Spomini ^|atanit Možinov Jožek te že čaka!" poklicali so me inati. ijB Da-si bi še rad inalo pospančkal, zlezel sem vender-le brzo iz *j|gg»postelj(>. — Ko sem ao, oblekel, odrinila sva z Jožkorn ort doma, da bi iyl sla zadnjifi pomolit se k Materi Božjej na Bledski otok, predno odpo- tujeva v šole ijnbJjaiiske. Bilo je lepo poletno jutro. Na vzhodu se je rumonila rujna zora, Vse je bilo mirno. Po polji je dremalo klaseče žito, cvotice so sanjale sanje, rosna trava ob poti se je poiegla . . . Stopila sva v gozd. Lahen vetrtč jo zapihljal skozi ^osto gabrovje ter otresal rosno kapljiee z drevja. Šum aftjiniii stopinj je vzi)udil ktiko ptico. Tihoteu neiv-eiv", iu groinko je zletela z veje na drevo. ki jc bilo od steze nekoliko bolj oddaljeno. ~ OIj trhlcui parobku ae je kro-žilo mravljišče. A bilo je, kakor da bi bili izuiurli vsi njegovi prebivalti. — Pajek je prepregel pot z drobuimi nitnri, na kateru so se obesile rosne kap-Ijif-o. Tako miruo je bilo vso v gozdu, tako tiho! A nama je bilo srce mehko. kakor je bil mehak ciah pori najiuimi nogauii .... Kar se pripelje na ucbo kraljevo solnce in pošlje svoje svitle žarke tudi gozdu. Kaka izprememba! Vse se je j61o gibati, vse glasiti. Vetrifi je pričel glasnoji šopot z listjem, brisajoč mu raz lice rosne kaplje. Ptice so frfotale od vfcje do vRJe in prepevale milozvuene pesni. Na mravljišči se je prikazal skozi obokana vratiea zaspan obrazek, za njim drugi, tretji .... brez števila. — Rosa se je raavriGila po mabovji . . . Kakor živo srebro se je lesketalo pred nama*jezpro; v njera pa se je zrealil otok in bela eerkev. Stopila sva v čolnič, v katerora je naju prepeljal Posav^ev Franfte do otoka. — Z lahnima nogama sva prehodila stopnice, pe-Ijajočc do božjega lirama, ter z radostnim sreem stopila do oltnrja. Cerkvenik ji! ravno prižigal sveče. nCin-cin," in sv. daritev se jc pričela. — Sveta pobožnost jti nama bila v srei, iz katerili so se- dvigale goreče želje in prošnje, kakor kadilo pred stol Bogorodice. — Minnla je sv. ma&a. Iz eerkve se je vsula mno-žica molilcev. Tudi midva sva izstopila. Nad stopnieami sva srečala Urso, staro ženico, našo sosedo. ,,Dobro jutro vama Bog daj, šolarja! Pa saj ne gresta že dom6v? Saj se vama ne mudi, zajatreka vama tudi ne bodo pojedli. In če bi ga, kaj bi 122 vama to delo? Mkda kri, moiina kri! — Jaz imam opravek pri Joštovih. Pe-Ijita se z menoj, potem se pa vrnomo vsi trip skupaj domov!" Tako je rokla TTrsa, a midva sva bila zadovoljna. Sedli smo v Jadijo, in stara ženica je odveslala od kraja. Okolo čoluiča ao se narpjaii kolobarčki, širili se in sirili in končno — izgubljevali . . Solnee je stalo že precej visoko. Tam na nebosklonu se je odtrgal od kopc sivih oblakov vclik del in plaval je lcno, iu plaval in plaval. A sredi neba je obstal sam. Počasi se je iiril, dokler se ni razcčpil na dvoje. Polovici pa sta jeli manjšati se in bledoti. Koneno sta izginili . . . Gledala sva z Joikom ta oblak in tudi lTr8a ga je gledala. Kadar ga pa ni bilo ve6 videti, rcklaje: BTako je f;lovc5ko življenje, tako se bo godilo tudi vama: Odtrgala se bosta od rojatne hiše, od domače vasi in šla dalc6 v