plačana v gulovluL Leto LXVm., št. 141 LJubljana, ponedeljek Cena znaja vsak dan popoldne, izvzemal oedeije in japil — inaersD do 30 petu vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do SOO vrat a Dtn 3.-, veeji taseratl pet* /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, in sera tm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dtn 25.-. Bokop« se ne vraća jo. UREDNIŠTVO IN CPBA VNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva oOca stev. i Telefon: 3122. 8123. 3134, 3125 In SU8 Dr. Stoladinović sestavila vlado Sinoči je Nj. Vis. knez namestnik poveril mandat za sestavo vlade dosedanjemu finančnemu ministru dr. Milanu Stojadinoviću Beograd, 24. junija, r. Po štiridnevnih konzultacijah je Nj. Vls. knez-namest-nik Pavle sinoči poveril mandat za sestavo vlade finančnemu ministru dr. Milanu Stojadinoviću, ki je še v teku noči pričel razgovore s politiki, ki priha.ia.fo v poštev za sestavo njegove vlade. V teku konzultaeij so bili sprejeti v avdijenci na dvoru najprvo po parlamentarnem običaju predsednika obeh zbornic, g. dr. Tomašić za senat in gosp. dr. člrir za Narodna skupščino. Nato so sledile konzultacije šefov bivših in sedanjih političnih strank in skupin ter so bili po vrsti konzultirani ministrski predsednik g. Bogoljub J e v t i a, nosilec kandadatne liste združene opozicije g. dr. Vladko Maček, predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Nikola U z u n o v i ć, predsednik bivše Demokratske stranke g. Ljuba Davidović, predsednik bivše Narodne radikalne stranke g. Aca Stanojević, včeraj pa še predsednik bivše Slovenske ljudske stranke g. dr. Anton Korošec, predsednik bivših srbskih zemljoradnikov g. Joca J o v a n o v i ć, predsednik bivše Jugoslovenske muslimanske organizacije g. dr. Mehmed S p a h o ter predsednik Jugoslovenske narodne stranke g. Svetislav H o d ž e r a. S tem so bile konzultacije na dvoru končane in kraljevo namestništvo se je odločilo, da poveri mandat za s^tavo vlade dosedanjemu finančnemu ministru dr. Stojadinoviću. Solidarnost slovanskih inženjerjev Prada. 24. junija. AA. GTK poroča: Včeraj se je vršila v dvorani poslanske zbornice svečana seja o priliki glavne skupščine češkoslovaških inženjerjev. Kot gosti so prisostvovali jugoslovenski. bolgarski in poljski delegati, ki so jih vsi prisotni prisrčno pozdravili. Gcvore, ki so poudarjali solidarnost slovanskih inženjerjev, so sprejeli z viharnim aplavzom. Tuji delegati so izrekli svoje globoko spoštovanje do predsednika češkoslovaške republike dr. Masarvka. Med navdušenim pritrjevanjem so sklenili poslati brzojavno vdanostno izjavo Ni. Vel. kralju Ju-i goslavije Petru II. Prav tako so soglasno skl-eniH poslati brzojavni pozdrav g. Bogoljubu Jevtiću. Dr. Milan Stojadinovič en incident na poljski meji Bukarešta, 24. junija, tr. V nedeljo zvečer je skušal rumunski državljan Anton i o Rimaiuno, ki je živel e svojo rodbino nekaj čaea na Poljskem, skrivaj prekoračiti mejo in se vrniti v Rmrnanijo. S svojo ženo in lOletno hčerko je srečno prišel do meje, tam pa so ga zasačili poljski obmejni stražniki v trenutku, ko je nameraval preiti na rumunsko ozemlje. Ker se na pozive obmejme straž« na ustavil, je straža začela ktreljati. Rima i-uno m njegova hčerka sta bila ustreljena, žena pa je sicer pobesroila na romunsko ozemlje, toda tam je od prestanega strahu in spričo tragične smrti svojega moža m otroka znorela In so jo morali prepeljati v bolnico. Ameriško razbojništvo London, 24. junija. AA. Reuter poroča iz Newyorka V Mountainviewu (New Jersey) je policija z nepričakovanim naskokom zajela eedem nevarnih gangete-rov, po vsej priliki članov družbe tako imenovanega >Charlieja Žida«. Gangsteri so se sestajali in skrivali v prostorih, ki jih je bil vzel v zakup za trening črnski boksač Joe Louis. Ta boksač se pripravlja na mateh s Carnero. Vse kaže, da so si gangsteri pridobili zaupanje tega boksača in so ga mislili tik pred matehem s Carnero nasilno ugrabiti, da bi dobili velikansko odkupnino od prirediteljev tekme. V gangsterskem skrivališču so našli ne samo mnogo orožja in streliva, temveč ceflo napravo aa protavajanje du*livega pttaa. V New Vorku so morali zgraditi za pristajanje francoskega poseben dok« Id med v morali plačati skoraj milijon dinarjev več bolniškega prispevka, na večjib podporah bi pa dobili nazaj 300.000 Din, dočim bi zavarovanci nižjega razreda plačali 700.000 Din manj. To se pravi, da morajo boljši zavarovalni riziki nositi večji del stroškov za skupne zdravstvene rmprave. a sedanji sistem «k> misča. da se zavarovanci vJipfe razredov izmikajo na škodo nižjih razredov. Pri skupnem nameščenskem zavarovanju bi pri neizpremenienih mezdnih razredih padla povprečna dnevna zavarovana mezda od 34.4 na 30 Din pri TBPD in od 43.5 na 30 pri »Merkurju«. Uratnik tudi dokazuje, da bi se zmanjšali letni dohodki pri TBPD za okrog milijon Din, ako bi se včlanili pri njem obvezno tudi nameščenci, ki so zdaj zavarovani pri OUZD. Uratnik prihaja do zaključka, da se nameščensko zavarovanje mora izvesti v okviru SUZORa. toda dobiti mora popolno samoupravo in nameščenstvo mora biti obvezno zavarovano pri svojem zavarovanju. Na anketi se je izjavil predsednik ZDNP J. Žemljic, da je za popolno osamosvojitev nameščenskega zavarovanja, glede na sedanje socijalne in gospodarske razmere je pa pripravljen na k~>mprom*s v korist splošnemu socijalnomu zavarovanju pod pogoji: za nameščensko zavarovanje se naj osnuje pri SRJZORu samounrava. ki naj uredi n. zavarovanje na podlagi dosedanjih prispevkov v zadovoljivem smislu; uvede naj se obvezno zavarovanje za nameščence in naj se določi delokrog nameščenskih blagajn tako, da bo v naši banovini poslovala le blagajna TBPD; za viš-ie zavarovanje naj velja tudi v bodoče fakultativno članstvo. Predsednik TBPD P. Klinar je izjavil, da bi ukinjenje sedanjih nameščenskih blagajn in osnovanje novih kot krajevnih organov SUZORa. v kolikor b' pomenilo le razčiščen je v pravni utemeljitvi, ne naletelo v naši banovini na nepremostljive ovire, toda upoštevati bi se morala težnja po obveznem zavarovanju nameščencev in izvesti bi se morala razmejitev nameščenskih blagajn Proti uvedbi novih mezdnih razredov imajo nameščenci načelne pomisleke zaradi novih bremen, vendar ne odklanjajo vsakega zvijanja razredov, ako bi nova obremenitev bila le v korist članstvu njihove blagajne. Odločno pa odklanjajo takozvane višje fonde. Generalni direktor SUZORa M. Gla-ser je zavračal kritiko zasebnih name ščencev o sklepu SUZORa. češ, da bi reforma lahko le koristila nameščenstvu. ker določa osnovanje posebnih nameščen skih blagajn in dopušča ustanovitev višjih mezdnih razredov. Po stvarni kritiki sklepov SUZORa bi lahko zahtevali le obveznost splošnega zavarovanja in fakultativno višje zavarovanje. Glavna načela reforme so: ločitev nameščenskih blagajn od uprav društev in dati blagajnam javno pravni značaj; če bi to ne bilo izvedljivo, vsaj določiti, da člani nameščenskih blagajn niso primorani biti člani društev teh blagajn; nameščensko zavarovanje naj se izvede v okviru SUZORa; zajamčiti je treba popolno sam upravo nameščenskih blagajr. Ob zaključku diskuziie je ugotovil F. Uratnik, da se ie našla platforma med zastopniki SUZORa in TBPD ter da bo lahko priti do soglasja o reorganizaciji nameščenskega zavarovanja. Sreča je muhast* l Kdor raćona ■ srećo, ne more računati z uspehi. Pred vsem ne v vsakdanjem življenju: kdor hoče napredovati, mora imeti jasen preudarek. Poučen mora biti o vsem, kar a« dogaja v sodobnem svetli man osti in umetnosti. Najugodnejšo In najcenejšo priliko za pouk in zabavo nudi ilustrirana tedenska revija »ZTVL.TE-VTE TN SVET«, ki se naroča v LJubljani. Knafljeva ulica St. &. Sorzna poročila. INOiZEMSKE Curi h Beograd 7.—, Pariz 30 22. London 15.09, Nevvork 306A25. Bruselj 51.75. Mi lan 25.25. AfedVid 41.90. Amsterdan 1 3117.85, Bstfin 123.20 Dunaj 57.35. Prag* 12.79, Varšava 57.75, Bukarešta 3.05. ■Stran 2. ^SLOVENSKI NAROD«, dne M janrja Stev. Ml Naše ženstvo za svoje pravice Protestno zborovanje proti ukinitvi fenskc realne gimnazije tat kriitvi ženskih pravic <9*—i debetostt »j***.