Ln^viii K gšrinieie. Doma je bil Ludovik v rncstu Monfor v Bretagni, najbolj revni pokrajini na Francoskem. Njegova rodbina je bila sicer plemenita, a ubožna, zato je oče opravljal odvetniške posle. Vzgoja v družini je bila pristno krščanska, kar se je očitno kazalo na mladem Ludoviku. Kot dijak je kazal veliko pobožnost in čistost življcnja ter ljubezcn do revežev. ki jih je vclikokrat Dodpiral ¦ tem, kar si je sam sebi odrekel. Kako je skušal pomagati svojemu bližnjemu, kaže sledeči slučaj: Nekoč je peljal revnega součenca k bogatemu trgovcu in mu rekel: »Gospod, vidite tukaj rnojega sobrata, tudi vaš brat je. Poglejte, kako obleko ima! Zbiral sem med svojimi součenci, da bi mu kupili obleko. Tukaj je denar; kar pa manjka, pač vi popustite!« In priskrbel je svojemu součencu obleko. Kmalu so Ludovikovi starši prišli v take denarne težave, da tudi za njega niso več mogli plačevati. Tu si je pa Ludovik pomagal na poseben način. Prevzemal je nočno stražo pri bogatih mrličih, da je za plačilo, ki ga je zato prejemal, lahko vsaj skromno živel. Ko je pri mrličih bedel, je študiral, zraven pa tudi premišljeval velike verske resnice o smrti, o sodbi, o večnosti in je tako postal, če tudi še mlad, zelo resen v svojem življenju. Tudi si je nalagal razna stroga pokorila, da si je ohranil telo v pokorščini In da je posnemal čistost Marijino, katero ime si je privzel pri sv. birmi. Ko je leta 1700 postal duhovnik, J3 prevzel dušeskrbje v bolnici v mestu Poitiers in je poučeval otroke, pa Uidi nevedne odrašcene v krščanskem nauku. Odvzeli so mu tudi to službo radi grdega obrekovanja, tako da si je v nekem zapuščenem kraju moral izprositi za prenočišče prostor pod stopnicami neke biše in je živel od miloščine usmiljenih redovnic. Ko se je zopet vrnil v bolnico, jo je pametno uredil, je skrbel za dostojno oskrbo ubogih bolnikov, je tem stregel z lastnimi rokami, pomival posodo, pometal sobe, je bil res najmanjši med svojimi brati, kakor pravi Kristus. Med tem pa se je Ludovik ponudil, da bi imel po raznih krajih misijone po vzgledu sv. Vincencija Pavelskega. S temi misijoni je postal eden največjih duhovnih dobrotnikov severozahodne Francoske. Njegovi misijoni so imeli zelo velike uspehe, tako da so se vzbudili in spreobrnili celi kraji. To je pripisovati njegovim gorečim molitvam in strogemu življenju, ki ga je daroval Bogu za prospeh misijonov. S svojimi misijoni je pa vzbudil proti sebi veliko zavist in sovraštvo krivovercev, sploh vseh ljudi, ki jim jc bilo živo versko življenje trn v peti. Preganjali so ga, kjer so ga le mogli, da, posrečilo se jim je ceio, da so nahujskali proti njemu tudi župnike in. škofe, tako da so mu prepovedali priti v njihove pokrajine. L. 1711 je imel Grinjon v nekem kraJu kar štiri misijone zaporedoma. Enega v bolnici, drugega za može, tretjega za žene, četrtega za vojake. Uspeh je bil velikanski. To pa je poscbno razjarilo njegove nasprotnike. Sklenili so, da ga spravijo s pota in se niso sramovali in bali najhujšega. V juho, ki jo je zavžil po neki pridigi, so mu primešali fetrupa. S protistrupi si je sicer rešil za enkrat življenje, a je bilo njegovo zdra.vje od tistega časa zelo rahlo in je tudi radi tega veliko prezgodaj umrl. Ko se njegovim nasprotnikom to ni posrečilo, so poskusili na drug način. Nekega .večera je šel Ludovik s svojim tovari8em h kiparju, ki je veliko storil za okrašenje cerkve. Bilo je že temno. Ko sta hotela stopiti v ozko, temno ulico, je naenkrat menil Grinjon, da sta zašla in se ni dal pregovoriti, da bi šla po ulici naprej. Vrnila sta se in sta po nekem daljšem potu prišla do kiparja. Na vprašanje, zakaj da nl hotel iti po oni ulici, je odvrnil: »Meni je srce kar zastajalo in nisem mogel napraviti koraka naprej.