svet. Živela boileta nckaj easa skupaj, a potloj bodo ila tudi vajina pota na dvoje. Hirala bodeta in ginila in na zadnje popolucm izginila s sveti, kakor ,je izginil ta oblak. Glejta, tako se godi vedno!" ,Odkod pa pridejo oblaki, 1'rSa" vprašal sem ženico gledajoč jcj v na-gubaučeno lice. ,Tam od dalef, izza deveto gore. iz devete dožele. Aj, tam ti je lepo. dobro! Ljudje so tam vedno zdravi in mladi. Nikdar se jim ne nagubani'i koža, nikdar r>e. osive lasje. — In pa sreftti «o tudi! Letina je tara vedno obiJa. (iovod jc veJika, da stoji z jedno nogo na jednej, z drugo na dnigej gori. V sredi pa jo dolina, iii v to doliao molzejo mleko. Potein sede nckaj možakov v 6o!n in se vozijo po tem mlečuem jezeru, kakor mi zdaj tukaj ter posuemajo smetano s korci. Potlfij jo nesu vrlm visoke gore, zlijejo jo v sodce in te sodce zabijejo v v^likansk sod. Ta sod izpuste raz goro. in kadar pri-trknltf-i v dolino, žn jo v njem prunno maalo. — Aj, dobro ae jim godi t'inkaj!" nKam pa deiio posneto nileko?" vprašal je Jožpk. rKai' ga potrebujejo, odnesii ga v svoje gradove (kajti ujihove hiSe sai kakor naži gradovi), v ostolem pa sc kopljejo. Zato pa so vcdno lepo beli kakor lilijo." nZakaj pa ne ostanejo oblaki v devetej dcželi, kjer je tako krasno in dobro ?" ,To ti je 6udna rc>č. Vsak le sili od doma v daljni svet, mialeč, da je doma Imdo, da je med svetom bolje. — Tudi oblaki, pijaui volikc sre^o, niso zadovoljni in plove vi doma, iskat še veejili dobrot. Kadar prispi) preko devet gora nad našo zemljo iu glcdajo samo siromaštvo, bol in trpljenje, stori se jira milo. toži se jira po domu in jo<5ejo britke solze, ili pa pravirao, da gre dež, mi nevedneži!".... Tako in sg mnogo druzega jo uama pripovcdovala stara žeua, ko smo se vozili od utoka do .loštovib in odtod domuv. A mi dra jo sva poslušala. pazno poslušala. Atinul je mesec od toga, minuJo še pol lno.set-a. Na otoku ni bilo vefi mae, nego le v farnej cerkvi. — Žito so že pospnvvili. in kjer se je zibato poprty po polji ruinftno tlasje, strldo jv zdaj bilje iz zemlje. Necega dne jc stal pred hižo voz pregrnjen z zeleuiin ko(xm. — Konj je uemirno brskal s kopitom po tleli. 1 ' Hedla sva z .Tožkom na voz. Njegov oče so pognali, in — z Iiogoin vas domaua, z liogom rojstna hisa! . . . Prah ao jc dvigal izpod kolos in obcšal po grmovji ob costi. A koiij }h hitel z nami naprej, pro6 od d6ma. — Ozrl sem no. — Več ni bilo videti domače vasi, krasnega jezera; drevje ju je zakrilo. Sama tam daleč so se na-slanjali znani vrhunci znanih mi gora na sivkasto ncbo. A ttidi ti so izgi-nevali dnig za dragim . . . Prišli smo na želczniško postajo. Odtod nas je kmalu pripoljal vlak v Ljubljano. Šola je najii vzprejela z Jožkom med svojc tesne Btono . . . čas je po-tekaJ, minulo je leto za lctom. — Kazšla sva se s prijateljem. — Daleč biva zdaj, dalež v tujej zemlji, ob Sirnem Dunavu in sarao redkokdaj se vidiva. A kadar uaju za kratck fas združi osoda, uhaja nama spomiu nazaj v rojstno ras, k bledskemn jczcru, do sneženib gori, nazaj v najkrasncjsi kotiček slo-venske zemije, kjer svu živela veselo ia srečno, ko so nama še cvetela mlada leta . . . Ksaverij .