«*;;«.;*« »*scobje naj tvorijo ženske. Država naj prevzame učno osobje v svojo upravo, mestna občna pa naj prepusti banovini poslopje z vsem inventarjem proti primerni odškodnini. V imenu predsednika mosta dr. Ravrti-harja je dr. V. Šufoic pojasnil, kako je prišlo do usodnega sklepa občinskega svete. Občino je sklenila ukiniti gimnazijo zgolj iz gnvotnlh razlogov in ne morda v težnji, da bi zavirala dotok ženskih usposobljenih mooi v službe. Da bi država prevzela mestno gimnazijo, so se zavzemali že od prevrata, a brez uspeha ter so bili kameno prisiljeni ukiniti zavod, ki je zanj morala obema prispevati na leto 1,625.000 Din. Go-vornfk je pozval ženske organizacije, naj p>dpro akcijo banovine in občine za podržavljenje gimnazije. Prof. Anica Čemejeva je s toplo besedo, z globokim čuvstvom in vendar logično orisala velik pomen žene kot vzgojiteljice, učiteljice ter do vzgoja zahteva predvsem než- Ljubljana. 24. junija, Y poslopju glavne carinarnice na Vilhatr jevi cesti eta v petek popoldne okrog 17. odjetknila dva strela. V uradu ee je odigrala krvava tragedija. Z dvomi streli si je skušal vzeti življenje 391etni carinski uradnik, arhivaT Fran Dubrovič. V uradn ee je že delj časa aušijarto o raznih nepravilnostih, ki da jih je zagrešH Dubrovič. ki je bil nameščen v ekonomatu in vodil posebno blagajno taksnih mark aa žigosanje igralnih kart. Prikrite govorice so prihajale na uho tudi predstojnikom. Upravnik carinannice je v petek določal generalno kontrolo blagajne taksnih mark, ki jo je vodil Dubrovič, kar je podalo za za Dubrovica usodno. £e preje so se redno • eak mesec vršile zadevne kontrole mi so vse knjige bile dozdevno popolnoma v redu. Sele zdaj pa je komisija prišla n® to, do si je Duorovic, ki je vodil imenovano bla-jrajno, že od leta 1930. pomagal z nekim kemičnim preparatom tako zvanim >tinten-tod«, s katerim je brisal razne postavke kn jih polj«iBbno popravljal. Salda so bila tako vedno v redu. V petek pa je, kot rečeno, zaradi natančnejše ekontracije prišlo do katastrofe. Komisija je ugotovila napako za napako. Cim je Dut)ovič opazii, da eo mu prišli na sled, se je odstranil od komisije, odšel skorai dve eobi v tretjo, kjer si je pognal v prsi pod srce dve krogli k sa- j rookresa. Krogli pa ga nista zrušili. Stopi | je nazaj v drugo in prvo sobo, zaprl celo i Plesna šola Mete Vidmarje ve Ljubljana, 3£. junija. Drevi bo v drami produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. Prvič stopa naša slovenska plesalka in pedagoginja v zaključenem večeru s svojimi gojenkami pred javnost. Meta Vidmarjeva izhaja iz mojstrske §ole plesalke Mary Wigmannove, ki goji plesno umetnost kot kult. Vidmajereve stremljenje gre za tem, da odkrije v svojih gojenkah primarni čut, iz katerega se mora nujno poroditi samo najiskrenejše ustvarjanje: po doživetju. Z gibi izražena misel, občutek; sozvočje duha in telesa v sintezi plesa. Spored daje vpogled v delo njenih go-jenk, v prve zadetke vzgoje m prve samostojne studije. V primarnih formah hoje, vzmahov rok, telesa In skokih vzgaja plesno zmiselnost. Ples kot samo tehniko Vidmarjeva zanikava — sleherni gib mora biti porojen z doživetjem iz človeka in ne nmo z rutino, mehanično kako dr ago osno in edmo nosti srca; zato je šena po nararvi *^goji*e-ljiea in že no tradiciji ji ta nalog« pripada, V Ameriki je tri četrtine fcrietva v ionskih rokah. Nezaposlenosti žensk ■ zapiranjem ženskih učiteljišč ne odpravljajo, nego jo prestavljajo v najnevarnejši Čas. Opuščanje zavodov s stoletno tradicijo pomeni v kulturi silno nazadovanje. Načelno onemogočati ženi, da bi si pridobila isto izobrazbo kakor moški, pomeni kršitev njenih državljanskih pravic K resoluciji o tem vprašanju je dr. Lončar pripomnil, da bi dobile vse učiteljske moči zajposlitev, če bi bili vpokojeni vsi, ki so že doshržili in če bi bilo na vseh šolah dovolj učnega osobja. Prof. Vodnikova je obsojala varčevanje na Škodo družin, varčevanje, de jemljejo tam, kjer je že itak premalo, in dajejo tja, kjer je že itak preveč. Odtrgovenje dravinjskih dokiad je prizadelo najbolj uradniške družine na nižjih položajih ter je bil dosežen baš nsaprotari učinek. Z odtegljaji draginjskih dokiad poročenim ženam krše osnovno načelo socijalne pravičnosti, da gre za enako delo enako plačilo. Z znižanjem življenskega standarda u radništva trpi zelo kortzum kulturnih dobrin. «aj je baš uradnik največji, odnosno najbolj vnet konsm-ment na kmAturnem področju. Pri tem gre za degradacijo ženskega dela in ženske osebnosti. Žena odločno protestirajo, d« bi odpravljali krizo na njih račun. Obsojajo napad na družino in da bi gospodarsko Šibkejši žrtvovali toliko zaradi nereda v gospodarstvu, da bi močnejšim ne bilo treba žrtvovati niČesaT. Uradnica poštne stroke je navedla nekaj perečih primerov kako so prizadele z uredbo o redukciji draginjskih dokiad mnoge revne uradniške družine. — Končno je se spregovorila zastopnica Zveze delavskih žen m deklet. Izjavila je, da se delavka solidarizira jo z javnimi nnmeščen-kami. ker so za enakost spolov, ker se zavedajo, da morajo podpirati nprav:cene težnje duševnih deflavk prav tako. kakor bi nZa boga, kaj vam je. Dubrovič?« Ves bled v obraz in že ves kr vav po obleki je Dubrovič odgovoril: »Gospod upravnik, oprostite, grem v boljši svet,« nakar šele se je zgrudil. Iz carinarnice so nemudoma telefonirali po reševalni avto, ki je Dubrovica odpeljal v bolnico, kjer Še vedno visi med življenjem in smrtjo. Komisija med tem vodi preiskavo dalje ter je ugotovila, da si je DubrovdČ prilasti* tekom let 355.650 Din gotovine. Pozneje ao našli v predalu še za 16.000 taksnih mark, kar je odšteti od poneverjene vsote, ki jo je ugotovila komisija. Dubrovič, ki je doma iz Pazina v Istri, je bil prvotno policijaki uradnik. Leta 1922. pa je prestopil v carin* eko shižbo. Kot oarinile je služboval ves čas v Ljubljana, kjer se je tudi poročit Dubrovič je veljal za izredno dobrega in vestnega uradnika, kakor se je sedaj ugotovilo, je živel dvojno življenje. V Mariborski ulici si je sezidafl hišo, na kateri ima 420.000 Din hipoteke. S poneverjenim derrarjern ni odplačeval dolga, naarveč ga je troeil ob svojih nočnih pohodih. Kakor vse kaže, je Dubrovič dedno obremenjen ter bolehajo na živčnih boleznih tadi nje-I govi bratje. Izjmed bratov, ki jih je vež, se je eden nedavno obesil« drugi ee jO ustrelil, mlajši brat, ki je bil oficar nekje J na jugu države, pa je budi v preiskavi za-i rodi nerodnosti. pravilno je tako hotenje, bo vedel vsak, ki išče v plesu etičnega in estetskega doživetja. Njej in njenim gojenkam je ples k nit, poptemenitenje »jaz-a« v izrazu. V koHko so to hotenje gojenke Vidmarje ve izpolnile ali ga obetajo v bodočnosti »polniti, bo pokazala drevi produkcija. Smrt pod vlakom Ortenek, 24. junija. Včeraj dopoldne se je peljala k adrav niku v Ribnico 241etna šivilja Marija Oblakova iz vnsi Marš i če, občina Velike Lašče. Ze delj časa so jo bolela ušesa in zaradi tega je tudi slabo slišala. Z opoldanskim vlakom se je vračala domov ter je v Orteneku izstopila. Tam se je pomenkovala z neko prijateljico, nato je pa zamišljena krenila proti domu, ne da bi pazila na prihajajoči osebni vlak št. 8015, s katerim se je bil« malo popreje pripeljala. Na želee-niškem prehodu jo je zagrabila lokomotiva in jo vlekla nekaj metrov daleč, nato pa je obležala ob progi brez dbeh nog, ki ji jih js stroj odro—1 nad Jnolsoom. Ponesnečenko je našla sedečo in pri sa-vesti ob progi gost i ln i čarka Piskov«, nakar so jo prenesli v bližnjo hišo in pozvali zdravnik« dr. Oraima i« Ribnice. Zdravnik ji je sicer pomagal, kolikor je bito v njegovi mofi, vedel pa je, da so njene vre štete, in sate je odredil, naj Oblakova ostane v domači oskrbi. Ras je nesretnica ob 17. podlegla poškodbam. Pokojna je bila simpatično m krepko dekle, za katero Ža-tajejo tri sestre. Ugotovili so, la je nesreče kriva sama* ker ni pazila na vlak, ki g« je zaradi ttgkišnosti Mi najbrž preslišala. Prihod rojakov iz Amerike Ljubljana, 31 junija. Danes dopoldne je z gorenjskim brzo-vlakom prispela v Ljubljano in v domovino