, aaj bo to ,Zarji% »Dnevu- ali »Slovencu" všeč alt ne. Gradiva imamo mnogo in pridemo o pravem času ž a jim že na dan. .Zarji" pa povemo v pomirjenju njenih živcev že danes, da je Aikerc že davno pre-bolel dobo svojega socijalnodemokra-tičnega nagneja in da je bil v zadnjih ietih svojega življenja socijalnim demokratom prav malo naklonjen. Kar se tiče AškerČeve zapuščine, je pa stvar ta-le: Aškerc je umri brez opo-roke in sta njegova brata postavna dediča. Aškerc je zapustil par sto kronc denarja, hišno opravo, nekaj pišem, rokopis „Atila v Emoni" in malo knjižnico. Aškerčeva brata sta po zaslugi notarja dr. Schmidingerja do-vohia, da vporabi prof. WesteT Ašker-čevo korespondenco za životopis po-kojnega pesnika, „Atila v Emoni* pa da se eventualno natisne, drugih ro-kopisov Aškerc ni zapustil. Knjižnica, ki jo je Aškerc zapustil, je majhna, ker je bil Aškerc v zadnjih Ietih skoro v-e knjige daroval raznim knjižnicam. Poleg neke nepopolne Trubarjeve in Rogerijeve knjige so v knjižnici samo še različne ruske in nemške knjige, pa nobene redkosti in ni prav nobe-nega vzroka, da bi se ta knjižnica skupno ohranila, ker se vse te knjige dobe vsak dan za majhen denar. Opravo, hišno in drugo, hočeta brata Aškerčeva prodati, ševe kar mogoče najbolje, in zato se bo vršila javna dražba. Če bi se dala ohraniti in v kakem muzeju napraviti posebna »Aškerčeva soba", bi bilo to gotovo lepo in hvalevredno, a žalibog so slovenski naprednjaki tako obremenjeni z narodnimi davki, da tega ne zrno-rejo in tuđi ne vemo za nobeno korporacijo, ki bi to mogla storiti. Kaj pa, ko bi to vzeli v roke tišti gospodje, ki se v „Dnevu" zgražajo, da bo Aškerčeva hišna oprava na javi dražbi prodana ?
- Občinske volitve v Mostah. l>anes se je vršil skrutinij. Sleparije, ki so se zgodile včeraj pri obeinskih volitvah, so rodile sad, ki so ga klerikalci pričakovali. V I. razredu so dobili klerikalci 91 do 96 glasov, naprednjaki 41 do 43 glasov. neveljav-nih pa je bilo 5 glasov. V II. razredu do dobili klerikalci 165 do 171 gla-sov, naprednjaki 80 do 81 glasov. neveljavnih pa je bilo 14 glasov. V III. razredu so dobili klerikalci 336 glasov, naprednjaki 177, socijalni demokratje 49 glasov. Neveljavnih glasov je bilo 31. — Podobčina Moste je dala 199 klerikalnih in 102 napredna glasova: podobčina ^martno je dala 65 klerikalnih in 39 naprednih glasov.
-f »Zarja« je postala božjastna. Pri obč. volitvah v Sp. Siški so igrali socijalni demokratje sramotno vlo-go in sedaj pri obč. volitvah v Mo-stah so jo napravili ravno tako. Zdaj pa lajajo na — liberalce. »Zarja« psuje liberalce na vse načine in jih dolži, da so izdali oklic na »kršćanske može naj kršćanski tnožje ne voiijo tistih socijalnih demokratov, ki so jih klerikalci postavili na svojo jo listo. »Zarja« pravi, da je ta oklic bil tiskan v Hribarjevi tiskarni in da so ga razdeljevali kot prilogo »Slovenca« — in to ji zadostuje v dokaz, da je to storila liberalna stranka. Za spodobne ljudi zadostuje, če povemo. da napredna stranka nima s tem letakom nič opraviti,o njem sploh nič ne ve. Kakor je mogoče. da so ta letak i/dali kaki taki klerikalci, ki jim ne diši, da so bili v klerikalno listo postavljeni socijalnodemokra-tični kandidatje, tako je tuđi mogoče, da je kak posamičen naprednjak na svojo roko in na svojo vest, a za hrbtom napredne stranke izdal ta letak. Stranka nima s tem letakom nič opraviti. Na lepe ocvirke, s ka-terimi je »Zarja« zabelila svoje razmotri van je pa Ie odgovarjamo: naj >Zarjani<^ Ie dobro prečitajo svojo notico; vsak a beseda, ki so jo zapisali, je ogledalo, v katerem spoznajo — sami sebe.
-t Dr. Pegan v Mostah. Pri ob-činskih volitvah v Mostah se je včeraj posebno odlikoval med klerikalnim! kolovodji, ki so si zopet prislu-žili častno izpričevalo svoje dostoj-nosti; g. dr. Pegan, odvetnik itd. v Ljubljani. Ta mož, ki se hoče sedaj bržkotne oprati pred najvišjem generalnim klerikalnim štabom, je na-stopal skrajno netaktno. Napram množici volilcev se je poleg drugih sirovosti, ki jih je pregrešil dr. Pegan v Mostah izrazil ta odličen mož o naprednjakih tako, da se je ćelo klerikalnim privržencem, po njiho-vem lastnem izpovedanju, zdelo, da jim done te besede iz ust najnižjih onih iz ljubljanskih cest,ki prav nič ne izbirajo izrazov, da dajo duška svojim strastem. Izrazov, ki jih ne ponavljamo, ker so skrajno umazani, ne bomo navedlil, pač pa jih dr. Pegan lahko dobesedno izve od mnogobrojnih priČf ki so nam in njemu na razpolago.
+ Tako deUJo klerikalni župani. Klerikalni župan Dimnik iz Devi-ce Marije v Polju, ki je pred krat-kem prav po sreči ušcl kazenski ob-sodbt zaradi volilne sleparije, Je po-
stal morda ravno zaradi tega svojega dozdevnega uspeha tako predr-zen, da misli, da mu je vse dovolje-no. Iz zanesljivega vira smo izvede-li, da je igral ta mož precejŠnjo vlo-go v prilog klerikalni stranki tuđi povodom obeinskih volitev v Mostah in je izrabljal svojo uradno oblast kot župan protipostavno. V njegovi občini je 17 posestnikov, ki so volilci tuđi v občini Moste. 2upan Dimnik je dobil volilne listine za vseh 17 volilcev v svoji občini, da jih dostavi dotičnim volilcem. Toda kaj je napravil možakar? Pustil je dostaviti volilne listine samo 4 volilcem, ki so priznani klerikalci, tri-najstim volilcem pa volilnih listin ni pustil dostaviti, oziroma ni poskrbel, da bi se listine dostavile, ker je smatrat te volilce za naprednjake. — Priče so na razpolago!
f     LJstanovitev   posredovalnih uradov so odklonili obćmski   odbori nekaterih občin ravnajoč se pri tem po besedilu § 1. zakona    o posredovalnih uradih, ki pravi, da se ustanovi posredovalni urad po sklepu obč. odbora.    Okrajna    glavarstva pa so najbrže    po    navodilu deželne vlade razveljavila zadevne  sklepe    obeinskih odborov, češ da je z besedilom »po    sklepu      občinskega     odbora« označen samo formelni način, po katerem je izvršiti ustanovitev posre-dovalnega   urada.     Ustanovitev   posredovalnih    uradov    je   po mnenju politične oblasti obligatorična in ob-činski    zastopi    nišo    opravičeni ter sploh    ne    kompetentni ustanovitev posredovalnih uradov potom sklepa odkloniti. Drugi pa so mnenja, da je po jasnem besedilu deželnega zakona prepuščeno občinskim odborom, nstano\it:    ;--'*vredovulni urad ali ga ne ustanoviti. To je tuđi edino smi-selno.    Nišo v vseh    občinah enake razmere,    v nekaterih    občinah    se utegne  uveljaviti    institucija  posredovalnih uradov, dočim so v drugih, in ten bo pretežna večina,    vse razmere proti ustanovitvi takih uradov. Danes je skoraj ni občine na Kranj-skem, kjer bi ne bilo političnega boja. Ali je ob napetih razmerah priča-kovati, da se bodo kot zaupniki posredovalnih uradov volili res nepri-stranski in splošno    spoštovani    ob-čani? Ali se bodo tuđi našli v vseh občinah sposobni možje, ki bodo kos težki  nalogi   zaupnikov   posredovalnih uradov?    Pri    na^ih    razmerah težko    mogoče.    Posredovalni uradi gotovo v takih okoliščinah ne bodo to,   kar bi    morali biti.    Prepričani smo,   da    bo pred    posredovalnimi uradi največkrat prišlo ne do poravna ve, marveč do novih žalitev. Tako bodo    posredovalni    uradi samo otežkočali rednim sodiščem poslovanje, na drugi    strani    pa povzročali občinam    in občanom večjih    stro-škov.    Iz teh razlog;ov    nam je ne-umevno, zakaj se politična oblast na ljubo klerikalcem tako peha za ustanovitev posredovalnih uradov.
—  Kje je nabrani   dacarski   za-klad? Piše se nam: V početku, ko je kranjski deželni odbor počel dac na žganje v svoji lastni režiji pobirati, in potem tuđi užitnino na vino v zakup jemati,se je dacarjem obljubova-lo, da sem jim bo zajamčila pokojni-na, in se je tuđi zato zaklad nabiral, in tuđi nabral do 47.000 kron. Potem pa, ko je država upeljala pokojnino za privatne uradnike, je tuđi deželni odbor dal svoje mlajse dacarje v to pokojnino vpisati, starejše pa na cesto vrgel, in nabrani    zaklad odpra-vil;  češ, dacarji nimajo nobene pravice do tega zaklada. —    Zdaj si je kupil  menda  dež.   odbor  avtomobile za ta denar. da se gospodje po deželi vozijo in ljudstvo vznemirjajo. osta-reli in bolehni dacarji pa. za katere se je zaklad    nabira in za katerega so se sami potili in skupaj    znašalu naj pa za plotom od vsega pomanjkanja poginjajo. Praša se: Kje je ti-sta kršćanska človekoljubnost in kje je pravica? Ali ni človeka ali oblasti pod somcem, da bi to stvar v pretres vzel? — Prizadeti.
4- Notarsld izpit je napravil pri graškem nadsodišču notarski kandidat g. Alojzij B i z j a k v Kranju. Čestitamo?