« — Njegov tovariš je Cez leta zvedel od zločincev samih, da so čakali v tisti ulici na Grinjona, da bi ga bili ubili. Prihodnje leto je s svojimi tovariši na isti način ušel smrti, ko so ga hoteli umoriti morski roparji, ki so bili podkupljeni od njegovih nasprot nikov. Da bi veliko misijonsko delo lahko uspešneje vršil, je zbiral Ludovik Grinjon enako misleče duhovnike okrog sebe in jib je nazadnje združil v posebno družbo preblažene device Marije. Prvi predstojnik te družbe je bil Milot. Ko ga je Grinjon povabil, da se mu pridruži, je moral revež priznati, da je deloma obromel in da trpi velike bolečine v glavi in v prsih. A Grinjon mu je odgovoril: »Vse vaše bolezni me ne morejo zadržati, da vam ne bi rekel kakor nekoč Gospod Mateju: Pojdi za menoj! Kakor hitro bodete začeli delati za zveiičanje duš, bodo izginile vaše bolečlne!« — In res. Milot je zaupal. Ko je šel z Ludovikom na prvi misijon, mu je začelo postajati bolje, dokler ni popolnoma ozdravel. — Grinjona samega je njegovo naporno delo kmalu strlo, umrl je 28. aprila 1716. Njegovo telo je ostalo poldrugo leto po smrti nestrohnjeno. Leta 1888 ga je papež Leon 13. proglasil blaženim. Svoje velike uspehe je Ludovik Grinjon dosegel posebno radi svoje globoke pobožnosti do Marije. Njegovo geslo je bilo: »Da pride kraljestvo Kristusovo, mora priti prej kraljestvo Marijino.« Vpeljal je tudi posebno pobožnost do preblažene Device, ki jo je imenoval »pravo pobožnost do Marije«. Ta pobožnost je v tem, da se človek 2isto izroči Mariji in ji po nauku blaženega Grinjona daruje svoje telo, svojo dušo z vsemi njenimi zmožnostmi, nadalje vse, kar ima na prempženju, pa tudi svoje čednosti in zasluženja. Naša dežela je vsaj na zunaj kraljestvo Marijino. Po dolinah in gorah Marijine cerkve, po poljih Marijine kapelice, v vsaki cerkvi Marijin oltar, v vsa ki hiši Marijina podoba. Da bi bilo Marijino kraljestvo tudi v naših dušah, v našem življenju! Da bi bilo veliko 5eSčenja Marijinega, da bi bilo veliko posnemanja Marijinega življenja. Da bl se naša mladina zbirala v Marijlnih družbah okoli Marije In Jo imela za vodnico v življenju, da bl bila Marija vzgled našim družinam! Veliko Marijinega kraljestva je lepo, svetlo žirlj«nje, je sreča. Misijonsko delovanje pod sedanjlm papežera. Papež Pij XI. se imenuje velikokrat misijonski papež radi svoje velike skrbi za misijone. Od marca leta 1922 pa do marca 1929 se je ustanovilo 78 novih misijonskih postaj. Sedaj je na Kitajskem 85 misijonskih postaj. pripomniti pa jo, da obsoga večkrat kaka misijonska postaja po vefi milijonov duš. V Indiji jih je 46, v Afriki 115. V raznih drugib deželah jili je bilo ustanovljenih 22. Važno je tudi, da so bile pod sedanjim papežem ustanovljene misijonske postaje, ki jih vodijo tamkajšnji domačini. Tako je dobila Kitajska 7 domačih škofov, Japonska 1, Indija 2. Daj Bog, da bi se njegovo kraljestvo sreče vedno bolj razširjalo in osrečevalo vedno več ljudl In dežel. Spreobrnitve v Anglijl in v Ameriki. Anglija in Amerika sta deželi,, kjer vsako leto prestopa največ ljudi v katoliško Cerkev. Anglija ima 2,156.146 katoliCanov, leta 1927 jih je na novo prestopllo 13.000. AmeriSke Združene države imajo 19,689.000 katoličanov in vsako leto približno 34.000 prestopov v katoliško Cerkev. BivSI niinistrskl predsednik na KItajskem — redovnik. Pretekli mesec je položil slovesne redovne obljube v benediktinskem samostanu sv. Andreja na Francoskem bivši kitajski ministrski predsednik Lu-Tseng-Tiang. Dna 23. novembra je pisal v nekem pekinSkem listu sledeče: »Čim bolj spoznavam življenje katoliške Cerkve, tem jasneje uvidevam božansko vrednost njenega nauka. Udan sem sv. Očetu in smatram njegove naredbe za voljo Kristusovo. Ne morem opisati čustev, ki jih imam, ko premišljujem besede 'Pija XI.: »Kristus ljubi Kitajsko.