druga skupina ameriških Slovencev, ki so po dolgih letih odsotnosti prišli oa obisk k svojcem. Na glavnem kolodvoru se je zbrala pred prihodom vlaka večja množica občinstva, ameriških Slovencev, ki so prispeli čez ocean s luksuzno ladjo »Norman d ie« pred dobrim tednom, dalje sorodniki povratnikov in drugi. K sprejemu je prišla na kolodvor tudi godba »Zarja«, ki je zaigrala našim rojakom v pozdrav veselo dobrodošlico. Med prvimi so pozdravili izstopivše, vse presrečne povratnike, ravnatelj Izseljenskega urada in zastopnik banske uprave g. Fink v zastopstvu župana g. dr. Mi s, za Narodno izseljensko zvezo gg. dr. Bohinc ki Krav os in za Rafaelovo družbo pater Zakrajšek. Za oficijelne pozdrav« se je zahvalil župnik iz čikaga g. Aleksander Vrankar, ki je tolmačil vso toplo zahvalo povratnikov, ki jih je prišlo v domovino to pot okrog 40. Vkrcali »o ae v Newyorku na krasni ekspresni pamik »Champlain«, last francoske paroplovne družbe Cie. Transatlan-tkjue. Vožnja po morju je trajala 6 dni. Na pamiku so imeli potniki vse ugodnosti, enako pa je French-Line preskrbela za prijetno potovanje tudi v vlaku od Le Havre dalje. Izletniki ostanejo v domovini nekaj mesecev, nato pa se povrnejo s pomorskim gigantom »Normandie težko ranjenih. Major Lavne, .Ki 9Q boril v prvih vrstah, je bfl hudo ranjen, njegov adjutant poročnik Semik je ne padel. Po hudem boju so ga Avstrijci u»jeli. Po okrevanju se je vrnil v domovino, kjer je §e nekaj časa služil v nafii vojski, nato pa je stopil kot invalid v pokoj ter se nastanil v Mariboru. Bil je odlikovan z redom Belega orla z meči. Junaka Lavriča bomo ohranili v trajnem in Častnem spominu* nam koroškim borcem pa bo svetel agled. kako ee nesebično in požrtvovalno služi dobrobitu naroda in ljubljene domovine. Potreba avtomobilskih markacij v Ljubljani LJobljaaa, M. Junija. Ljubljane sicer ni baš fi rad išče tujskega prometa v Sloveniji, vendar pa lahko trdimo, da vsaj mimogrede domala vsak tujec orbršee Ljubljano, ki ostaja pri naei Skozi mesto vozijo dan za dnem tuji avtomobiB- ki sicer ne ostajajo tukaj in odhajajo na jug k Jadranu aH v notranjost države. Zelo mučno učinkuje na nas in ulicah dejstvo, da manjkajo povsod, zlasti na glavnih uličnih križiščih prometne markacije cest. Sedaj poteka že 12 let, odkar se poteguje Autoklub pri mestni občini m markacijo Ijubljanekih uric, riastj tranzitnih cest m glavnih voznih smeri, ki jih rabijo *nji acv-toTOobiliski turisti. 2« pred leti js bile sklenjeno, da se taka markacija ievede. fla terenu je bila tudi že mešana komisiji predstavnikov policije, mestnega gradbenega uradu ki Autofcmba, ki js odločila vse podrobnosti m rudi način tak« markacij« ter celo vsako posamezno mesto, kjsr hi postavili oponoriime znamenja, njih obliko ki napis. V lanskem proračunu mestne občine je bfl vnesen rodi primeren oaesek za tevrertev vsaj najnujnejšega dela. Havafie temu pa se doslej nI ie domala ničesar storilo v tem pogledu. Markacije, ki j!h pozna menda le domačin, so postavljen« 1« na Marijinem trgu, na Ajdovščini in morda se kje, dočltn jih slasti tujca pogrešajo in sicer določnejših markacij povsod drugod, zlasti pa na St. Jakobskem trgu, na Pru-lah. na koncu Dolenjske ceste, pred Ksr-lovškim mostom, na ImŽisču Tržaške cente in Ceste 29. oktobra, v Siiki in drugod :a križiščih v predmestju. Prav mučno učinkuje često ustavljanje tujih avtomobilskih turistov, ki morajo povpraševati največkrat pasante, tu na tam pa tudi straSmke, ko iščejo informacij, kam in po katerih cestah naj bi pognati vozila. Mestna občina je pobrala v zadnjih letih ogromne vsote od ljubljanskih in tujih av-tonaobilistov. Zato je pač upravičena zahteva, na naposled rodi v interesu ugleda Ljubljane same stori nekaj, da se bodo mogli tuji avtomobilisti primerno orientirati v Ljubljani in da bi odpadla potreba povpraševanja in iskanja iaforaiacij pri oir SnJBsj, Morilec Juhant usmrćen Maribor, 24. junija. Kakor blisk se je v soboto po Mariboru ransirile vest, da je minister pravde potr-dfl smrtno obsodbo morilca Viktorja Ju-hanta. Nihče ni pričakoval, da bo Maribor v tako kratkem razdobju štirih mesecev doživel kar tri justifikaci je, med tem ko Spisa ie četrta žrtev, stari Jakob Budja, na potrditev smrtne obsodbe. Razglasitev smrtne obsodbe je bila strogo tajna in ji tudi novinarji niso smeh" prisostvovati. Včeraj ob 11. se je sestal veliki kazenski senat, ki so ga tvorili predsednik g. Žemljic in prisedniki gg.: Kolšek, Ha-bermut. dr. Kotnik ici dr. Sernec, v posebni sobi jetnišnice. kamor so pazniki pripeljali rnočno uklenjenega morilca Juhanta. K razglasMvi obsodbe sta prišla tudi državni tožilec dr. Hojnik in Juhaivtov zagovornik dr. Bergoč. Viktor Juharrt je sicer do zadnjeg« upa-L da bo pomiloscen, a kljub temu je sodbo zelo hladnokrvno in mirno sprejel. Ko ga ie predsednik vprašal, če ima še kako željo, Juhant ni odgovoril in je mirno odšel ic dvorane. Le svojega zagovornica dr. Ber-goča je povabil, naj pride popoldne k njemu v celico. Včerajšnji dan in današnjo noč je prebil obsojenec mirno, skušal se je celo šaliti. Pripovedoval je, d« je njegova zadnja želja, da bi si sam postavil vislice. V splošnem je bil zelo miren, jedel ni ničesar, spal pa ni, ker ga je morila luč. Pred smrtjo je zamenjal svojo obleko z razcapano obleko nekega jetnika, češ da je za oni sve4 Že dobra. Hudo val se je tudi na svojo sestro, češ da je njena krivda, da je prišel tako daleč. Svojemu zagovorniku je tudi priznal, da je pokojnega Stanka Hacina res umoril v spamju, kar je doslej vztrajno zanikrn. češ da ga je ubil med ruvanjem. Pripovedoval je tudi o svoji areticiji v Ljubljani. Ko ee je sprehajal po Zvezdi, |e srečal nekega stražnika, starega svojega znanca, kateremu je dejaL da mora na policiji nekei urediti, in je sel z njim na stražnico. Tam je tudi prenočil. Na stražnici še niso ničesar vedeli o umoru ob aevemi moji, a drugo jutro je prišla brzojavka ter tiralic« za Juhantom in tako se je sam ujel v pest. JUSTCFIKACIJA Dava ob 6. je bila izvršena smrtna obsodba. Sodni dvor je zastopal dr. Koieek, državno tožilstvo pa dr. Hojnik, justifikaci jI je pa prisostvovalo le nekaj redarjev m orožnikov. Vsa javnost je bila izključena. Morilec Juhant je na poti proti vefialom pokleknil pred sodnika in ga prosil odpuščanja. Poljubil je kraž in mirno stopil pod vislice. Čez štiri minute mu je prenehalo utripati srce. Iz Celja — c Razmere m delo t nem trgu. Od ti. do 90. t. m. se je pri celjski borzi dela na novo prijavilo 25 brezposelnih (H moških m 14 žensk), delo je bilo ponujeno za 48 oseb (80 moških in 18 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 9 (za 5 moških in 9 ženske) odpotovalo je 9 oseb (4 moški ki 5 žensk), odpađM pa 4 moški. Ime 20. t m. je ostalo v evidenci 357 brezposelnih (299 moških m 58 žensk) nasproti 353 (301 moškemu in 62 ženskam) dne 10. t. m. Dek> dobijo: po 5 rudarjev, kopačev in vozačev, po 2 M niča v-nizarja, železostmgarja in mizarja, po 1 oskrbnik, natakar, pek ,klepar, kolar in hlapec, 3 kmečke dekle, po 2 natakarici in kuharici ter po 1 servirka in postrežniea. — e V celjski bolnici je umrla v Četrtek 87 letna prevžitkariea Marija Robiceva s Planine, v petek pa je umrl 46 letni Josip Cmek, prodajalec pri tv. D. Bernardi v Celju — e Nesreča m bencinom. V petek je 28 letna služkinja Ana Pirševa na hribu sv. Jožefa pri Celju topila v stanovanju svoje gospodinje vosek v bencinu. Nenadno se je bencin vnel. Plamen je bušnil v Pirševo m jI prizadejal hude opekline na K en in roki. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 90. uri. Ponedeljek, 21 junija: Plesni večer Mete Vidmarjeva. Cene od 14 Din navzdol Torek, 25. junija: Izdaja pri Rovari. Bed Četrtek. Sreda, 26- junija: Izdaja pri Ifovari. Red Sreda. Četrtek. 97. Junija: zaprto. Pet«*, 28. junija: ob pol m. url zvečer V dasm obJekanJa. izven. Tkihtane cene od 30 Din navndoi. Na Kongresnem tren pred minsko cerkvijo. Sobota, 39. Junija: ob 19. uri zvečer v drami V času otriakanja. laven. Cene od 90 Din navado! Nedelja, 90. Junija: Ob S. vrl zjutraj fiBenernflc. lev. Cene od 90 Din na-vdol Na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Ob pol 23. uri sveder V eaen obiskan Ja. Izv. Cene od 20 Din nagajat, N« Kongresnega tren pred nunsko cerkvijo. OPERA Začetek ob 90. ari. Ponedeljek, 24. junija: zaprta Torek. 