—  »Atila v Emoni«.    Po Ašker-čevi smrti se je belelžilo v hstih, da se je našla med pesnikovimi rokopi-si tuđi nedovršena pesnitev »Atila v Emoni«. Kakor sedaj čujemo, je pesnitev »Atila v    Emoni«   popomorra dovršena in jo je pesnik sam že popolnoma priredit  za tisk.    Pesnitev bo izšla v »Ljubljanskem Zvonu«.
—  Aškerčeva zapuščina    se  bo jutri 23. t. m.    prodajala    na    javni dražbi. Vsa zapuščina je cenjena na okroglo 4000 kron. V knjižnici je posebno mnogo ruskih knjig. Priporni-njamo, da se v AškerČevi zapuščini ni našel oni srebrn križ, o katerem je pisal   T. H. S.,   da   ga   je   baje Aškerc imel, pač pa se nahaja v zapuščini —   zMk   Svobodoe   Misli, kravatna igla, predstavliajoča cvet-lico »mačeho«.
—  Poroka. V srbski pravoslav-1 ni cerkvi v Zagreb« se je včeral po-
ročii g. dr. Mihajlo P i č e t a , profesor v Sarajevu, ki je lansko leto ho-spitiral na ljubljanski II. državni gimnaziji, z gospodično Milico B o r š t-nikovo iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
— Iz poštne prometne službe. S 1. avgustom 1912 bodo dobili nabi-ralniki v Ljubljani nove kontrolne tablice, ki bodo kazale čas ko odrine z glavne pošte poštni voz pobirat pisma.
Vsled lahkomišljenosti velika nevarnost. V soboto po 9. uri zvečer je šla trgovčeva soproga Helena Merješič v Medvodah z gorečo sve-čo nastavljati špirit, kateri se je u»el, ter je pričelo v kleti goreti. Na pomoč klicanje je prišlo na lice ne-varnosti takoj toliko ljudi, da so ogenj pogasili, ki bi bil lahko usoden, da se je pripetil pozneje, ko ljudje že pospe. Nerazumljivo je, kako more-jo bi ti nekateri ljudje kljub temu, da se je na ta način že pripetilo toliko nesreč, ki so zahtevale tuđi člove-ških žrtev, še vedno tako nepre-vidni.
Na Bledu je danes ob 1. uri po noči umrla Marija Peternel, žena znanega naprednjaka Jakoba Peter-nela, lastnika hotela »Triglav«. Pogreb bo v torek popoldne ob 4. uri.
»Vilfanova koča« na BegunjšČici je Ietos privlačna moč mnogim turistom. In kako tuđi ne! Dohod je tako zložen, da se priđe brez posebnih težav do koče, ki je prav dobro oskrbovana. Flora, ki je menda naj-lepša na naših planinah, je sedaj v najbujnejšem cvetju. Ravš, murke, planinke, a tuđi še encijan — seveda bolj redko — te vabijo k sebi in ti kličejo:  dobro    došel.    In    razgled!
Ogledati si ga je treba!-------Prete-
čeno nedeljo je »Vilfanovo kočo« obiskal ljubljanski župan dr. Ivan T a v č a r.
Krize pri Tržiču. Naš župnik Zabukovec je že pokazal prave ro-žičke. V četrtek 18. t. m. je imel krst. Za botra je bil posestnik Josip Aljan-čič iz Križev. Ko je prišla babica z otrokom in botroma v župnišče, da bi se vpisala boter mi botra, posije župnik babico in botro iz sobe in začne z Aljančičem sledeči pogovor: «Vi ste naročeni na »Zarjo« in »Slov. Narod«? — »Na! Ni res! Na-ročen sem na »Slov. Narod« od ob-činskih volitev sem, na »Zarjo« ni-sem bil nikdar naracen." — »Ce čitate prepovedane časopise ste oči-ten grešnik in ne morete biti za botra pri krstu. Za pričo ste pa Ishko.«
—  »Dobro, bom pa samo za pričo.«
—  »No, če mi obljubite, da se boste odpovedali    »Slov. Narodu«,    boste pa tuđi boter lahko.« — »Tega pa ne boste doživeli gospod župnik, da bi jaz besedo požrl,« pravi AljanČič in gre iz župnišča. Krstil se je otrok, ali na čuden način. Otroka je držala botra, boter je pa samo gledal. Ko mu je rekla babica, da naj pa on položi roko na otroka, odbil je kaplan roko proč, češ da je Aljančič samo priča. Otrok je bil krščen brez botra proti cerkven postavi, in radovedni smo, koga je dobil župnik za botra. V nedeljo se je isti prizor ponovil. Tako torej. Kmet plača duhovnika, plačal je cerkev, še sedaj plačuje popravila v cerkvi, kjer nima nobene besede, duhovnik, njegov hlapec, pa pometa ž njim in dela na njegovem, kar se mu Ie poljubi. To je res kršćansko človekoljubno delo za kmeta. V predzadnji številki »Gorenjca« je to-žil Zabukovec, kako na pogosto iz-stopajo iz njegove fare ljudje iz ka-toliške cerkve.    Ali je čudo?    In te stekle pridige v nedelio! Ves strup, ki napolnjuje dušo fanatičnega derviša proti drugovecu,   je pravi bal-zam napram tem izbruhom nestrp-nosti in divjega sovraštva proti lju-dem iste vere, ki pa nočejo brezpo-gojno pod farovško peto. Oba, župnik in kaplan, sta bila ko pobesnela, in z mesta, s katerega bi se morala glasiti beseda božja, odmevala je sama jeza in sovraštvo.    Le tako na-prej, in kmalu si bosta   pridigovala sama sebi. O župniku nismo nikdar pričakovali kaj  boljšega;    kaplanov izbruh pa nas je iznenadit.   Gospod kaplan, ali naj pogrejemo par dogod-bic iz vašega privatnega življenja?, Opustite to razgrajanje na prižnici, ker vam prav nič ne pristoja. Pojdi-te rajše v vaš hlev in izkidajte malo gnoja, sicer bo vaše polje kaj slabo rodilo.    Ali   je   bilo    kdaj slišati o oskrumbah miadoletmh deklci v naši župni ji? Nikdar! Odkar pa pastiruje župnik Zabukovec, prigodila sta se že dva    sučaja    in to v najkrajsem času. Oba slučaja pa imajo vaši čisti nedolžni družbarji na vesti. Pri-
Idigujte tem, ki so vaših naukov mnogo bolj potrebni, kakor pa mi, ki smo vas pustili na miru, dokler nas niste razdražili vi. Da, da mi divjaki smo vendar še vedno boljši ljudje, nego vaše garjeve ovce. Še bolje pa bo, da pustite svoje ljudi v gnoju in blatu, tem prej se bodo pošteno misleći možje obrnili od vas in vam pokazali hrbet Župnika Zabukovca pa nam Bog obrani še vsa] par let v župniii!
3*«q *_______________________________________________________SLOVENSKI   NAIOD.______________________________________________________165 Stev.
Otepševfttai odbor v Nove« hm-stn. Kakor vsako leto, tako je naš olepševahii odbor zopet letošnjo spo-tnlad mnogo stori! za olepsavo itak krasne novomeske okolice. Ob stari cesti čez kapiteljski hrib je postavil kakiti 15 novih klopi tako. da so vodoravne, če tuđi so postavljene na visečem svetu. Noge klopi so pritrje-ne na hlodičke, zakopane v zemljo, tako da zlikovci ne morejo teh klopi prenašati in preobraćati. Ob ravno tej poti je dalo mesto nasaditi vec mladih kostanjev, ki jih je bilo izko-palo pri studencu pred Miillerievo gostilno. ker bo železnična uprava ta svet odkopala, ko bo razširjevala novomeški kolodvor. Pota in steže po kapiteliskem gozdu so posute z lepim novim belim peskom. Tista steza, ki je vodila preie od okrožnega sodišča pod dr. Globevnikovim mest-nim in Košakovim svetom na LoCen-sko cesto, je razširjena v lepo široko pot, r>o kateri je možno voziti. Imenovani trije posestniki so namreč zgradi li pod svojim svetom visoke škarpe, pri Čemer se je odk opalo toliko sveta, da se je pot lahko razši-rila. Pred ^pli ha lovo kavarno se je vsadilo nanovo nekaj kostanjevih dreves, svet pred davkariio se ie iz-premenil  v  park.
Porod na cesti. Dne 17. juli ja t. 1. je prišla z vlakom neka ženska v novomeško žensko bo!nico porodit. Pripeljala se je z vlakom, ki priđe ob polenajstih v Novo mesto. in jo je kar peš mahnila proti bolnišnici. To-da preveč si je zaupala. Prišla je do okrajnega glavarstva. tam jo je ob-šla silna slabost. Počenila je v travo in porodila. Odnesli so jo z nosilnico v žensko bolnico, ki je od tam koma? ?M ftVtr.-v   r» ' '^-    -
Positeivo in umor v Se. Jerneiu.
Težko se sliši kdaj o tako groznem činu. kakor se je izvrsil v St. Jeme-ju. t. j. v blizini Lurške božje poti. Pri trgovcu Valetu je bil za učenca komaj petnajstletni Avgust Kopitar, doma menda iz Krašnje, kjer župni-kuje in vzgaia ljudstvo prosluli Jože Hartman. Kritičnega dne je prišla trinajstletna Angeia jirastar iz Sent-jemejske okolice v St. Jcrnej po pošto. Ko je odhajala domov, jo je ca-kal Kopitar, poklical jo v skladišče svojega gospodarja. rekoč. da ji bo dal fig in rožičev. Ko sta dospela v skladišče. jo je podrl na tla in ji za-mašil usta z že pripravljeno cement-rro raalto. Nato jo je začel z vso močjo totći z velikim kladivom po glavi, da jo je ubil. Umirajoco je po-silili in. kakor pripovedujejo, potem že mrtvo še dvakrat sunil z nožem v prsi. Nato ie nesel deklico na ske-denj v seno. kjer jo ie skril. Drugi dan so se igrali otroci pod tem skednjem in so opazili, da kaplja kri s stropa. Sli so na skedenj in našli tam mrtvo deklico. Seveda je vstal tak oj trušč in vrišč po St. Jerneju. Ko je Kopitar to zapaziL je šel hitro preobieč srajeo. ki jo ?e obrizgala dekličina kri takrat. ko jo je nabijal s kladivom po glavi. Gospodario in dekli se je čudno zdelo, zakaj je dc-ček preoblekel srajeo sredi tedna. Sla sta gledat in našla krvavo srajeo. Takoj sta naznanila to orožni-kom. ki so dečka aretirali. Pripom-niti je, da je bila par dni pred izvrše-nim zločinom obiskala Kopitarja ■fegova mati in mu je fopk> priporo-čala. naj bo priden in dober.