« Pioslava device Orleanske. Na Francoskem letos proslavljajo zelo slovesno 5001etnico, odkar je devlca Orleanska leta 1429 pregnala iz Francoske Angleže.ki so si hoteli Francljo podvreCi. svedska. Na Švedskem obhajajo Htos HOOletnico, da je prišel tja sv. Ansgar in jim prinesel luč krSCanstva. Trojno orožje. Sovražnikl vere uporabljajo trojno orožje: protiverski tisk, brezverska društva in šolo bres Boga. Tako je rekel velik vzgojiteli mladin« Don Bosko, ki bo letos 2. junija prištet blaženim. Ostankl svetnikcv, ki 80 bili last ruske carske družins. Pri nas v Jugoslaviji živi ruski metropolit Antonije. Kakor poroča časopisje, namerava metropolit prenesti v Beograd ostanke svetnikov (relikvije), katere mu je zaupala mati ruske carinje Marija Feodorovna. Sveti ostanki so spravljeni v treh umetno izrezljanih zabojčkih. Ena od skrinjic hrani kosti iz roke sv. Janeza Krstnika, druga kosec sv. križa, na kevterem je umrl Kristus, tretja sliko matere božje, katero bi naj bil naslikal evangelist sv. Lukež. Stari metropolit ]e Izpovedal o svetostih sledeče: »S« pred prvo križarsko vojno so je prikazal v sanjah enemu križarju sv. Jane* Krstnik in mu označil kraj, kamor so ga bili po obglavljenju zagrebli njegovi učenci in istotako mesto, kjer počivajo njegove kosti. Turki, ki so se polastili sv. dežele, so že pred križarskimi vojnami zažgall Janezove kosti, i__vzemši desno roko, ki ni počivala skup no 2 ostalim okostjem. Ostanek rok« so prevzeil pozneje malteški vitezi in ga prenesli na otok Malta, kjer je bll sedež tega reda. Relikvijo sv. križa ia podobo Matere božje so si osvojili vit«zi ob času prve križarske vojne 1. 109€L Ostanki so ostali v njihovi posesti d« izbruha francoske revolucije. V franroski revoluciji so zbežali maltezarji z Malte v zapadno Rusijo, ker je bil car Peter I. njihov veliki mojster in od nje ga so prejeli v dar razne pokrajine. Iz l.valežnosti so mu prepustili vitezi sv. ostanke. Relikvije so romale od enega ruskeera carja v last drugemu. Po vojni bo jih prenesli v Kopenhagen in jih izročili že zgoraj omenjeni Mariji Feodorovni.« Velik romarski shod na črni gori se bo vršil dne 11. in 12. maja. Ta dan pri rle na Goro deset procesij. Največja pro cesija pride od Sv. Lovrenca v Slov. g., Edružena z Malo Nedeljo. Dne 11. maja ob 5. uri odhod iz Moravskega vrha čez Benčak k Sv. Lovrencu. Tukaj bode sv. maša z blagoslovom za žive in pokojne romarje. Po sv. opravilu nadaljevanje božje poti proti Ptuju v cerkev sv. Petra in Pavla, kjer bo sv. maša za romarje ob pol 11. uri. Velika udeležba romarjev se pomika iz Ptuja preko deroče Drave po širnem Dravskem polju na Goro. Romarji obiščejo med potjo 4 farne cerkve in eno podružnico. Na Goro pridejo krog 4. ure popoldne. Tamkaj je sloveseu sprejem romarjev in v cerkvi sv. blagoslov z Najsvetejšim. Nikar ne odlašajte, ako želite o Binkoštih na Trsaf in na otok Krk! Sporočite svoj naslov Sveti vojski v Ljubljani, da Vam čimpreje pošlje podrobna pojasnila. Zadnje dni se prijave brezpogojno ne bodo več sprejemale.