26. junija: Faust. Red C. Sreda. 26. junija: zaprto. Četrtek. 27. junija: Faust. Red Četrtek. Petek, 28. Junija: zaprto. Sobota, 29. Junija: ob IS. ar! zvečer Par-etfal. laven. Znižan« cene od 90 Din KOLEDAR. Danes: Ponedeljek 24. junija, aato!« cani Janez Krsuiik. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nesmrtni ljubavui%. Kino Ideal: Ljubavna sezona. Kino Dvor: J^z/baml petOljOf Kino Šiška: Veseli svatje. DEŽURNE LEKARNE. Danes: V.r. Ilakapff*. Sv. .Jakoba trt; 9, Ranit>r. Mikl< šuVva i-esta '20. Gartus, Moste, Zalo&ka cesta. Iz Novega mesta — Pogreb Jakobu Puučiča. V soho to popoldne se je vil ob pol 5. uri izpred hi se žalosti na Ljubljanski cesti dola sprevod. Na zadnji poti smo spremili p<-v»' nega Jakoba Paučića. Mrtvaški spre\od je vodil prost novomeškega kapitlja <_«. kure! ČJerin ob številni asistenci duh V sprevodu so bila zastopana društva. pri katerih je bil pokojnik igHlcn »lan, kot Gasilsko društvo z načelnikom tj Reitzeut, Sokolsko društvo s stan»sii> br. Marinč- kom itd. Velika udeležba as sadnji rvori je pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen. Naj počiva v miru! — Rcklumucijtki odbor \ No\liii iih stu je pričel s svojim poslovan jem pretekli teden. V odboru so Josip Mfindl scher ml., Ogorcutz Josip. ti«>U»b Mirko. Andrej Weblc in J u rak Josip, vsi iz Novega mesta, Ivan Rus iz Loškega potoka ki Praznik Štefan iz Metlike. Odbor bo po vsej priliki koneal svoje dek> 25. t. m. — Zeiezničarski praznik. Preteklo nedeljo so naši vrh narodni železničarji praznovali svoj praznik »v. Konstantina. Iz vse Lk>lenjske od Ljubljane do Karlovca so zbrani železničarji pohiteli pod vodstvom Sefa prometne službe g. Alojzija Kavška v črnomeljsko okolico — Stražni vrh. V prelepi prosti naravi, s prijateljskimi pomenki m razgovori je kaj hitro potekal čas veselega popoldneva, ki g« je prav izdatno povzdignil Is železniearski »sramel« m pevski zbor novomeške -Sloge«. Z narodnim kolom, ki ga je plesalo staro m mlado, se je železničarsko praznovanje zaključilo. Udeleženci lepe proslave, ki jih j« bilo nad 100. so se z vidnim zadovoljstvom m lepima vtisi vrnili s »turistom«. Iz Litije — Nase aokoteko društvo proslavi Vidov dan 6 telovadno akademijo, ki bo vrši bi na predvečer. 27. t. m. ob % 21. v Sokor-akem oorau. V« oddelki se marljivo pripravljajo za to proelavo, ki bo obenem proslava obletnice rra=*e«je narodnega nedr- njenja. Na akademiji boce nase članstvo pokaaatt kaj se more doseči i v«trajnhn in nesebičnim sokolskim delom. Bratje m sestre, ki ne sodelujete, pridite vsi, letnega Hrvata Ivana Pirši la. V Sheffieldu se je smrtno ponesrečil Alojzij Hrovatin, doma iz Prpcan pri Ilirski Bistrici. Peljal se je na drecini po že-tezniskl progi, na ostrem ovinku pa je dr zina skočila s tira in Hrovatin je z glavo priletel na tračnico ter se na mestu uhfl. Z njim so se peljali tudi njegova žena, otrok in tast, ki so pa po čudnem naključju ušli smrti. — V premogovniku v K ravnu se je smrtno ponesrečil Janez Suhadolnik. doma iz Preserja pri Borovnici. Nanj je padla precejšnja plast kamenja tn je uro pozneje v bolnišnici podlegel poškodbi. Pokojnik jo bil star 63 let, za njim žaluje hčerka. V develandski bolnici je umrla OSletna Terezija Hribar, doma k Zg. Tuhinja pri Kamniku, v istem kraju 90 pokopali 26>t-nega Vrnka Severja, za katerim žalujejo fltarSL, Sest bratov in Štiri sestre. V Cleve-landu je tudi umrl nagle smrti 451etni Anton Medved, doma od Sv. Križa pri litiji, odkoder je prišel v Ameriko pred 22 leti. — Za njim se je preselil ▼ ve^rjo^t 52letni Martin Peterfin, doma iz Bučke na Dolenjskem. V Ameriki je bival 23 let. V Ahm«*e-ka (Miehigan) je umri 63 letni Jurij Vra-neiič, v Bentlevvilleu pa 881etni Anton Lovini, doma iz Slatnika pri Ribnici. V kraju Onnalinda so pokopali 201etnega Jakoba De-bevca. — Po dolgi bolezni je v Waukeganu umri v starosti 70 let Mihael Melesič. ki je bfl doma h? črnomeljake okolice. Pokojnik je bfl eden izmed najstarejših naSih naseljencev v Waukegann, saj je tam živel 50 let. — V kraju Corkerill (Kansas) je umrla 5B letna Ivana Štrukelj, doma iz Zgornje Loke pri Blagovici. V Brooklvnu je umrla Helena Staudohar, rojena Cvrl. doma iz Banjaluk« pri Kočevju. V Ameriki jo bivala 43 let. — V Chisholmu je umrl 561etni Jakob Babnik, doma iz Kašlja pri D. M. v Polt1* ~" V kraiu To«te (Utah) je nmrl G9tetni Mihael Kraškovič, doma it Škofljice pri Ljubljani. Tam so pokopali tudi 561etnega Franca Arka, doma iz Otavice pri Ribnici. V Barbertonu (Okio) je umrla Kletna Angela Žagar, doma iz Krvave peči. — V Willardu (Wisconsin) je umrl 711etni Josip Jordan, doma iz vasi Groblje pri St. Jerneju na Dolenjskem. V Mavnsvilleu so pa pokopali 521etno Ano Plaveč, doma is Pare pri Kočevja. TeL 21-24 EUTNl KINO MATICA Tel. 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE CENE! DANES OB 4. hi 9.15 URI ZVEČER FBEDBIC M A R C H v sijajnem filmu NESMRTNI LJUBAV BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM Velike poneverbe na ljubljanski carinarnici Poskužen samomor uradnika Frana Dubrovica, Id je posteveril blizu 350.000 Din Stev. 141 SLOVENSKI NAROD«, dne 24 joarrja 1036. Stran S. Štirikratno vrednost bodo za časa kongresnih dni v LJubljani imeli INSERATI V »SLOVENSKEM NARODU", ker izide zadnja številka pred prazničnimi dnevi v četrtek 27. t. m. in bo ostala v rokah naročnikov in čitateljev 4 dneve. Na insercijo v našem listu opozarjamo zlasti GOSTILNIČARJE, ker pa bodo tudi trgovine odprte, je reklama v teh dnevih važna tudi za TRGOVCE. Inseiaie sprejema uprava do srede do 6. ure zvečer. DNEVNE VESTI — Prst z Velehrada rva grobu kralja mučenika. V četrtek dopoldne so na eta-roslavnam Velehradu svečano dvignili prst iz kraljevske kapelice in groba kneza Stojana, namenjeno za kraljevsko grobnico na Oplencu. Svečanost je bila lepa manifestacija Slovaške za češkoslovaško - jugoslovensko pobratimstvo in prisostvovalo ji je nad 7000 ljudi. Po elav-nostnib govorib eo dvignili prst iz kraljevske grobnice in jo položili v posebno žaro. Po svečanosti je odšla povorka z žaro na kolodvor, od koder so odpeljali prst v Jugoslavijo. Istega dne eo svečano dvignili tudi prst iz stare husitske Žižkove utrdbe v Taboru, da jo polože skupaj s prstjo z Velehrada in iz štefanikovega groba na Brandli na grob kralja Aleksandra na Oplencu. Svečanost je bila otvor-jena s husitskim koralom in zaključena z državnima himnama obeh držav. — Slovanski Inženjer j i v Pragi. V petek dopoldne so se zglasili na staromest-nem magistratu v Pragi udeleženci kongresa Federacije slovanskih Inženjerjev in Federacije cestnih sotrudnikov. Pod vodstvom inž. dr. Viktora so položili na grob češkoslovaškega neznanega vojaka dva krasna venca, potem jih je pa sprejel župan dr. Baxa. Prisrčno jih je pozdravil in naglasi! potrebo zbližanja slovanskih držav in njihovega prebivalstva.. V imenu zunanjih gostov se je županu zahvalil za prisrčni sprejem prof. inž. Savi ć iz Beograda. — Skupščina Jč lig. Včeraj je Imela v Beogra/d« glavno skupščino Zveza J**" lig. Skupščini je predsedoval predsednik dr. Košta Kumamidi, otvoril jo je pa književnik m upravnik državne tiskarne dr. Mtlo&evlč, ki je poročal o delovanju Zveze v preteklem letu. V 6porammn z Zvezo JČ Hg na češkoslovaškem bo vsako leto izdanih 10 knjig v našem in 10 knjig v češkoslovaškem jeziku. Izvoljena je bila sprejeta resolucija, ki se v nji nanaša potreba, da ee izpremeni deklaracija o Češkoslovaško - jugoslovenskem kulturnem sodelovanja v konvencijo. HALO! HALO! Dancing — Nebotičnik Samo še par dni nastopa DUO - ROSE s svojimi izrednimi in priljubljenimi atrakcijami Od 1. julija 1935 nov zanimiv spored svetovnih atrakcij! Uprava — Krojni tečaj v Cerknici In Ložu. Zavod za pospeševanje oh rta Zbornice TOi priredi v Cerknici in Ložu moški prikro-jevalni tečaj za krojače. Tečaj se prične 1. julija t 1. ter bo trajal predvidoma 5 tednov, vsak dan