Poksušen roparski umor v O»-brM. V Lozin, oziroma pri zgradbi takozvanega Smukovega predora pri Semiču. je bil zaposlen tuđi neki Makso tTrhardt iz Muhltala na Stajer-skem. Pogosto je zahajal k delavki Neži Jak sa. stanujoči pri 80ietni star-ki Neži Jurman v Oabru. in večkrat tuđi tam prenočeval. Vendar pa ni hotel nikoli poreda ti svojega pravega imena, temveč se je imenoval Ie kratko za Lovrenca. Samo pod tem imenom sta ga poznali ženski Jakša in Jannaii. Tsdi v noći med 23. in 24. junijem t- L je prenočeval v furma-novi hiši. Ko je zjutrai zgodaj vstal. je poprosil Jurmanko. nai mu posodi eno krotio. Starka je radevolje od-prla kovčeg, vzela iz predala kronico in jo izročila dozdevnemu Lovrencu. ki ie pa med tem opazil, da ima starka v škrinji mnogo denarja. I>ne 24. junija je prisel popoldne nenadoma k Jurmanki, ki je delala na polju, in jo ie prosil. naj gre z njim v hiso. da ji bo povedal nekaj važnega in tajnega. Nič hudega sluteč, je šla Jurmanka z njim v nišo, toda Lovrenc je zakle-nil za seboj vezna vrata, vzel v roko odprt nož in zahteval od ženske de-nar. Ker mu Jurmanka denarja ni hotela izroćiti, jo je začel kakor pobes-nel suvati z nožem, kamor jo je za-del. Ko se je starka nezavestna zgru-dila na tla, jo je še na tleh obdeloval z nožem toliko časa, da se mu je zde-la povsem mrtva. Nato je odklenil škrinjo, pobral ves denar, zaklenH vezna vTata od zunaj in vrgel ključ v grmovje, da bi dalje časa ne prišel nihče na sled niegovemu zločinu. Nato se je podal Erhardt v Preloge, kjer je po kantinah mirno popival in za-pravljal priropan denar. Srcča pa ie hotela, da Jurraanka ni bila mrtva*
marveč Ie vsled velike izgube krvi onesveščena. Cez dolgo časa te prišla k sebi in }e začela klicati ljudi na pomoč. Ti so siloma vdrli v taišo, kjer so našli starko vso razmesarjeno. Naznanili so zadevo takoj orožni-kom, katerim je starka zelo natančno opisala morilca, ki je star okoli 30 let, Orožniki so v Rožnem dolu ali v Prelogih za sa čil i >Lovrenca«, mirno popivajočega. Aretirali so ga in našli pri njem še prav mnogo priropanega denarja. Odvedli so morilca, ki je pri-znal takoj svoje dejanje, v sodne za-pore. Starka bo okrevala.
K meč ka    vojska s strašnimi po-sledicami.      Dne 8. in 9. julija t. 1. so imeli pri Jermanovih    v    Modrušiči ženitvovanje, drugo ženitvovanje pa so obhajali pri Antonu    Matkotu    v Zburah pri Šmarjeti. To je bilo vese-lie za naše kmečke fante, ki so hodili vogjarit in sitnarit od enega ženitvo-vanja do drugega. Bili so fantje vseh sosednih vaši v okolici, m?d drugimi tuđi hlanci graščaka Ulma v Klevev-žu:    Alojzu Pintarič,    Franc Lužar, Anton Serčič, Anton Pavšek,  Miha Hlažič in Jakob Jane. Samo ob sebi se ume, da so se fantje napili, kolikor je dala duša, saj  je bilo zastonj.  Pa tuđi fantje iz posamezrri vaši so grdo gledali fante iz drugih vaši, kakor Je to   pri   nas   žal   še   vedno     običajno. Zbadaii so se med seboj in komaj ča-kali. da udarijo drug po drugem- Nai-bolj so vsi tantje imeli jezo na zgoraj omenjene  grajske  hlapce.    ki  so  to tuđi  čutili in so se kmalu popolnoči spravili čez Zbure domov v Klevevž, ki je oddaljen Ie kakih deset minut. Toda prišli so Ie do kapelice v Zburah .tam pa so jih iz zasede in za-hrbtno nanadli fantie France Lindič, '..• .       . ...  ..'....       wc^ t .    Franje
Rabzelj. kovač Aleksij Lipcj, Jože Kirn. Jože Andrejčič, Jože Oorenc, Franc Grabnar ter Jože Panc. Obo-roženi so bili s rx>leni, nožmi in posebno z železnimi drogovi, ki jim jih je napravil nalašč za ta pretep kovač Aleksij Lipej ter so naskočili hlapce s -hura« in tolkli po njih, kolikor so mogli in kamor so zadeli. Učinek te pravcate vojske, oziroma ker napadenci nišo bili oboroŽeni. te morije je strašan. Francetu Lužarju so z železnim drogom ropolnoma odbili zgornjo in spodnjo čeljust, po glavi so mu prizadali polno ran, en uhelj so mu čisto odtrgali ter mu predrli črevo, radi česar je umri dne 12. t. m. o polnoči v bolnici usmilje-nih bratov v Kandiji. Serčič ima na glavi nad 10 ran. je popolnoma oghj-šeli in ima velik kos črepinje ubite in vdrte. Pintarič je smrtnonevarno obklan in ima obe lici nredrti. Jane m Blažič imata zlomljeno vsak v^> eno roko. Najhuje je uivjal kovač Lipej. Grajščak Ulm je svoje hlapce sam za silo obvezal, notem pa takoj da! odpeljati v bolnico v Kandijo Lu-žarja, Pintariča. Janca in Irčiča, tako da so bili spravljeni skoro vsi napadenci v bolnico, skoro vsc napa-dalce, ki so sami klerikalci pa so od-gnali orožniki v za pore. — Poboj se je vršil v Smarjeski fari, kjer župni-kuje znani pregoreči somišljenik S. L. S. Zaman. Je pač res: Po njih sa-dovih jih boste spoznali.
Kaj mora cestnoželezntški spre-vodnik vse inteti in vedeti. So ludje, ki nnsi.jo. da cestnoželezni^Kemu sprevodniku dovoljuje, da zna prodati vozni listek in prešteti den »r. Pa ni tako. Le vstopi v voz, pa bock-š vi-del, kaj mora vse znati in imeti Dro-biž. debel denar. nekateri nočV kro-ne. drugi ne vinarjev. tretji < ^tane dolžan, ker noče zmenjati debelega denarja in sprevoUnik naj ima za ta-ke ljudi, ki jih baš ne primanjkuje. posebno knjižico, da nima sam izgu-be. Nadalje mora imeti vžigalice, in komaj bi bilo, da bi jih ime! za vse narodnosti in stranke. Zahteva se od njega včasih obliž, nož, papirček za svalčice. da ćelo za svalčice ga kdo napumpa. Nadalje mora imeti vozni red v žepu in v glavi, vse vlake mora natančno poznati kdaj odhajajo in prihajajo. Dajati mora pojasnila vo-žencem, ali bode še prišel do vlaka ali ga zamudi. Tuđi za vozne cene se ga povprašuje. Mora vsakemu tako-rekoč že z obraza brati, v kakem jeziku naj ga vpraša, da ni zamere. Mora vedeti za vse ulice, za vsa važ-nejša poslopja, da. v glavi naj nosi cei zapisnik hiš, kavarn. gostiln, javnih uradov, zdravnikov, odvetnikov. obtrnikov in trgovcev. Tujci ga po-vprašujejo za pomen spomenikov. I)a, ćelo vse hribe, ki se vidijo. mora poznati in vedeti, kje so jim najbližnje postaje. Seveda. tuđi za visokost teh bi naj vedel m menda nosil pri sebi poseben seznam nesreč, ki so se pri-petile na njih. Mora poznati vse bolj-še dostojanstvenike, ako noće biti zasmebovan. Mora dajati pojasnila za okolico in razna manjša mesta na Kranjskem in za važne predkraje. Seveda mora mu biti znano tuđi šte-vilo prebivalstva. Skratka, prevoznik bi moral biti živ leksikon. Tuđi važ-nejših dnevnih dogodkov ne srne po-zabiti. Ćelo politično mnenie posa-meznih oseb naj M poznaj. Vprašuje ae ga za vse mogoče in nemogoče
reci, na ketere bi moral daiati odgovor, poleg tega pa točno izvrševati svojo službo in za te usluge dobi včasih kak bore vinar ali pa kako pikro opazko.
Nepoštena volaka. V sobo to proti polnoči sta prišla v točilnico hotela »Union« dva prostaka tukajšnjega 27. peŠpolka. Ko sta popila vsak svojo čašo pive, sta odšla. Ker ni bilo v veži, k>er stoje potniški kovčegi, no-benega človeka. sta pograbila 150 K vreden kovčeg nekega potnika ter z njim zbežala proti Slovenskemu trgu. Ko to opazi hotelski uslužbe-nec, steče za njima in začne žvižgati in klicati stražnika, kar ju je tako splašilo, da sta pred Bambergovo tiskamo pustila kovčeg na cesti in bežala dalje. Ko je potem stražnik opravljal po iklošičevi cesti svojo službo, je prišel mimo »Uniona« eden izmed onih dveh vojakov, ki sta bila preje ukradla kovčeg. Stražnik ga je takoj ustavil in razorožil ter odvedel k uradu, kjer je priznal, da je v zvezi s tatvino kovčega*
Spreten skakač. Ko se je snoči z dolenjskim vlakom proti Ljubljani peljal neki desetnik 17. pešpolka, je po nesreči ubil pri oknu sipo, za ka-tero je sprevodnik zahteval povrači-lo. Ker vojak ni bil zadovoljen, za-htevane vsote plaćati, mu ie sprevodnik rekel, da ga odda v mestu policiji in odide po svojih opravkih. Med njegovo odsotnostjo je vojak skočil med postajama Laverca in Zeleni hrib iz vlaka in menda odšel peš proti mestu. Da se mu ni nič pripetilo, je sklepati iz tega, ker so progo preiskali, a ga nišo nikjer našli ponesrečenega.