po 3 ure in sioer za krojaške mojstre in pc^nočnike iz loškoga okoliša od 8. do 11. ure v Ložu, rz cerkniškega okoliša pa od 16. do 19. ure v Cerknici v prostorih narodne šole. Poučeval bo krojaški mojster in absolvent dunajske krojne šole Josip Sezon iz Cerknice, pri katerem se morajo prijaviti mojstri in pomočniki, ki žele posečati ta tečaj. — Vročina, k« ne ustreza. Tudi nače kraje bo menda zajel vročinski vaL Danes je bilo vroče že na vse zgodaj. Pozneje pa je temperatura naraščala od ure do ure. Vročina ustreza samo navdušenim kopalcem doc i m močno plaši našega kmetovalca. Deželi grozi suša. Zadnje dni smo dobili sicer nekaj dežja, ki pa ni zalegel. Le redki so kraji, kjer so bile močnejše nevihte, da je zemljo za prvo silo namočilo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo porast temperature, lepo vreme. Včeraj je nekolhko deževalo v Ro&adki Slatini, Beogradu, Sarajevu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, v Skopi ju 25, v Ljubljani 24.2, v Zagrebu in Beogradu 24, v Mariboru 23, v Rogaški Slatini 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura je znašala 14.4. — Samomor Slovenke v Zagrebu. Privatna nameščenka Anka Zorko, stara 28 let. je oni dan isginila iz svojega stanovanja v Zagrebu in zapustila več poslovilnih pisem, v katerih pravi, da gre v smrt. V soboto popoldne so jo res našli v Slovenski ulici mrtvo. Bila je zastrupljena, živela je ločeno od svojega moža in bila je zelo nesrečna. g Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer JENNY JUGO JAZZ -BAND PETORICE v veselem filmu Vstopnina Din 4.50. 6.50 in 10.- Iz Ljubljane _ lj Slovesna otvoritev Doma poštarjev. Včeraj ob 14. so poštarji slovesno otvorili svoj novi dom ob Tvrševi cesti. Pred slavnostno okrašenim poslopjem je najprej zaigrala poštarska godba, nato je pa bežigrajski župnik pater Zakrajšck blagoslovil doni in vse njegove prostore. Zbrane goste je pozdravil poslevodeči podpredsednik gosi). Urbančič, nato je imel primeren govor pater Zakrajšek. Zatem so si gostje ogledili dom. Pevski zbor poštarjev je zapel več prigodnih pesmic, nato pa je bila s proslave odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravni pa prometnemu ministru inž. Vujiču in pomočniku ministra inž. Ratajcu. Organizaciji so čestitali številni predstavniki oblasti, kot prvi šef pošte in telegrafa dr. Tavzes, za mestno občino g. Janežič in drugi. Novi dom je bil izročen svojemu namenu. —lj Trg za kurivo eo zopet prestavili. Zaradi regulacije Ljubljanice so prestavili trg za kurivo z Grudnovega nabrežja najprej na Sv. Jakoba trg, kjer je bil že prejšnje Čase, ko še ni bil preurejen. Sv. Jakoba trg je pa pr5. Skerjanc) Sedeži po 5, stolac«, r-o 2 D.n v Filharmonični dvorani. Zadnja produkcija bo v sredo dne 36. junija <*b pol 7 ir. zvečei. —lj Spored nocojšnjega intimnega koncerta na ljubljanskem magistratu: 1. Mozart: Kvarte-t za oboo, violino, violo in čelo. 2. Mozart: Arija iz opere Don Juan. Vijolica. Samospeva za sopran. 3. Havdn: Andante in Menuet iz simfonije »Ura*. Alegorični ples. 4. Beethoven: Serenada za flavto, violino in violo. 5. Schubert: Podoknica, sopran solo. 6. Schubert: Med-igra in baletna glasba iz Rozamunde. Sta* dunajskl ples. Sodelujoči; Korenčan Štefka (sopran), Smerkolj Vali (ples), Jeraj Karel (violina), £ušteršič Vinko (vijola>. 5S Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9% uri zvečer VIKTOR DE KOWA BIL NEKOČ JE MUZIKANT Godba, petje, šala Les kovic Bogomir (čelo), Korošec Slavko (flavta), Kocjan Rihard (oboa in umetn!-šk<> vedstvo). Seiieži po 10 Din, stojišča po 3 Din do 6. ure v Matični knjigarni, o-J pol 9. ure pa pred magistratniim poslopjem. Začetek točno ob 21. uri. —lj Društvo »Treznost« ima svoj rel-n: letni občni zbor v torek 25. t. m. ob pol 20. oziroma ob nesklepčnosti ot> 20. »večer v posvetovalnici Delavske zbornice, II. nadstropje. Vhod iz Miklošičeve ceste. cle«na vrata, pri knjižnici. Dnevni rei! običajen. Prijatelji treznostnega gibanja dobrodošli! —Ij Drevi ob pol 7. uri bo v Filharm<>-rični dvorani II. sklepna produkcija gojencev drž. konservatorija. v I. delu na-s'op jo naslednji instrumenti: čelo n klavir, fagot in klavir, rog in klavir, violina ter kvartet za trobento, rog in dve poza v nI. V II delu, ki obsega domača dela, pa nastopijo 3 sopran is tinje, tenor, bas, daJie klavir, trije čeli in komorni kvartet. Opo zarjamo na točen začetek ob pol 7. uri v Filharmonični dvorani. Sedeži po 5, 6tojišča po 2 Din so v predprodaji v knjiga mi Glasbene Matice. —lj V svrho konstituiranja glavnega odbora za obdelovanje Barja ter izvolitve načelnika in njegovega namestnika je 6resko načelstvo v Ljubljani sklicalo vse člane tega odbora (izvoljene, imenovane In viriliete) na sestanek v torek dne 25. t m. ob 9. uri v urad 6reskega načelstva, soba štev. 9. —lj Predavanje o vkuhavanju sadja in sočivja se vrši jutri v torek ob 16. v prostorih Zveze gospodinj na Bregu 8. —lj športne, modne in svilene srajce, gotove in po meri, dobite po znižanih cenah pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). PREDE PREMIERA? USPAVANKA Krasno cerkveno petje PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Prirodne F 1*311 Z JOSGfOVG Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.4*5 od 25. V. 1935. Iz Ptuja — Naši mali harmonikarji postajajo vedno bolj agilni. Naši mali harmon.kairji, so po nedavnem koncertu, v nedeljo dopoldne zopet nastopili v mestnem parku s prome-nadnim koncertom. Občinstvo je oase malčke navdušeno pozdravljalo. Kakor čujemo, pojdejo tudi ptujski mali harmonikarji na turnejo po naši domovini, ki jo nastopijo 11. julija in bo trajala 10 dni. Obiskali bodo Daruvar, Lipik, Bakarac, Virovttieo, Belo-var, Sisak in nazaj grede Varaždinske toplice, Varaždin in Čakovec. — Sport. V nedeljo je gostovala SK Drava Ptuj v Murski Soboti, kjer je nastopila proti prvaku Murske Sobote SK Mura. Oba kluba sta nastopila z dvema moštvoma. Pred glavno tekmo so igrale rezerve predtekmo, ki 6e je končala z rezultatom 1:2 za Muro. Drava je igT&la ves čas le i 8 igralci, ker sta biki dva blesirana. Sledila je tekma prvega moštva, ki je končala z rezultatom 3:1 v korist Mure. Tekma je bila vseskozi zelo zanimiva in odprta in bi prav za prav neodločen rezultat najbolj odgovarjal poteku igre. _ Gasilsko službo opravlja do prihodnje nedelje 30. t. m. III vod, I. red s četarjem Štefanom Močnikom, četnikom Ivanom Svaj-gerjem in od moštva Spat Avgust, Franc Vrbnjak, Martin in Alojz Kralj. Reševalno službo opravljajo šofer Frane Sirec. Jetnik Franc Cemivec Ferdinand Zaler in Alojz Vrabič. — Nofno lekarniško sinih« bo imela do vključno petka 28. t. m. lekarna pr» «v. Antonu (mas. ph. Bogo Orožen). pripravljali na pot Od vseli vetrov zbrani — Vzorne zakonske žene — Po pralni cesti Iz domovine Ljubljana, 24. junija. V Bruselj na svetovno razstavo. In v Ostende, potem pa Je v Anrvverpen in kdove kam še. Od Jadrana do Severnega morja, skozi pet držav, preko vse zapadne Evrope, pa kar z avtobusom naravnost iz Ljubljane izpred našega nebotičnika. Za tako potovanje se ne moreš odločiti kar čez noč in malo strah te je, če si za-pečkar, saj vzameš že do Beograda s seboj celo zalogo jestvin, da v vlaku ne omagaš. Tu bi pa moral vzeti pečenega vola. Toda kam z njim, ko ti jc pa namenjen v avtobusu tako majhen prostorček, da se komaj sam stisneš nanj. A dober bi bil pečen vol za popotnico, tam zu naj v svetu se no je tako dobro kakor pri nas niti v najboljših hotelih. Redke, zelo redke izjeme samo potrjujejo pravilo. Torej odločiti se je treba, potovanje je zapeljivo, pot vodi no neznanih tujih krajih. Da ni usahnila v žilah stara nomadska kri, bi ne bilo treba dolgo razmišljati. Vzel bi popotno torbo in palico, pa hajdi na pot brez denarja in brez pečenega vola. Tam v matušiki Rusiji se nam izlet na 3000 km ni zdel omembe vredno potovanje. Toda tam se je nam pretakala po žilah še nomadska kri, tam nismo bili srečni, če se niso vrtela kolesa pod nami. Zdaj smo postali filistri in hodimo samo še k Čadu na kofetek. Človek okosteni v naših tesnih razmerah, da ni za nobeno rabo več. Kdo bi