Prijeta tatica. 231etna brezposel-na dekla Apolonija Avšič iz Zgornje-ga Kašlja je zelo nevarna vtihotapka. Navedena se je pri požaru v Toma-čevem splazila v neko podstrešie, ter hotela krasti kokoši. Bila je pri tatvini zasačena ter je skočila izpod strehe. Pri padcu si je pa zlomila kost j v desni rami in levem zgornjem stegnu, nakar so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Na zahtevo deželnega sodišča je bila v soboto v deželni bolnišnici aretirana in oddana v za-por.
Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretirana v soboto že večkrat predkaznovana leta 1869. v ^kofeljci rojeni Franc Anžič in ena-ke starosti v Spodnji Kašelj pristojni postopač Franc Dimnik. Oba so iz-ročili  sodišču.
Na cesti onemogia. V soboto popoldne se je na Miklošičevi cesti nezavestna zgrudila S91etna vdova Marija Prelčeva. katero so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
Majhna papiga ie ušla. Kdor bi jo ujel. se prosi, nai io odda proti nagradi na Miklošičevi cesti št. ,36 pri-tlično na desno. Ravno tam je pred kakimi tremi tedni ušla majhna papiga pritlikavka^. Tuđi za to se prosi jo tam oddati.
Izgubljeno in najdeno. Marijana Pokornova je izgubila denarnico, v kateri je imela 15 K denarja. — Irma Remžgarjeva je izgubila srebrno žensko žepno uro s kratko zlato ve-rižico. — i>olska učenka Marija Hlebševa ie izgubila denarnico, v kateri je imela čez 6 K denarja. — Služ-kinia Elizabeta Bernečeva je izgubila zlat za 10 K. — Delavka Meta Oori-ško\ a je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. — bolska učenka Marija Krečova je našla denartveo z zlato žensko uro- — Mestni delavec Jakob Grum je našel sivo vojaško pelerino.
Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu jutri od pol 7. do pol 8. zve-čer pod gradom »Tivoli«. — Spored: 1. Par ma: »Straža na Savi«, koračnica. 2. Wagner: »Romarski zbor in molitev Elizabete« iz opere »Tann-hauser«. 3. Strauss: Južne cvetke«, valček. 4. a) Mašek: »BleŠko jezero«; b) Hajdrich: »Mladini«, pesmi. S. Verdi: .Introdukcija i Brindisi iz opere ^Traviata^. 6. Frimi: »Indi-an Sorg^. 7. Dvorak: »Slovanski ples st. <\
Današnji Hst ima prilogo glav-nega zastopa mestne cesarja Franca Jožefa jubilejne zavarovalnice za življenje in rente, Ljubljana, Sodna ulica št. 1.
Društvena naznanila.
Nogometna tekma »Vlctoria«, Sušak *  »Mriia«,    Ljubljana    4  :  1.
Včeraišnja nogometna tekma je pokazala, da je naše moštvo boljše. kakor so si marsikateri mislili,   ki so sodili naše po    zadnjih    uspehih pri javnih nogometnih tekmah. Gosti iz Sušaka so izborni  igralci  in so bili jako  nevarni  tekmeci    našim  igral-; cem.    Presegali so seveda    našince \ kot starejši, močnejši in bolj rutini-rani igralci v kombinaciji, v teku in tuđi v tempu. Dosegli so sicer gosti uspeh, toda našim v čast bodi pove-! dano. da so si ga morali pošteno za-j služiti.    Resultat igre je bil A : 1 v I prtd gostom, kar ie vsekakor spre-
jemljiv uspeh naiih igralcev proti tako rutiniranemu in močnemu mo-štvu. V prvi polovici igre so dobili naši 2 gola in dali so en gol — v drugi polovici so Hrvati strastno napadali, toda priznati moramo, obramba naših je bila vse hvale vredna- Posebno je bil dober naš golman, ki je v več krasnih in nevamih momentih rešil situacijo v prilog naših v zadnjem trenutku. V drugi polovici igre so zadali Hrvati našim še dva gola. V očigled dejstvu, da so se morali boriti naši proti najmočnejšemu mo-štvu našega juga, se jim mora priznati ta uspeh kot časten in nam kaže obenem, da imajo naši igralci, če se vpoŠteva pridno vajo in njih enot-no vodstvo, še lepo bodočnost. Tuđi bratski gosti so se zahvalili našim za specijalno lepo igro in so navdušeno pozdravljeni od Slovencev, zapustili gostoljuhno  Liubljano.
Prostovoljno gasilno društvo v Grosupljem priredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. ustanovno veselico na vrtu g. A. Galeta vulgo Vodičarja. Za zabavo bo dobro preskrbljeno. Vsa gasilna društva, kakor tuđi druga društva se vabijo, da prihite na dan 4. avgusta v prijazne Grosuplje, Začetek je ob 3. uri popoludne. Za izletnike jako lepa zveza z vlakom.
Ofvoritev Sokolskega doma v Litiji se je vršila včeraj in sicer vzlic deževnemu vremenu prav lepo. V soboto zvečer je bila izročena častna diploma g. Modrcu, ki si je pridobil mnogo zaslug za novi sokolski dom. Župna tekma se je morala vršiti v te-lovadnici. Včeraj dopoldne po sloves-nem sprejemu gostov je bila otvoritev novega Sokolskega doma. Slavnostni g-ovor je ime! g\ dr. Premru, govorili so pa ludi zupm starosta g. dr. Pipen-bacher, starosta zveze sokolskih drus-tev g. dr. Oražen in zastopnik gorenj-ske župe g. Marinšek. Po otvoritvi so šli Sokoli v Smartno kjer so bili presrčno sprejeti. Telovadba je dobro uspela, zlasti so vzbujale zanimanje Sokoliće pod vodstvom gdč. Rogličeve. Vajam je sledila zabavna in prijetna narodna veselica.
Sokol v Idriji proslavi dne 3. in 4. avgusta 1912. svojo 15. letnico. V soboto zvečer 3. avg. v pivarni pri „Grnem orlu" gledališka igra, drugi dan v nedeljo popoldne javna telovadba na šolskem trgu in po tej veselica na vrtu in v pivarni hotela „Ćmi orel". Pri telovadbi in veselici sodeluje si. godbeno društvo iz Idrije.
Veliko planinsko veselico priredi Radovljiška podružnica slov. planinske-ga društva dne 4. avgusta t. 1. v znani gostilni „Triglav" v Lescah. Kdor se je udeležil lansko leto naše prire-ditve, menda ve, da se je zabaval tako dobro, da letos ne izostane.
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaiu so v času od 11. junija do 19. julija t. 1. vposlali: po 20 K: Okrajnahranilnicainposojilni-ca v Škofji Loki; dr. Karei Hinterlech-ner, c. kr. geolog na Dunaju (ustan.); po 10 K: Dr. Jak. Žmavc, c. kr. gim. prof. v Ljubljani, dr. Karei Hinterlech-ner, c. kr. geolog na Dunaju (letn.), P. Miklavčič, c. kr. živinozdravnik v Kočevju, Matija Skrajnar nadzornik j. ž. v p. in Jakob Volk, zas. uradnik oba na Dunaju; po 5 K: Vekoslav Krajne, c. kr. notar v Šmarju p. J.; po 3 K: Jos. Hočevar, c. kr. pis. ravn. v Ljubljani; po 2 K: dr. Stefan Kraut, sodni sretnik v Novem mestu in Dr. Matko Heric, prof. v St. Pavlu na Ko-roškem; skupaj 102 K. — VTsem da-rovalcem izreka društveni odbor iskreno zahvalo. Ob enem opozarja, da so letošnje podpore društveno blagajno do malega izpraznile, ter prosi vse prijatelje visokošolske mladine in leto samo da poskrbe v počitnicah s prirejanjem veselic i. t. d. za nove prispevke. Drugače v jeseni z radeljeva-nijem podpor še pričeti ne borno mogli. Darovi naj se pošiljajo na naslov blagajnika: dr. Stanko Lapajne, odvet-nik, Dunaj I. Braunerstrasse 10.
Sokolski dan na Jesenicah!
Veselica jeseniškega Sokola zad-njo nedeljo, je zopet pokazala, kako zaman je ves trud vseh zakletih so-vražnikov sokolske ideje, ki so mislili, da bodo s famozno čukalado na mah zatrli vsa sokolska društva po deželi. Dasi nam vreme ni obetalo nič dobrega, vendar se je zbralo toliko občinstva, da je prijazni in prostorni vrt brata Humra, kjer se je veselica vršila, komaj zadoščal. Na veselico so prihiteli tuđi Sokoli z Bleda, iz Radovijice in iz Javornika, vseh skupaj nad 60 članov v kroju. Točno ob 4. uri prikoraka na telova-dišče 18 krepkih telovadcev. Njih trumni koraki so pričali, da so izšli iz dobre telovadne sole. Razdelili so se v dve vrsti: ena k drogu in ena k bradlji, toda jedva da so dokončali nekaj vaj, pričelo je grmeti in bliska-ti. To pa ni čisto nič motilo razpolo-ženja telovadcev, ki so, dasi so že padale debele kaplje dežja, izvajali naravnost vzorne vaje. Videli smo tezne stoje, stoje z obrati, veletoče naprej in nazaj. krasne seskoke itd.
ITelovadci so pogumno vstrajali in sele, ko je lilo že kot iz škaia, so od-korakali med burnim ploskaniem ob-
- činstva, a toliko da so odšli, že so se zopet pojavili na telovadišču, da pre-delajo proste vaje. Do gležnjev v vodi in med groznim nalivom, predelali so štiri proste vaje, določene za Vse-sokolski zlet v Ljubljani. Ker telo vadci nišo hoteli odjenjati, pa je pri-zanesla narava. Kmalu je nebo pokazalo zopet prijazno lice in na vrtu se je razvnela prav živahna zabava, Popeval je pevski zbor pevskega društva »Sava« in vdarjal je prav marljivo tamburaški zbor, vmes pa so narodne gospe in gospodične pridno prodajale srećke, Šopke in razglednice, kar je prineslo društvu lep gmoten uspeh. Ob 6. zvečer pa se ie otvoril ples in poskočna mladina vr-tela se je do ranega jutra. Skratka: bil je zopet lep sokolski dan na Jesenicah. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je vesilca uspela tako si-jajno: krepak sokolski na zdar!
Razne stvari.