se vozil po svetu in zapravljal denar! Ostanimo raje pri cvičku in po-pelčkih. Živelo zapečknrstvo! Pa sem se le odloČil. Ne vem, ali me je potegnila bolj radovednost, želja videti tuje kraj« in tuje ljudi, ali izgledi zakonskega dopusta, čeprav kratkega. Nemara je bilo oboje. Takle izprehod po svetu se Človeku prileze, nekaj dni oddiha v zakonskem jarmu mu pa tudi ne škoduje. Vsi z-akonci ne mislijo tako. Eni hodijo tudi na potovanja skupaj. Ti so vzorni. Vsi pa ne moremo biti vzorni, ker bi se potem slabi ne mogli zgledovati po dobrih. Naš potni maršal je imel zadnje dni dela čez glavo. Sedel je od jutra do večera nad zemljevidom, štel kilometre, računal valute, naročal po inozemstvu obede, večerje in prenočišča, da bi kdo drugi na njegovem mestu ne bil več vedel, kje se ga drži glava. On je pa takih skrbi že vajen in mu ne gredo tako na živce, da bi ne mogel spati. Le sanjalo se mu je nekaj dni pred odhodom, da ni prav izračunal kilometrov, pa jih je začel v sanjah računati še enkrat. Hujše nesreče menda ni bilo. Na binkoštno nedeljo zgodaj zjutraj je bil določen odhod iz Ljubljane. Sploh so bili zaspanci vso pot prikrajšani, ker je bilo treba vstajati zgodaj. Popotno mrzlico smo imeli vsi, eni več, drugi manj. Se celo potni maršal ni bil brez nje, dasi je potovanje po svetu tako rekoč njegov poklic Od vseh vetrov slučajno zbrani smo se pred »Putnikom« na hitro roko seznanili, dobrodušni Fric, naš šofer, je spravil kovčege na streho avtobusa in jih prevezal. potem se je pa začelo posla vi janje od Ljubljane, ki k sreči ni trajalo dolgo. Nekatere vzorne zakonske žene so spremile svoje može prav do avtobusa, drugim se pa ni hotelo tako zgodaj iz mehkih postelj. Skoda, da ni bilo med nami nobene žene. ki bi bila potovala brez moža. Bi bili vsaj videli, če so zakonski možje v takih primerih kaj boljši. Sicer smo bili pa zavarovani za primer invalidnosti ali celo tragične smrti in tako so lahko naše skrbne ženice doma brez skrbi spal«. Iz Maribora — Službo dobi. Borza dela v Mariboru išče soboslikarja. Interesenti dobe vse potrebne informacij« na Borzi dela v Mariboru, Gregorčičeva ulica. — Se jih ni Izučilo! Ponovno smo že na tem mestu poročali o številnih ovadbah proti nekaterim mariborskim trgovcem, ki ne upoštevajo predpisov o zapiralni uri. Zlasti oi> sobotah in dnevih pred prazniki nekateri trgovci nočejo ničesar vedeti o zapiralni uri in imajo svoje trgovine odprte celo uro dJje kot to velevajo predpisi. Tako je prejela mariborska policija tudi preteklo soboto ovadbe proti trem trgovcem, ki so prekršili predpise o zapiralni url. Vsem takim trgovcem naj dajo na policiji poitene lekcije in naj Jih pouče, da so tudi njihovi uslužbenci ljudje in da so potrebni po napornem delu tad i počitka. _ Tatvina. želeaniCArjeva vdova Marija RodoKkova je policiji prijavila, da Ji je neznan tat na njivi za Pokojninskim zavodom izkopai krompir skoraj s polovice njive. škoda, ki Jo utrpi Rodožkova, je precejšnja. Policija Je tatu že na olerm. Iz Poljčan _ »Matajev Matija«. Po >Scampolu*, ^Marjetici«, iSvejkuc in >Desetemu bratu« je dramski odsek Sokola na praznik zvečer vprizoril veseloigro »Matajev Matija«. Igra ima mnogo komičnih situacij, tako da pride občinstvo, ki mu je do smeha, v polni meri na svoj račun. Glavni del igre sloni na Matiji, ki ga je pri nas odigral priznani br. Ritonja, ki je poleg tega i?rro tudi režiral. Zraven njega je nastopilo vse polno oaeb izmed katerih so M v večjih vlogah prav dobro uveljavili sestre in br. Malnerjeva, Mlinaričeva, Savski, Živko i. t. d. Nadvse smešni so bili Telebanovci. Obisk igre, ki je splošno ugajala, je bil radi pozne sezone srednji. Priznanja ni manjkalo. Tako je Seznanili smo se samo mimogrede, časa je bilo malo. Družba je bila močno pisana; poleg potnega maršala in šoferja Štiri dame in devet gospodov. Prevladovala je nekako trgovina, zastopani so pa bih tudi drugi stanovi. Celo angleškega lorda slovenske krvi smo imeli med seboj, kar je naš ugled v zunanjem svetu močno dvignilo. Ata Danilo že v«, kaj so pravi, če zna Slovenec igrati Angleža. K sreči nismo imeli nobenega lorda po žepu. Ti itak potujejo na svojo roko. Bilo je krasno jutro, nebotičnik so j« kopal v solnč-nih žarkih, ko smo zasedli svoja mesta in je Fric pognal našega konjiča tja gori proti St. Vidu. Tam smo dobili še enega sopotnika, simpatičnega, podjetnega fanta, ki je prepotoval že pol sveta, pa rnu žilica še ne da miru. Od Ljubljane je nas spremlja običajna ljubljanska megla, ki sc je pa pri Kranju razpršila, da se je nam tem prešerneje prismcjal naproti šc zad nji sopotnik, čvrsta, dobrodušna in šega va gorenjska korenina, fant od fare, d« malo takih, čeprav je v svoji preračunljivi skromnosti v začetku zatrjeval, da spada med ponošene dedce. Pozneje smo sc prepričali, da je namenoma in močno pretiraval. Treslo je nas pošteno in kadilo se je za nami tja gori proti Gorenjski, da jc izginjala domovina v prahu. Naie ceste so poglavje zase. Cim večkrat pogledaš a'/ mejo, tem bolj prihajaš do prepričanja, da bodo vsi napori odpreti tujemu svetu na stežaj vrata v našo lepo ožjo domovino zaman, dokler ne dobimo modernih asfaltiranih ali vsaj z drobnimi kockami tlakovanih cest. To zahtevo bi bili morali postaviti kot prvo takoj po prevratu in od nje bi ne bili smeli odstopiti, dokler bi ne bila izpolnjena. Ce se voziš z avto mobilom po drugih državah, ne moreš razumeti brezmejne potrpežljivosti našili ljudi, ki imajo hiše ob cestah, da morajo dan za dnem požirati prah in da niti po noči ne smejo odpreti oken, da bi pre/rn čili svoja stanovanja. DTugod po svetu so znali prebivalci krajev ob cestah že davno izsiliti asfaltiranje ali tlakovanje ce-.t vsaj mimo his, pri nas pa te uboge žrtve zaostalosti potrpežljivo čakajo in se duše v prahu, da bi se jih kamen usmilil. Naš prah, ostri ovinki, strmi klanci in kotanji-na naših cestah morajo odvrniti tujega avtomobilista od nas, pa naj bo še tako vnet prijatelj naših naravnih lepot. Brc/ živahnega prometa ni napredka, ni življenja v naših časih, ko napenja človek vse sile, da premaga daljavo in čas. Z-a mnogo manj potrebne stvari smo imeli denar, za najpotrebnejše, za moderne ce ste, ga ni bilo in ga še zdaj ni. Sri.n; in veseli moramo biti, da s« nam omogočijo tako samo ob sebi razumljiva in nujno potrebna dela kakor je tlakovanje glavnih prometnih žil skozi Ljubljano. O tlakovanju Bleiw«isove ceste pišemo obširne razprave, kakor da gradimo asfaltirano cesto na Triglav, v resnici pa odsti i njujemo le eno največjih sramot naše javne uprave. To je na glavo postavljeno pojmovanje napredka. To se je nam že bridko maščevalo in se nam bo še bolj. J. Z Popravi. V sobotnem članku je tiskarski škrat ponapajal in izpustil >ne« v stavku, kjer se govori o družabnih p*> tovanjih, ki Jih Zveza za tujski promet n« prireja z namenom, da bi pri tem kaj m služila, temveč itd. bila sezona s to igro prav dostojno zaključena. — Osebne vosti. Nameščeni sta učiteljski abiturjentki, tukajšnji marljivi pokol.iki delavki gdč. Požeg Mira v Stopicali pri Novem mestu in gdč. f*erček Ol^a v St. Janžu na Dravskem polju. — Zaključek samarjanskega tečaja R. K. Vršil se je zaporedoma 7 tednov vsak četrtek. Bil je ves Čas prav dobro obiskan. Predavatelju ban. zdravniku dr. Hronov-skemu so obiskovalci ob zaključku izročili šopek rož, podpredsednica Rdečega križa ga. Lipovškova, pa se mu je v imenu vseh ob primernem nagovoru za trud zahvalila. Plavalni tečaj SK Ilirije Ilirija jo že pred leti otvorila v svojem kopališču mladinsko plavalno Šolo, ki so je prav dobro obnesla. Vsako leto je izšlo iz tečaja okrog 200 fantov in deklet, ki eo se za malenkosten donar naučili plavanja. Tudi letos bo ostala Ilirija znresfa tradiciji. Z jutriSnjim dnem se prične letošnji tečaj pod vodstvom prof. Draga Ulage. Priglasilo ee je že lopo število mladine, a ae prijave še vedno sprejemajo. Poučevali se bodo vsi slogi: prano, hrbtno in erawl. Tečaj bo dnevno ob 10. in bo trajal, dokler ne bodo *ai tečajniki obvladala tega ali onega načina plavanja. Starši, ki žele, da ee njihovi otroci čim prej oauče plavanja* ^aj ne zamude ugodne prilike. Otroci »o vodno pod nadzorstvom in kakor so pokazali dosedanji tečaji, plavajo že po dveh, treh tednih prav dobro. %b zaključku tečaja je v največje veselje udeležencev vedno plavalna teiema, kjer otroe pokažejo, kaj znajo. Najboljše, ki ee hočejo v posameznih panogah se bolj izpopolniti, sprejme Tlirij« v svojo plavalno sekcijo. Va to naein je dobila leno Število nadarjMrih plavata*. Stran 4. »SLOVENSKI N ARO D«, dne 2* junija 1935. m~ hi Ludvik tVoiff: 34 BOGINJA DOBROTE ROMAN —Hvala, iskrena hvala, gospodična Gortzova. Opazila je, da jo naziva gospodična Gortzova, ne pa gospodična Ingelena, kakor navadno. — Razumem zelo dobro, gospodična Gortzova, kako težko in mučno je vam spati tu, toda imejte malo potrpljenja z menoj, če me pustite samega, pride zopet- — To ni niti težko, niti mučno, to je moja dolžnost. Hvala, da ste me opozorili na to. Harland je gledati v strop. — Pri oknu je stala Smrt in govorila z menoj. Kakor v pravljici. Neumnost! —A et . griš «eor -p — To je bila izprememba zračnega pritiska, gospod Harland. Prehitro sva prišla od morja na planine. Izprememba zraka bi morala iti po etapah. — Da, izprememba zračnega pritiska! ^o je tisto. Ali pa bližajoča se jesen. — Saj smo šele v začetku poietja. — Ptice se že selijo na jug. An" se mu je bledlo! — To ni mogoče, gospod Harland. — Da, da, lahko mi verjamete. — Nekam čudno se je smehljal. — Slišim več kakor drugi ljudje. — Ali hočete zdaj spati, gospod Harland? — Ne, prosim vas, še ne! — Prijel jo je za roko. — Koliko je pa ura ? i— Tri bo kmaiu! — Že tako pozno! Čas hitL Hiti. Hiti. — Ali bi ne vzeli uspavalnega praska? — Ne, — se je branil odločno. — Po železni dozi se ne seže. To potrebujem. Imam vašo obljubo, gospodična Gortzova, Ne pozabite! — Ne bom pozabila, — je dejala Ingelena z drhtečim glasom. Okaderska Kvanon se je porogljivo smehljala, kakor se je zdelo Ingeleni, ki ji je bil ta izraz obraza skrajno zo-pern. Kajti tisti, ki nam pošiljajo nebeški ogenj, bogovi, nam pošiljajo tudi sveto gorje. Ali je boginja zašepetala ta stih? Ali je letela po sobi muha? Morda se je premikala zavesa? Kdo je stal pri oknu? Saj še sama zblazriim, je pomislila Ingelena in za hip zatisnila oći. — Ali naj vam kaj čitam ? — je vprašala tiho. — Morda vas bu to uspavalo? — Da, prosim vas, gospodična Gortzova, čitajte mi kaj. To je pametna misel. Toda ob spanec vas pripiavim. — Saj nisem zaspana- Vstala je, da bi odšla v sosedno sobo po knjigo. — Nikar ne odidi te, gospodična Gortzova. — Hotela sem ... Pokazal je na debelo, v usnje vezano knjigo, ležečo na nočni omarici. Vzela jo je, rekoč: To je sveto pismo, gospod Harland. — Vem. — Poskusil je pošaliti se. — Kadar obhaja ljudi strah, se vračajo k svetemu pismu. Ingelena je sedla k postelji s težko knjigo v naročju. — Čitajte mi kaj zelo močnega o smrti in peklu, — je prosil Harland in se otožno smehljal. Ingelena je listala po knjigi in se slučajno ustavila pri odstavku: »Težko delo je naioŠeno vsakemu človeku in težko breme sinovom Adamovim, pod katerim so prišli iz telesa matere svoje, do dneva, ko se vrnejo k materi vsega stvarstva, Po njihovem preinišljevanju in strahu srca jih čaka skrbno pričakovanje zadnjega dne; od tistega, ki sedi na slavni stolici, do ponižanega na zemlji in v pepelu; od tistega, ki nosi hijancitovo oblačilo in krono, do onega, ki hodi v raztrgani obleki Jeza in zavist, žalost in omahljivost, strah pred smrtjo, samozamčevaiije, prepir in sen po noči v času počitka na postelji, izpremeni njegov sklep.« Ingelena je čitala z jasno danečim glasom, ki je pretrgal vse nočno tkivo. — Zelo lepo, — je dejal Harland, ko je prečrtala poglavje do konca, — To se sliši kakor harmonij. Velik pisatelj je bil ta prevajalec svetega pisma, Martin Luther, kaj ne? — NajvečjL Doktor BUnitell tri ga dal vezati v dragocen maroquin je pomislil Harland. In vojna dobičkarji bi kupovali drage maroguinove zvezke. Luther bi jih nič ne motil. — Ali bi hoteli pročitati še en odstavek, gospodična Gortzova? črtate kakor star, siromašen podeželski pastor. Ingelena se je prijazno nasmehnila. Enairišurideseto poglavje: >0 smrt, kako trpek je tvoj spomin človeku, ki uživa mir v svojem domu, možu, ki nima skrbi, ki ima v vsem srečo in ki še lahko je.« — To je naperjeno proti verižnikom vseh dežel, — je dejal Harland. »O smrt! Dobra je tvoja sodba človeku siromašnemu in ki mu pojemajo sile; trhlemu starcu in drhtečemu za vse in v dvomu živečemu in tistemu, ki je izgubil potrpežljivost. Ne straši se sodbe smrti, spominja se svojih prednikov in misli na svoje potomce; taka je namreč sodba o tvojem telesu pri Gospodu. — Hvala lepa, gospodična Gortzova, Sveto pismo morava večkrat čitati. To je imenitno sredstvo proti strahu pred smrtjo. Če je mogoče verjeti tem ljudem, ni smrt tako grozna, posebno če je človek siromašen in ubog. Ubog sem že, zdaj moram še obubožati, da bom sprejel smrt kot praznik. Zdaj bova pa spala. Ingelena je vstala, položila knjigo na mizo in ugasnila luč, — Lahko noč, gospod Harland. Pozneje, ko je Ingelena že ležala, je vprašal Harland tiho: — Iz katerega dela ste pa čitali gospodična? — Iz knjige Jezusa Sirana, gospod Harland. PADEC — Na teh potih je pisal Nietzsche »Zarathustro«, — je pripovedovala Ingelena, ko sta hodila v tihih popoldanskih urah po samotnih potih pri Sils Maria. Alpsko cvetje tja doli do jezera. Postani in ostani člar „Vodnikove družbe" Jonkerjev demant.* je na prodaj Kako so našli dragi največji dragulj sveta — Sedanji lastnik je plačal zanj 20 milijonov Ni še padla odločitev o usodi velikega Jonkerjevega demanta, ki so ga našli lani 16. januarja pri Elandsfonteinu v Južni Afriki Njegov sedanji lastnik, newyorški draguljar Wmston, ga je sicer posodil, da so ga ljudje občudovali med kraljevskimi svečanostmi v Londonu, rja tudi razni ameriški muzeji, univerze in korporacije so ga že razstavljale, toda lastnika s tem niso bili povrnjeni milijoni, ki jih je plačal zanj. Če ne bo našel zanj kupca, ga bo moral dati obrusiti. Strokovnjaki pravijo, da bi tehtal obrušen 425 karatov (karat — 200 miligramov) razen manjših brušenih briljantov, ki nastanejo pri brušenju iz odpadkov. Wir±ston je dal za Jonkerjev demant v našem denarja nad 20,000.000. Zgodovina Jonkerjevega demanta se črta kakor resničen roman. V januarju 1925. je neki nadzornik v enem največjih transvaalsMh demantnih polij pregledoval sveže okopano zemljo in naenkrat je opazil na odtrganem kosu skale nekaj blestečega. Vzel je žepni nož in po dolgem prizadevanju je izgrebel iz skale ogromen demant, težak 3.025 karatov, torej največji demaiit, kar jih je bilo kdaj najdenih. Ime je dobil po ravnatelju rudarske družbe Cullinanu, ne pa po najditelju, ki je dobil zanj le neznatno nagrado. Cullinanov demant so poslali trans -vaalski vladi, ki ga je kupila za 30,000.000 in ga podarila kralju Edvardu VH. Ta ga je dal leta 1928 v Amsterdamu obrusiti in demant je pri tem razpadel na 516 karatov težko »Afriško zvezdo« in na 105 manjših še vedno dragocenih krasnih modrikastih briljantov, ki j£h ceni angleška kraljevska rodbina skupaj z »Afriško zvezdo« na 150,000.000. Ta sreča iskalcem deman-tov ni dala miru, kajti že prvi pogled na surov Cullinanov demant je pričal, da to ni cel kamen. Ena stran je bila skoraj ravna in iz tega je sledilo, da je demant odlomi jen. Manjkajoči kos je moral biti nekje blizu v skali, kjer so našli Chillinanov demant. Dve pokolenji iskalcev zlata in demantov sta iskali dragulj, pa ga nista mogli najti. Med iskalci je bil tudi burski farmar Jakob Jonker. Mož je iskal demant že 18 let in ta čas se mu je rodilo sedem otrok. Vse drugo je pa polagoma kopnelo in v začetku lanskega leta je imel samo še nekaj prekopane zemlje pri Elandsfon-termi. Bil je na koncu svojih moči in svojih sredstev. Lairi 15. jarmarja se je zbrala njegova rodbina k posvetovanju ter sklenila opustiti naporno in brezuspešno iskanje ter se znova lotiti poljedeljstva. Kar je nastal silen vihar in naliv je do dobra izpral zemljo okrog Jonkerjevega doma. Naslednjega jutra, ko je družina že hotela pobrati šila in