*  Cuden vzrok samomra- Na Dunaiu so našli 241etno hišino Ernestino G. zastrupljeno v svoji sobi. V ustih je imela cevko, skozi katero je priha-
! jal svetilni plin. Vsi poskusi, samo-morilko oživeti, so ostali brezuspeš-ni. V žepu samorilke so našli pismo, v katerem se samoniorilka poslav-lia od svojcev in pravi, da ie izvršila samomor zaradi tega,ker je tako maj-Ime in neznatne postave.
*  Polet čez Alpe. Zrakoplov »Tirol«, last zrakoplovnega društva   za Tirolsko, je dosegel v zadnjih dneti lep uspeh povodom poleta čez Alpe. Zrakoplov   se   je   dvignil pod vodstvom vseučiliškega proiesorja    dr. U. Sickerja ob 8. uri zjutraj pri Ino mostu. V zrakoplovu so bili še profesor dr. Wittek iz Gradca in nadpo-ročnika Hehnsfeld in Macher. Zrakoplov se je dvignil ob zelo ugodnem vremenu kmalu v visino Alp, prele-tel je Visoke Ture in pristal srečno ob  1. popoldne v Kalsu   v podnožju Velikega Zvonarja.
*     Ekscesi  angleških sufragetk. Iz Dublina poročajo: Ko je ministrski predsednik Asquith, ki je prišel pred-včerajšnjem zvečer sem in ki ga je množica burno pozdravljala, ie neka ženska vrgla sekiro proti njegovemu vozu. Minister baje ni bil ranjen. Drugi pa pravijo, da je bil ranjen nad le-vim očesom. Po končani predstavi v gledališču, v katerem bi moral drugi dan govoriti Asquith, je vrgla neka ženska iz neke lože goreč, s petrole-
i jem polit stol v orkester. Tuđi zastor je začel goreti. Ogenj so pa pogasiK predno je prišlo do panike.
*  Samomor dveh sester. V Berobnu so našli v nekem hotelu obešeni na kljuko sobnih vrat sestri Ivano in Ido L6wy.      Sestri sta bili priznam' modistki in sta ogoljutali razne stranke za več kot 250.000 kron. Komisija na licu mesta je dognala, da je obe. sila najprej starejša sestra rnlajšo na kljuko in nato še samo sebe. V pis-rnu, ki sta ga pustili sestri na mizi, izjavljata  samomorilki,  da ponever-jena svota ni tako velika ot se govori in da ništa ponarejali menic, kar se iima je tuđi očitalo.      Izvršili sta samomor,    ker sta brez sredstev in ne marata priti v zapor.
*  Samomor   grofa.    Grof Karei Hohenthal je poskusil te dni v stanovanju svojega prijatelja v Parizu izvršiti samomor s tem, da je skočil I skozi okno. Obležal je težko ranjen. I — Grof Hohenthal je sele 39 let star, I bil je dvakrat oženjen, vendar se je I obojekrat zakon ločil. Prva žena ie I bila igralka Frida \Vagen, druga pa I igralka Erna Eisenmann. Na Dunaju je bil  leta  1901., ko je bila njegova prva  žena tam angažirana.    Zadnje čaše je živel s svojim sinom iz druge-
| ga zakona v Enghien. Sluti se, da je
i grof izvršil samomor radi velikih iz-
gub pri igri, vendar pa ni izključeno,
da se je grof usmrtil vsled tega, ker
se mu je omračit um.
*  Nezvesta žena. V Bautnitzi pri Berolinu so aretirali soprogo lastnika predilnice \Vitzkerja, ker ie namera-vala zastrupiti svojega moža. Po 12-letnem zakonu se je žena zaljubila v vaškega učitelja in razmerje med njima je postalo v kratkem intimno. Ker pa je bil zaljubljencema mož prevec na poti, je sklenila žena, da ga odstrani. Odlocila se je za strup. Ko je imela vse pripravljeno, je pisala svojemu ljubimcu pismo, v katerem &a je obvestila, da ima strup pripravljen in da bo mož v kratkem odstranjen. To pismo pa je žena izgubila. Pismo je   našel   neki delavec in ga izročil sodniji, ki je dala ženo aretirati. Pri hišni preiskavi  so res našli v njent mimici stekleničico hudega strupa. r
*  Razstava egiptovski mumij. ^ j Londonu je na ogled jako zanimiva ! razstava      staroegiptovskih    starin,
med katerimi so najbolj zanimive mumije. Posebno dobro ohranjena je ena skupina munij- V sredi je krsta* v kateri leži mlado dekle, kraljeva hči, ki ima čez obraz krasno zlato I masko. Okrog nje so postavljene munije mladih deklet, njenih služab-nic, in sicer v istem redu, kakor so jih naiU v grobnici. Te itnajo maske
165. itcr.______________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.______________________________________________-_________Stran 5,
11 papirusa. Poleg mumu so razstav-icni veliki vrči, v katere so polagali oma čin i jedila za umrle, da iim ne i bilo treba trpeti lakoto, dokler nišo Urešeni v drugem svetu. Ti vrči, ka-kor tndi okraski mumii, so iz redno jobro ohranieni in jako lepo izdelani. i kažejo, da so stali stari Egipćani tej stroki ročnega dela na visoki fopnjL
*  Ljubavna afera na ruskem dvo-a. Neki londonski časopis,    ki ima ujč zveze z dvornimi krogi, trdi, da ,t hoće neki član carske rodbine poučiti z neko damo, ki mu ni sovrst-a. Gre za princa Oabrijela Konstan-^novića, drugega sina velikega kne-a Konstantina. Princ Gabrijel je star ;: let in je podporočnik    pri    petro-^aških   telesnih    gardnih     huzarjih.
benem    je    tuđi    carjev    adjutant.
nnc se je zaijubil v guvernanto \ie sestre, princezinje Tatjane. Gu-nanta >e starejša nego princ in tuni lepa. Ko je njegov oče zvedel o
nu je prosil    carja,    naj    prestavi
nca v kako provineno mesto. Car
:ega ni hotel storiti. Guvernanta
I    je morala preseliti v Moskvo- Dali
h lepo lerno podporo pod pogo-
-\ da se ne bo na noben način pri-
la princu Gabrijelu. Princ je bil
> ed tega zelo razburjen in se je bale
-ustil po lestvi iz očetove palače. • durih so ga prijeli in od onega sa ga strogo stražijo, češ. da se ie
-esrešil v — voiaški službi.
*   Ogrslti policijski  skandali. Iz : ^ega Varadina poroCajo. da si ie volila policija nezaslišano nesram-^:.    Hčerko bogatega    trgovca je
x*2\il na cesti stražnik, ter jo odpe-il s seboj na državno pravdništvo. u jo je sprejel uradnik Arpad Vas,
ji je povedal, da jo bo dal poli ci j-vO zdravniško preiskati. Na obupne -^nie dekleta so obvestili o tej na-■-:n njenega zaročenca, ki je nato ::erveniral, da so jo izpustili. Ko so
tem izvedeli tuđi njeni starši. so sli si na policijo, da pozovejo nesram-eca uradnika na odgovor. Ta pa je -]2viL da za svoje čine ni nikomur jcovoren in da bo dal hčerko se en--at aretirati. V resnici je dal pred
*  staršev dekle odpeljati v celico. . j sorodnike pa je zaoodil. Starši
se obrniii do odvetnika Roszma-
*va. ki je posredoval pri višjem me-
-em  poglavarju  Deroju. Ta  ie  ta-
i vpeljal preiskavo in se izrazil, da e še vsled nesporazum ljenja ne mo-i zgoditi kaj tako škandaloznega. -•ui uradniku Vašu se je vložila *ožba.
"    Spornim      pokojnega    Karla \i\a.   Karl Mayf znani nemški ro-
:." ^isec je  zapustil knjigo svofih
- - nov.    Knjiga je pred    kratkim
i.    V tej knjigi opisuje Karl Mav
-.^:-nko svoje življenje, posebno ve-
iko   se    bavi   s svojo    romantično
stjo. Prizna, da je bil večkrat
-:.   zadnja    njegova kazen pa je
-uriletna jeca.   katero   je dobil
zaradi hudodelstva požiga.    To ka-
:en je dobil May, kakor trdi sam, po
eđolžnem. Ko je prestal to kazen se
i   začel    pečati s pisateljevanjern.
liavni smoter    vsega njegovega li-
erarnega dela je bil vzgojiti pleme-
"-X ljudi, ki se bodo odlikovali vse-
:ransko   v    čednostnem    življenju.
• * vzor za svojo vzgojo si je izve-
i en par   m sicer je to njegov W in-
"troii v Ameriki in Marah Durim^v
Aziji- V svojih spomiruh je ptsal M:«7io tuđi o svojih ^rocesih, tjda ' :eh poglavjih je njegova   vdo\a
--ko crtala.   Ćela Knjiga   napravi
•Tisk, da je bil Karl May v mladosri
;šen hudodelec, r.ato se je spre-
'"■' in bil čim starejši    tem večii
*  Higiena pokrovcev pivnib vrč-v'-v. Po zakonitih določilih ne smejo
-ovci pivnih kupic obsegati več
10 odstotkov svinca. Udeleženi
i pa žele, naj bi se za take okove
.i    zlitina    35 do 40 odstotkov
.a. Dognalo se je pa, da bi se vo-
|"i pomivanju  lahko tako spojila ncem, da bi pivec piva utegnil v   nevarnost    zastrupfjenia   s icem. Sedaj so pa na heriinskem :t!išču sU*ar preiskali in dogna-a iz pokrovcev  in  okovov z   10 "'tki svinca nekako 0*64 mtligra-kovinskega svinca preide v li-. i valne vode, medtem ko pre-/ pokrovcev in okovov približno istotki svinca naj več še enkrat '». Pod takimi okoliščinami torej m nevarnosti za zdravje pivo-ne more biti govora, ker, ako iO kubičnih centimetrov opla-!ne vode ostalo v kakem vrčku, ^ tem telesu dovedlo   nekako niligramov svinca. Taka mno-pa samo ob rednem dovajanju a vesti do zastrupljenja s svin-v zgornjem primeru pa gre sa-'  Kiko neugoden izjemni slučaj.
*  Zakladi m otoka Cocos. Te dni f Opravila xl Plymontha ekspe-
4a odjadra na otok Cocos, kjer
.  velikanski zakladi, ki so jih
zakopali morski  roparji. Na-
I    -no lego tega    zaklada sta našli
I     aami. mrs. Barrv Tili in mis. Da-
I    . ki sta bili preteklo leto na tem
1   - u. Pamik »Melmore« se bo odpe-
I     v Panama, kjer bo  sprejel  obe
l^u, ki knata kljoč do teli zakladov.
Nato se bo odpelial na otok Cocos, 500 milj južnozahodoo od Panama. Na krovu parnika je tuđi podletnik kinematografa, ki bo posne 1 iskalee zaklada pri njihovem delu. Vest, da namerava druga ekspedicija prvo prehiteti, ie neresnična. 2e pred enim stoletjem ie obdajal otok Cocos nim-bus, da je na njem skritih mnogo ogromnih zakladov, vendar se nad dvajsetim ekspedicijam ni posrećilo, da bi našle te zaklade. Znameniti ro-par Bonita, ki je okoli 1. 1820 ogro-žal vse ladje ob zapadnem obrežju južne Amerike, je baje leta 1821. ukradel in odnesel velikanski mehi-kanski zaklad. Ropar je ta zaklad za-kopal na otoku Cocos. 14 let pozneje so izročili neki Opanci, ki so bežali iz domovine, poveljniku angleške ladje svoje premoženje, nad 4 milijo-ne funtov, toda Angleži so špance pumorili, sami pa odjadrali na Cocos, kjer je tuđi ta zaklad baje zakopan. Na ta način je postal otok Cocos kraj, o katerem se je razširjala vest, da je na njem vse polno zakladov. — Neki Nemec, ki mu je dala vlada Co-stanke dovoljenje, da živi na tem otoku in išče po zakladih, je živel in iskal 16 let tu. a ni našel ničesar. Tuđi poznejša iskanja so ostala brez-uspešna in sele v nainovejšem času se zopet upa na dvignenje teh zakladov.
I jreh in smeh. J
Telefonska in brzojavna poročila.
Dr. Kramaf o češko - nemški spravi. Tumov, 22. julija. Včeraj je tu govonl državni poslanec dr. Karei Kramar o češko - nemški spravi. Rekel je. da je češko - nemška sprava važna za vse avstrijske narode, ki morajo 1. 1917 biti pripravljeni na enotni nastop proti pretenzijam madžarskim ob priliki sklepanja nove avstro - ogrske nagodbe.
Radi Cuvaja obsojeni.
Dubrovnik, 22. julija. Sedem vi-sokošolcev je bilo obtoženih, da so na dan, ko je došla vest o poskuše-nem atentatu na komisarja Civaja, odobrovali ta čin. Sodišče je štiri iz-med njiti oprostilo, proti enemu je bila razprava preložena, dva pa — Bjelovučić (Nrvat) in Jišić <5rb) sta bila obsojena v denarno globo v zne-sku 35 K.
Zagreb. 22. julija. Stol sedmorice je obsodil v 6tedenski zapor dija-ka Romana Sovarija, ker ie izfavil, da poskušenega atentata na komisarja Cuv^aja ne obžaluje. Prvo sodišče je preje Sovariia oprostilo.
Nadvojvoda Leopold Salva tor v
Bosni.
Sarajevo, 22. julija. Danes je semkaj prispel nadvojvoda Leopold Salvator.
S jugoslovanske umetniške razstave. Belgrad, 22. julija. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki naj iz-bere na umetniški razstavi slike, kn-tere hoće kupiti država. V tej komisiji so: prof. Bogdan Popović, akc:J. slikar Predić, sekcijski šef naučnt^a ministrstva Mirko Popović in vsc-učililški profesor Tanazović.
Bivši predsednik ruske dume v B 1-gradu.
Belsrad, 22. julija. Semkaj je prispel iz Sofije bivši predsednik ruske gosudarstvene dume Oučkov. Na kolodvoru ga je sprejel ruski poslanik Hartvig. Oučkov je imel kon-ference z raznimi srbskimi državni-ki in politiki.
V^taia v Albaniji.
Berotin, 22 juliia. »Vossische Zeitung^, ki je navadno v balkanskih razmerah izvrstno informirana, javlja iz Skoplja: Albanci so jeli prodirati proti Carigradu. Isa beg Bolje-tinac je namreč izdal parolo, da morajo Albanci udariti na Carigrad. Vsi vstaši so izvrstno oboroženi. Zfasti dobro so preskrbljene z orožjem čete Ise Boljetinca. Ta ie ukazal svojim vojem, naj se združijo pri Mftrovlci, kjer hoće Isa beg za v zet i železniška pc^iopja, in od tu z želernico prepe-Ijati svoje voje do Skoplja. Pri DJa-kovi ie zbranih 12.000 dobro oboro-ženin vstasev. Miriditi in druga se-verna albanska plemena se ludi prft-pravljaio na pohod proti Carigradu. Malisori korakaio proti Skadru. Albanska plemena v Saloni bi okofid so izdala manifest, ki izzveni v geslo: »Albanci, vsi proti Carigradu!« Na Čelu teh vojev je Dojovi bej. P^e-bivalstvo vilajeta Janine }e tuđi izdalo oklic, v katerem se pozivajo vsi Albancu naj se pridružijo vstasetru ter skupno ž njimi udarijo na Carigrad. Mladoturski uradniki po Stari Srbiji in Albaniji so deloma pobegni-li, deloma pa jih je pre^nak) prebi-valstvo.   Pretežna većina državnih
uradov ie zaprtih. V Albaniji in stari Srbiji je okroglo 80.000 Albancev pod orožjem- V tem številu nišo vra-čunani vojak i t ki so dezertirali in se pridružili vstašem.
Soku, 22. julija. Uporniki so v Tikoviću razstrelili ondotno občin-sko hi§o. V Prištini je zbranih več tisoč upornih Albancev. V Peči so pregnali tamkajšnjega mutesarifa. Novo tursko ministrstvo.
Caricrad, 22. julija. Danes ob polnoči je izšel sultanov irade, s ka-terimi se imenuje Ahmed Muktar paša za velikega vezirja Džemal. Edi-na za šejka Ul Islam. V novem kabinetu prevzame Kamil paša ministrstvo zunanjih del, Ferid paša ministrstvo notranjih del, Nazim bej pa portfelj vojnega ministrstva. Liberalni listi pozdravljajo nov kabinet in izražajo mnenje, da bo prva naloga novega ministrstva ta, da takoj razpusti parlament, s katerim ni mo-goče delati, ker je v njem mladotur-ška večina.
Carigrad, 22. julija. V političnih krogih se zatrjuje, da bo več mlado-turških poslancev odložilo mandate.
Carigrad, 22. jutija. Kakor se govori, da se je več mladoturških urad-nikov, uslužbenih na sultanovem dvoru, odpovedalo svojim službam. Tako se je odpovedal službi sultanov prvi tajnik Halit Zia bej in ko-mornik Lutfibej.
Carigrad, 22. julija. Velikemu vezirju Nuktar paši se se doslej ni posrećilo sestaviti novega kabineta. Zlasti se upira Kiamid pasa prevzeti portfelj. V mladoturških krogih vlada veliko razburjenje zaradi novega kabineta, ki je po svoji sestavi so-vražen mladoturški stranki. Mahmut paša je staroturk, Sejk Ul Islam je naklonjen Albancem,Ferit paša pa je Albanec. Jutri je obletnica progla-sitve ustave. V vladnih krogih se boje, da priđe jutri do sličnih dogod-kov. kakor so se prigodili v tem času leta 1908 in 1900.
Revolucija  na  Portugalskem.
Madrid. 22. juliia. »Agentia Fa-bra < je dobila iz Kolonije to - Ie brzojavno poročilo: V tukajšnjem pri' stanišču vsidrani parnik »Cap Orte-gal^ je dobil brezžično brzojavko, da je v Lisaboni in v Oportu izbruh-nila revolucija. Parnik »OrtegaU ie last tište družbe, kakor parnik. ki je prvi javil izbruh revolucije proti kralju Manuelu.
Madrid, 22. julija- Včeraj je pri-nežalo 400 portugalskih monarhistov na špansko ozemlje. Oblasti so jih razomžite.
Dunaj,    22.   julija.    Portugalsko poslaništvo javlja, da so vesti o vsta-ji na Portugalskem zlagane. Japonski  cesar  na  smrtni postelji.
Tokio, 22. julija. Bolezep mikada se je tako shujšala, da se je vsak tre-nutek bati katastrofe. Princ Katsura je svoje potovanje po Evropi preki-nil in se vrne nemudoma domov. Tuđi prestolonaslednik je nevarno bolan, in sicer je zbolel na legariu. Borba z banditi.
Krakov, 22. julija. Na postaji Czakowa se je vršila krvava bitka med dvema banditoma in orožniki. Policija je namreč dobila obvestilo iz Rusije, da se pripeljeja z vlakom dva nevama zločinca, ki sta name-njena v Trzebinje. Policija je čakala na kolodvoru a vizi rana zločinca. Ko je vlak prišel so ju pozvali orožniki, naj izstopita. Bandita sta ubogala ter oborožena s puškami prišla na peron. Ko so jih obkolili orožniki sta jela streljati. Oddala sta kaksnih 200 strelov. Pri tem je bil težko ranjen policijski uradnik Schrotter. Bandita sta streljala s puškami in Brovv-ning - pištolami. Ko sta uvidela, da je njihov boj brezuspešen. se je eden izmed njiju Milenk ustrelil ter na mestu obležal mrtev na peronu. Drugi, čegar ime je Osipovicz, je pobegnil na polje. Orožniki so ga za-sledovali. Ko je uvidel, da ne more uteći je nameril revolver vaše, ter se ustrelil. Lopova sta bila večkratna roparska morilca, ki so Jih že delj časa zasledovali na Ruskem.
Krakov, 22. julija. Bandit Osipovicz se ni smrtno zadel, zato so ga prepeljali v bolnico. Tu so ekstrahi-rali tuđi policijskemu uradniku Schrotterju krogljo. Rana je smrtno nevarna.
Ponesrečes postni avtomobil.
Toblach, 22. julija. Pred hotelom »Toblach« se je prevmil v jarek postni avtomobi!, v katerem je sede-k) 10 oseb. Neka gospa Heinrichova iz Nemčije je bila takoj mrtva, neka dama je bila težko ranjena, vsi ostali pa lahko.
Napad mehikairekih rebelov na vlak. New Yorfu 22. jolija. Iz Mehike poročajo: Pri mestu Cnernavacca so rebeli razstrelili z dinamitom mi-movozeči vlak v zrak. 80 potnikov je bilo na mesto mrtvih, ostale pa so rebeli postreljili in fih oropali.