kopita, da bi se preselila, je hlapec slučajno zagledal v izprani zemlji kakor kurje jajce debel krasen kamen. Brž je obvestil gospodarja, pobrali so kamen, ga oprali, spravili v nogavico in obesili Junkerjevi ženi okrog vratu. Vsi moški člani družine so stali vso noč z revolverji v rokah na straži okrog žene, da bi ji kdo ne ukradel ogromnega demanta. Južnoafriška demantna družba je poslala takoj drugi dan po dragulj in ga spravila v safe, Stehtali so ga in izkazalo se je, da po teži še daleč ne dosega Cullinanovega demanta, saj je tehtal samo 726 karatov. Pa tudi tako je še vedno drugi največji demant sveta. Demantna družba ga je kupila od Jon-kerja za deset milijonov, on je pa plačal južnoafriški vladi biizu 5,000.000 davkov. Družba ga je prodala draguljarju Wistonu v New York za 20,000.000, a ta ga bo prodal naprej še dražje, če se bo našel kupec. Pustolovka pred sodiščem Pred sodiščem v francoskem mestu Dole se je zagovarjala te dni markiza Role de Reszvcka, obtožena 43 sleparij. Obtoženka je ena največjih pustolovk. Brez denarja je kupila 100 gradov in se proglasila za markizo. V resnici se piše Renee Saffrov in je hči siromašnih staršev. Poročila se je z Angležem sirom Morrisom, kd je imel 20.000.000 frankov. Mož jo je odvedel po poroki v grad Guette pri Meauxu, kjer je mlada žena v kratkem pognala vse moževo premoženje. Bila je prijateljica najslavnejših umetnikov, ki jih je do smrti svojega moža bogato podpirala- Po njegovi smrti se je začela zariimati za gradove, prepotovala je vso Francijo in kupila brez denarja sto gradov. Povsod, v Perigordu, Dordogne, Tur-rainu, Normandiji in Alzaški je pustila mnogo upnikov. Lani v novembru so jo pa zaprii. Da bi vzbudila pri ljudeh sočutje, je vozila s seboj po gradovih dva tuja otroka in ju izdajala za svoja. Pozneje se je izdajala za markizo Res-zvcko m markizova rodbina jo zdaj toži zaradi ugrabitve markiza, ki se je lečil kot neozdravljivo bolan v bolnici. Njen prvi mož je umrl leta 1924. V Cannes je nekoč zapustila hotel, ne da bi poravnala račun v znesku 14.000 frankov. Zaenkrat so jo sodili samo v Dole. potem jo bodo pa sodili še v Perigordu in drugih krajih. Pred seinsko poroto se bo zagovarjala zaradi ugrabitve starega markiza. V Dole je bila obsojena na 18 mesecev. Časi se izpreminjajo. — Se spominjaš, dušica, kako sem ti v tejle ulici odkril srce in ti nisi Črh-nila niti besedice, samo vzdihovala si. Zdaj pa jaz ne govorim, temveč samo vzdihujem. Sreča Rasputinovega tajnika V Varšavi, posebno v ruskih emigrantskih krogih, je vzbudila veliko pozornost vest, da je podedoval bivši Rasputinov tajnik po svojem bratu ogromno premoženje, ki znaša v našem denarju nad 60.000.000. Srečni dedič je pobegnil po boljševiški revoluciji v Varšavo, kjer je dobil nekega dne pismo od svojega brata, bogatega indu-strijca, ki je bil tudi pobegnil pred boljševiškim terorjem. Brat mu je pisal, da odhaja iz Poljske v tujino in da določa njega za edinega dediča svojega premoženja za primer* nenadne smrti. Milijoni so bili naloženi v petrograjski podružnici ameriške banke. Listino, ki potrjuje ta sklep, je dal brat Rasputinovega tajnika iz previdnosti nekemu varšavskemu natakarju, da bi jo shranil. Brat bivšega Rasputinovega tajnika je brez sledu izginil in oblasti ne dvomijo, da je umrl. Toda vse prizadevanje njegoveg? brata, da bi dosegel sodnim potom od ameriške banke izplačilo bratovih milijonov je bilo zaman, kajti banka je zahtevala pismeno potrdilo, a srečni dedič dolgo ni mogel najti natakarja, ki je imel shranjeno bratovo listino. Zdaj se je končno listina našla in sodišče je že sporočilo bivšemu Rasputinov emu tajniku, da mu bo ameriška bankF. izplačala bogato dedščino. Palm Beach Palm Beach je razkošno letovišče na obali Floride. Državni uslužbenci in trgovski pomočniki s en-eda ne hodijo tja na počitnice, kajti vile, v kolikor niso last ameriških milijonarjev, se oddajajo v najem po 10 do 20.000 dolarjev samo za eno sezono. Hoteli so samo za samce, rodbine morajo imeti svoje vile. Sezona traja v Palm Beachu samo od februarja do konca marca. Zadnje dni predpusta in začetek pomladi proslavi tu vsak količkaj pomemben bogataš, da se lahko potem pohvali, da je bil spomladi v Palm Beachu Dan se začenja v tem slovitem letovišču ob 9. in okrog 11. se pojavijo na obali prvi kopalci. Kopanje traja do ene, ko se gospoda vrne v svoje vile in hotele. Navadni zemljam se pa lahko kopljejo preje ali pozneje. Obed se servira ob 20. potem pa gredo milijonarji na partijo bridža. Dopoldne prežive v kavarnah aH čajarnah. Palm Beach je ustanovil Rockefellerjev družabnik Henrv Flagler in sicer za 40,000.000 dolarjev. To ogromno premoženje je zaslužil pri Standard Oil Companv. Kako znajo zavrniti tu nepovabljene goste, priča zgodba o Al Ca-ponu, ki je bil najel v Palm Beachu vilo in pripeljal s seboj pet oboroženih ban-ditov, da bi se malo razvedrili in pozabavali med visoko gospodo. Mestna uprava je pa z močnimi reflektorji vso noč obsevala njegovo vilo, baje zato, da bi je ne mogli napasti Al Caponovi sovražniki. Sloviti kralj ameriških ban-ditov je že čez nekaj dni Palm Beach zapustil. Skrbi za ogrožene brate, MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja beseda 50 para. davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 8.-. davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-kah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POUK Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6. do %8. in od %8. do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 3. julija. Vpisovanje dnevno od 6. do 148. ure zvečer. — Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta št. 15. 2066 PRODAM STAROVAnJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO čisto, s posebnim vhodom oddam s 1. julijem. — Celovška cesta št. 42. 2082 NA BLEDU oddam dve sobi z dvema posteljama, event. s hrano. — Jerica Ažman, Bled I, Krekova cesta št. 88. 2038 RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek '< Din RADI SELITVE ugodno prodam: kratek črn klavir, šotor (nemški) za pet oseb, fotoaparat ^Voigtlander« (jubilarka), knjižnico (skoraj vse knjige vezane v polusnje), spalni divan in otomano, vse v dobrem stanju. - Ogled in prodaja v sredo od 3. do 5. ure popoldne Pod Rožnikom, Cesta 1, št. 9. 2083 ŽIVALI Beseda f*0 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din PSICO VOLČJE PASME čistokrvno, dobro čuvajko — proda Vrečko, Rimska cesta 19 2080 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ODDA SE dE NEKAJ PRAZNEGA PROSTORA in dve stojnici na prostoru > Primorja« nasproti Stadiona za čas evharističnega kongresa. — Informacije: Tyrševa cesta 15/T., levo nad kavarno Evropa. Telefon 29-52. 2084 „M U Z I K A«, LJTJBLJ.4NA, Miklošičeva c. 4 Prodaja klavirje, harmonije, vi jo line, kitare, citre, strane in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in uglašuje vsa glasbila. — Nizke cene. — Najmanjše obročno odplačilo. 46/T la ŠPORTNE SUKNJICE Din 98.-. p um parice Din 48.-, razno krasno perilo — dobite zelo poceni pri P IfcE S K E R J U, LJUBLJANA. Sv. Petra c 14 j>a»yc Jojfc gpgjntte, — Za Narodno MALINOVEC pristen, naraven, s Čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L TRAJNO, VODNO EN ŽELEZNO ONDULACIJO kakor tudi striženje in britje po znatno znižanih cenah dela salon JU RMAN, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18 (pri sodni ji) in Sv. Petra cesta 78 (bivša lekarna »U star«). — Ob nedeljah ZAPRTO! 2028 Danes, kakor pred desetletji U2IVA ROGAŠKA SLATINA SVETOVNI SLOVES KOT NAJBOLJŠA NAMIZNA VODA, KI OBENEM PRIJETNO POSPEŠUJE PREBAVO. spremljevalec za weekendf tramping, sport, turistiko, za potovanje in letovišče je TIUAR nepremočljivi Zakaj? HUBERTUS i. 2. 4. Zato, ker vas varuje pred nenadnimi poletnimi nevihtami, ker je nepremočljiv. Zato, ker je topel, pa vas varuje pred ve-černim hladom v gorah. Zato, ker vam sluzi mesto pregrinjala pri prenočevanju, ker je dovolj širok« Zato, ker vas ne ovira, ko ga nosite, ker je lahek. Zato si ga nabavite v najbližji prodajalni TIUAR OBLEK — 2a >%nm ta Oton Chrtiot. — Vm ? LjuWjanL^