Smmmbot  vsetičillikcga   profesoria.
Zagreb, 22. julija. Tu se je danes ustrelil vscučiliški profesor dr. Jrtto RofcnMor. Kofarmacr ic bil koi
madžaron pristaš komisarja Cuvaia. V Varaždinu ie kandidiral proti dr. Magdiću, pa je propadel. Tuđi do profesure na vseučilišču je prišel zgolj zaradi tega, ker je bil madžaron. Vzrok samomora je baje nevra-stenija.
9au$nji list obsega 6 strani.
Izdajatelj   ln  odj^ovornl   urednik:
Valentin KopHar. L<a6inina In tlsk »Narodne tlskarne«.
Bonna   poročila.
L|«M|aMka
wKreditna banka t Ljubljani-.
Uraiil k«rzi iisajskc b#rte 22.   julija   1912
■•#•»»»•1 p^Nil.         ^*"™1   j  ""«•'■
4*'o majevi renta     ....       8740 ]      8760
A-&U srebrna renta ....       9O30       90-50
4»/. avitr. kronika renta   .   .       87 40       8760
V/. ogr.        „          „       .    .       87 40       87 60
4*/« kranfako deželno potopio       93*50       — •—
4«/, k.o. čclke dež. banke   .       90*65       91 65
Sr*4k«.
SreCke li I. 1M0 «/.     .   .         443-—     455 —
„      M   H1W4.....    609—    621 —
"     tlake......    280 50    292 50
„     zenel]fke  l.lidale   .    277-     289 —
Z             n        H.     „       .    25^-    268-
„      oprake hlpotečne   .    .     244 75     256 75
_      dun. konanaln«     .         490—     502 —
_     avttr. kreditne  .   .    .     485—     497 —
it     ljublfanske    ....       6950      7550
„     aY«1r. rdeč. krifa    .    .      53*75       59 75
Z     °*r.       „       „       .    .       34-i     40 —
ba»«!ka        .   .               2925       33-25
H     turike  .   .   .   .   I   '     2^9*50     242 50
■•laloau                               i
L|ub1jan«ke kreditne banke   .     145—     449 —
Avstr kreditncea zavoda .    .     6-° 75     651 75
Dunajtke bančne družbe .    .    53775     538 75
Južne želemfee.....     101 —     102-
Državne železnlce   ....     ?16*75     71775
Alpfne-Montan.....     99Ž-50     993*50
Ceikc tladkorn« dražbe   .   .     362—     364 —
2Ivnosten«Ve banke.    .    .    .    281 '50     282"50
Celdnl.....:  :   J   1138!    11-40
Marke........1 11775 |   117*95
FranH........U   9555!     9565
Lire    .    ........fl    94 60 i     94 80
RnblH.........I 253 75 !   254*75
Žitne cene v Budimpešti-
Dne 22   julija 1912. Termin«
Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg 11-53
Pšenica za april  1913      .    .    za 50 kg  11-83
Rž za oktober 1912   ...    za 50 kg    934
Oves za oktober 1912    .   .   za 50 kg    9 40
Koruza za iulij  1912  ...    za 50 kg    909
Koruza za avgrust 1912   .   .    za 50 kg    8 98
Koruza za maj 1913                za 50 kg    7-58
Cfaktlt
Trdno.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 19. julija: Sestra Viljemina Polivoda, usmiljenka, 27 let, Radec-kega cesta 11. — Josip Fink, razna-šalec časopisov, 51 let, Kolodvorska ulica 11. — Mati ja Golob, hiralec, 68 let, Radeckega cesta 11.
Dne 20. julija: Ivan Rogač, sin skladiškega paznika, 2 meseca, Ga-ljevica 3.
Dne 21. julija: Setra Hilarija Pezdir, usmiljenka, 72 let, Radeckega cesta 11. — Peter Mavc, bivši sedlar, 35 let, Radeckega cesta 11.
Vdeželni bolnici: Dne 17. julija:    Antonija Troha,
delavčeva žena, 30 let
Dne 18. julija: Emil Leuthe, sin
poslovodje, 4 leta. — Vincenc Kobal,
sin čipkarice, 2 dni.
Meteorolosieno norocilo.
VBim* ou attfjeai 3*«*2              Sreteji mirni «*k 3*7« M
20   2. pop.; 729-8     21*0 fsl. sever   oblačno „ j 9.zv. | 729*5     173   sr. vzh.       dež
21.  '; 7. zj.   728-3      150  brezvetr.
„   2. pop.i 727*2 |    15-6    si. zah.     nevihta „    9. zv. i 728*2 j    13-7    si.  jug    oblačno.
22.    7. zj. ■ 7285 j    129 | si. jzah.          „
Srednja predvčerajšna temperatura 17*7#, norm. 199° in včerajšna 148°, norm. 199°, Padavina v 24 urah 11-4 mm in 82 mm
I     Zahvala.     I
H Za obilne prisrčne dokaze so- H H čntja. osebno ali pismeno tolažbo, H H povodom smrti našega iskreno H H Ijubljenega soproga, očetain brata, H H gospoda                              2551 H
I Antona Peterlina I
H    ckr. profesoiia IL dri. ginu   H
H dalje za častno spremstvo pri ^H H pogrebu kakor tuđi za lepe da- H H rovane vence, izrekamo tem po- H H tom našo iskreno zahvalo.           H
I talufoča rodbina Peterlin. |
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da }e naša iskreno ljubljena soproga, ozi-roma mati, gospa                                                                              2582
Marija Peternel
dne 22. julija po polnoči nagloma izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb drage pokojne bo v torek, dne 23. julija ob 4. uri po-poldne iz hiše žalosti (hotel Triglav).
MaSe zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi.
Drago rajno priporočamo v prijazen  spomin in  molitev.
NA BLEDU, dne 22. julija 1912.
Jakob Peternel
soprog.
rraalca, Marija, Franc, Aloizifa, AntonE Biirko, Ctrfl
otroci. Um* Keada                                                               It*b
zet.                                                                                        vnuk.
Zalivala.
Za vse obilne presrčne dokaze sočutja in tolažbe povodom bolezni in smrti našega iskreno Ijubljenega, nepozabnega, najboljšega soproga, očeta, brata, svaka, strica, gospoda                                  2383
Frana Ks- Trosta
Batećitelfa, im«tnika xasl«taega krilca,  tajnika   dei. gasilne
sves«, »aćal»Hi« yro«tOTOiiJi«ga gasilna«« droitvm mm Ifm,
ftayf ify *i^f fl drattilt gasilttlli draiter mi_
kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo predragega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom ter darovalcem prekrasnih vencev najiskrenejšo zahvalo. Osobito in posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Sta-retu in g. dr Košenini za pomoč v dolgotrajni bolezni, visokorodni gospej grofici Auersperg in gdč. Kronberger za Ukazane dobrote, g. nadzorniku Gaberšku, vsem gg. tovarišem in tovarišicam. Dalje za mnoge obiske g. ces. svetniku Franu Doberletu, g. Petriču in gosp. Ogorelca. Različnim gasilnim društvom iz Kranjske. Zastopniku Štajerske gasilne zveze g. dr. Bergmmnu. — Zupahstvti in obiinskemu odboru ižanskemu in okotiškem. — Zahvaljujemo se tuđi ižanskemu gasilnemu druStvu in obČinstvu, ki so rajnika spremili na zadnji poti. — Srčna hvala tuđi g dež. posl. £. Ganglu in g. Barletu u prekrasne nagrobne govore in gg. pevcem tovariSem za ginljive ialostinke. — Srčna hvala vsem!
% dne 20. julija 1912.
lalBltta rtObui Tr^itova.
str>B 6-_________                                                                             SLOVENSKI   NAROD.___________________________________________________165 štev.
fitnarskega pomoćnika
in učenea.K7!
Nastop   takoj.   L   Witer,   vrtaar,
Atoolvent slov. trg. sole
¥ Ljubljani tttft staibo. Zmožen je sio-VCfiSCine, srbo-hrvaSČine ter deloma nem-Sčine, popolnoma slov. in srbo-hrvaškega dopisja, knjigovodstva, slov. in nemške ste-nografije ter strojepisja, deloma tuđi nem-škega dopisja. — Cenjenc ponudbe, katerih vrednega si bo prosilec vedno skušal izka-zati, naj se blagovolijo poslati na naslov: A. Masi, absolTent slov. trg. sole, *. Eralicrčmni pri Petrinji, Brvatsbo.    2574
obstojeie iz treh 10b in vsch pritiklin,
Natančneje  pove               2543
A. Skaza, Nova «liea fttev. S.
novo zidani biša
popolnoma suha,  visoko pritlična, v krasni gozdnati  legi v Savtnjskt dolini, z velikim ; sadmm  in  zelenadnim  vrtom ter  pol   orala n|jvc za detelo, se radi preselitve
V  ceno  proda.  ~VB
Zahtevajo se samo majhna naplačila. Ceneni živlienski pogoji, dobra zveza, mnogo inte-ligence, prilika za lov in ribarstvo. — Ponudbe na uprav. »Slov.   Naroda«.          2514
DUDajSka IMImh ili renlna zavaravaieica
Dona} IX., Maria Tberesieostrasse št. 5.
z Varaostni zaklađ K 45,000.000-— n                             Zivarovaoa glavnica K 150.000.000-
Vsi načini življenskega  xavarovar^jei
pod najugodnejšimi pogoji:
X garastirano 40° dividendo, zavaiovanje za đo.'ivetie in smrt z garantirano padajočimi prerrniam;; rer.i'-. - -avarovanie. — Kavaj-ovanje xa dote la *oia6ko staifeo feres zdravni&ke preiskavet Če starat umro. odpade vsako nada Ij me plačevanje premije.           Nadzornik ta Krmni sko:
mmr Clrll  (Hobočnik v Li ubi Uni,  Elizabeina cesta 4t 4. ""•■
Stavbni razpis.
li zpi elektr. hHi i Pasloini
se razpisuje zmanjšcvalna dražba zidarskih, tesarskih, mizarskih, kovaških in ključavničarskih, kleparskih, krovskih, pleskarskih, slikarskih, steklarskih in pe-čarskih  del.
Pismene  ponudbe,  opremljene   s   5°0   vadijem   (od  nastavljene   svote) naj se vložijo
do 25. julija t. 1. pri mestnem oskrbništvu v Postojni.
Ponudbe naj se stavijo po enotnih cenah za posamezna ali za vsa dela skupaj, vendar v zadnjem slučaju detajlirano.
Nacrti in dražbeni pogoji so na vooc;!ed pri mestnem županstvu v Postojni
Mestno oskrbništvo v Postojni,
dne 15. juhja 1912.                                                          Načelnik : T. Bckleva.
C. kr. avstiijske   <§* državne žeiemlce. Izvleček   iz   voznega   reda.
= -——-^—         ~~__—     Veliaven od 1. maia 1912.                              '------
POSiaja; Ljabltana jminl kolodvor.
Odhod.
6*52 srjtzti-af. Osebni vlak na Krani, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dtmai.
7*S2 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toolice.
9"O9 do pol dne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, U zvezo na brzovlak na Beljak, tnomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste,  Solnograd,   Celovec, Dunaj.
1*31 popoldfte. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, Trebnje St. JanZt Rudolfovo, Stražo - Toplice.
S-S2 popolrfne. Osebni vSak na Kranj, Tr2ič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž". Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj.
7*44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Jfočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10»OO °° noći« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino-most, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-M zjvtraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice   Jesenic,   Z zvezo na brzovlak iz Ber-
I lina, Draždan, Prage, Unca, ^Londona) VUssingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tr2iča, Krania
8*53 zjuli*a|> Osebni vlak iz Rudolfovega, ~*. Jan*i. i rebnjega, Kočevja, Grosupljega.
9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, inorrKsta    R?T:aka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tr2iča, Krania
S-#O popoldne. Osebni iz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosuoljega.
4-20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, ! Solnojrrada, Franzenfeste. Beljaka Tržiča, Krana
7'OQ zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z i zvezo na brzovlak iz Berlina, D *2dan, I        Prajaje,    Dunaja,     Linča,    Celovca,     Kolna.
j Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-. zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-!      Opatija-Reka).
•■JS zvečer. Osebni vtak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
I 9"|3 po noći.   Osebni vlak iz  Straže-To-
I       pHc,   Rudolfovega,    št.   Janža,   Trebnjega.
'       Kočevja, Grosupljega.
11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-
nce,Trbiža,Jes€nic, Celovca, Beljaka, Kranja
1      Postala: Mm»Uaaa trt hoiodrer. Odhod   na ^amnik    7-27,   11-90, S-12,
7"J£| (11"2J ob nedeljah in praznikih).
Priflioi iz ~mnika:   S*4S9   11-OO,   *-41,
6"J5f  fiO-3O ob nedeljah in  praznikih).
C.kr. drtavno-teleinlsEO ravnatel]st¥ov Trsta.
j   y£ngleš7LO   sklacLišČe  obZefc
O. cEferncLtoviČ        isn
\   LfoJbljcuijx, J^Lestrd. trg štev. 5
naznanJa ohasijsho "prodajo
\ poletnih oblek in slamnikov za gospode in decket I ier poletne damske konfekcije z globoko redu-i     ======   ciranimi cenami   =========■=
Prokllc        i
■•pe* 9^^P^ Itttarivtt fsvMbj  k##
Joseflna Markič
Kle se stanof aiie s hraiio
k totUfU roAuii za  f«apodičn«,
od 1. avgusta dalje.   —   Ponudbe pod
9fK- 2!.** upravnižtva »Siov. Nar     2560
Lepa vila
s   gospodarstvom,   se   radi    preselitve
pod ceno proda.25791
Vpra^anja \e poslati pod nasiovum : Joti. Bizjak, siražmojster, u        Vojnik pi*i Celju.       i:
Lokal
na vogalu Konorcsnega trga io Vegovc ulice
(seda^   uradmško   kunsumno   riruštvoi
m odda v Đaiem \ 1. novembrom 1.1.
Natančneie  se izve           2n59
¥ plsarni sta^beniha  g. Boberta | Smielowskega,  Rimska  cesta 2.
\ vso noć      ^ ~*^^& ^^^rlorijanska ulica sL 6.
aifineiše rokavice
pm naumi gadi
in   ▼»!   ▼   to   stroko   »padai oči predmeti ▼ najfinei&i kakovosti.
948         Za obila narocila se pri porota
OTILIJA    BRAČKO
LiotiiiaGa, Dmiaiska testa 12. v lathiaDovi tiiši.
kovaškega pomoćnika,
prednost imajo oni, ki so dovršili pod-kovsko   solo.   —   Plača   po   dogovoru,
nastop takoj.   Istotam se spre|me
Ponudbe na: Rafko Tomiiča, podkoTskoga moistra ▼ Ilirski Bistrici.                                   2559
Penzllonlsi
s popolno srednje^olsko naobrazbo in istinito omiko; praktično izvežban v vseti stro-kah kontoarja; vešč prometa z lesom in te stroke tvorniškega obratovama, tuđi ekonom; izboren računar in kalkulator; zmožen slo-venšćine in nemščine; popolnoma vešč ob-Čevanja z raznimi uradi, točen, zanesljiv, trezen, vztrajen in energičen,      2562
želi službe takoj ali pozneje.
Najraje kot podpora šefa ali na vodilnem mestu — Prijazne ponudbe pod šifro „llaprfflf"  na upravniStvo   »Slov.  Naroda«.
Postml savoi i
(3 kg netto)
pristn^fa  «»rft¥M#fm
malincevega
jirupfl
razpoiilja  fraako po  p#v-
«tj« za K 5 6# formi fe-
kavitelj  lekaraar
uncnB UtfinL
Rax|MiiUa  ta* v  aadOJa ia iteriltoiraaia atasJeakaa.
ie se goslllia
majhoa pa dobro iduća v mestu ali pa v večjem kraju              2563
v najem ali na liter.
Ima    nekaj    prernozenja     —    Ponudoe
naj  se   poŠliejo   na   upravmštvo   »S!o-
venske^a  Naroda«  pod Šifro
„gost'lna !. K, ši. 18".
UMHjaesta odvetnuka pisima
isče proti takojšnjemu vstopu 253o
konuini
ki mora biti doktor in narodnonapred- I nega mišljenja. Plača in drugo po do« I govoru — Pismene ponudbe s kratko I biografijo brez prilog je nasloviti na I upravniStvo »Slov. Naroda« pod šifro I : „Odvetniškš koncipijent(l. <l
Zdravi Uča j|SUilCfi dolenfsko.
Zelezni^ka postaja V      Straža-Toplice.                            1715
Taph vrbici jSc <     piuio :r. kopajte zdravlienje.    zredne-^a učinka pri protlim,  fwm«Htmfl   Lschlasu, nerral> gtji, kotnlh   n tenskib boUsaL  Veliki hopaiai fcnlil,   povetae kopeU tn nahovnate kopeU.   Udobno orejes«
mjskCj  igtame  in  nrutabne   sobe           Zdravo  podn&oje      —    Gozdov;ta  okolica.    —    Dobra   in   cena   restavracija-    —
^*«s3r.a   *»    «s»«a    a.    maja    d\c»    a.    o*u*€»!»*•»• |Hp*    Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališki upravi,    "^g
Naznanilo prodaje.
Iz zapašsiiae ^amriega pesatfsa g. A. ASberca
2548                                                     vršila  se  bo
piulUDIIl 1313 U3Z03 PflltHll
kakor pohištva. dragocenosti. kniigarne, rokopisov, podob, pristnih perzijancev itd.
v torok 23. Inllfa 1912 ob 9. dopolndne
v zapustnikovem stanovaniu Bleiweisova cesta 9 v parterjn na levo.
Cenilni  zapisn k   in   dražbeni   pogoji   so v  uradnih   urah   na   vpogled   v   pisarni
c hr. notarja dr. K?rla Sch^niđiiiger v LSnbljani, Sođna ulica št. 9,
St. 23942           ym----^                                        ,^                                              257g
V tekoČem tednu se je pričelo delo v Ljubljaničini struci; voda v struci je močno upadla in kanali se stekajo prosto; hoja po strugi, kakor tuđi umivanje in pranje v plitvi, umazani vodi je nevarno, kajti pnpete se lahko kake poškodbe, po kanalski tekočini pa  je prav mogoča kaka okužba.
Vsled tega podpisani mestni magistrat v smislu § 44 obč. reda za deželno  stolno  mesto  Ljubljano,
stroge nrepovEduie mMm iB po sumi Liiin,
mniTanJe In pranje v umazani vodi,i
ter sploh  vsako   neurraviČeno  uporabo  struge  in  vode.
Vsak prestopek te prepovedi se bode strogo kaznoval po določilih § 70 obč. reda lmbljanskega oziroma po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857  drž.  zak.  498.
Mestni   magistrat   v  Ljubljani,
dne 19  juiija 1912. |                                           Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
MATEJ OBL&K
Ljubljana,  m v*^»
Kongresnitmšt.B.   ^K?   čevliev i
z 5                          ^^B
^■B ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ *■ ■■■ "■ ■" h ■■ ■■ ■» ■■ "™ "■" ™™ ™™ ™™ "•» ~~ ~~ ■
topdd Oiil ;l. Mm, lekarnaT v liliam. i
Na pnporočilo g. Medica naročil sem bil za poskušno  1 zavoj VaSega  ]
jUa^tta aa|a"">   Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo-  J
jemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno zVaširn  ■
»Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se t»a je tako privadil, da bi  J
sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po  J
četrti poSiljatvi   takoj   še  6  zavojev  VaSega   »Sladnega   čaja«,  katerega   bodem  ■
VS&kcmu najtopleje priporočal.                   Odličnim spoštovanjem udani                3
Vinko Ogorelec mlj^ lesni trgovec, [ Skolljica, 10. II. 1912,                                                            j
Varčne gospodin]e!   i
Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „S!adtaM ■ ati dr. pl. Trnkoczy-ja „Slaaml tm[m 1 zavoj ček z 4kg samo 60 v tuđi pri trgovcu. ■ Na tisače ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani tokara* J TlrttMI, zraven rotovža; na Dunaj u v iekamah Trnk6czy: VIII, Josefstadter- i strasse 25; III, Radetzkyplat2 4; V., Schfinbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. ■ ■■■jtiH|aM|i w* MM. — »rva matvadfa •kafortaa tirika. - Fralik«i<fo 1 liaaiaariluMaf. - BrofU«** oca*. - Maitta ma ttTtaorcic«. - T»li»o. j