MAH* f fdtovlnl Štev. 222. bkljstni poofikHenka za oglaV izvora: Uniona PubblicitA Itav St $ & C*»a - Presto Lir IAO ibljani, v petek, 26. septembra 1041- Leto TI. ega | Uredniltvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclušiva per la pubblieitA di proveniensa HaKana g Redazione, Amministrozione: Kopitarjeva 6, Lubiana. g ed estera: Uniona PubblicitA Italiana S. A-, Milano, Važni sklepi na seji vrhovnega vodstva fašistovske stranke Rim, 26. sept. s. V fašistovskem domu se je . včeraj 6ešlo vodstvo stranke pod predsedstvom glavnega tajnika Ministra Serena. Ob začetku seje je bila sprejeta pozdravna poslanica Črnim sraj-cam> in četam, ki se bore na vzhodnem bojišču ter eo bile poslane čestitke mornarjem, ki so vdrli v Gbraltar in pa branilcem Gondarja. Minister Serena je nato podal pregled delovanja stranke, njeno prizadevanje za izpolnitev vseh važnih nalog v sedanjem času, njeno delo za nadzorstvo nad cenami in za zagotovitev prehrane. Ustanovljen je bil osrednji odbor, nato pa pokrajinski odbori za nadzorstvo nad cenami živil po Ducejevih navodilih. Člani stranke so si s tem delom pridobili velikih zaslug za pravično razdeljevanje raznih življenjskih potrebščin po zmernih cenah. Stranka bo urejevanje prehrane še nadalje smatrala kot svojo poglavitno nalogo do konca vojne in preprečevala vsako svojevoljno zviševanje cen. Minister je dalje poročal o propagandnem delu, ki ga zahtevajo 6edanji časi. Dejal je dalje, da v teh časih, ko se toliko Italijanov bori in pada za zmago fašistovskega orožja po različnih bojiščih, ne more biti nikomur dana možnost, da bi se odtegnil dolžnostim sedanjega časa. Zadnji ukrepi o omejitvi prodaje raznega blaga za splošno rabo in o uvedbi enotnih obedov po gostinskih obratih nimajo samo namena uravnati porabo v mejah pravih življenjskih potreb, temveč imajo zlasti moralni in politični pomen, v kolikor hočejo vedno odločneje uveljavil tisti strogo trezni življenjski slog, ki si ga je zdravo italijansko ljudstvo že samo od sebe izbralo. Treba si je naložiti popolnoma skromen življenjski slog, ki naj zlasti v modi izključi sleherno razkazovanje in izzivanje. Bohotenje elegance in draguljev naj velja za nastop, ki pomeni ne le razsipanje, temveč tudi žalitev do tistih, ki dajejo svoje življenje za naloge v tej vojni ter z veseljem prenašajo odpovedi, žrtve in omejitve. Pokrajinski tajniki bodo imeli nalogo, da strogo kaznujejo vsakogar, kdor bi v tem pogledu kazal nerazumevanje. Člani stranke pa naj skrbe, da bodo ravno njihove organizacije postale jedro in žarišče novega družabnega življenja in v vsakem oziru vzgled. Poveljnik milice, general Galbiati, je v svojem poročilu navajal številke o mogočnem prispevku milice v petnajstih mesecih vojne. Pripadništvo milici mora za vsakega fašista biti ponos. Tajnik stranke je nazadnje poročal o zakonskih ukrepih, ki jih je predlagala stranka, o ustanovitvi znanstvenih skupin pri zavodu za fašistov-sko kulturo ter o razvoju dela v mladinski vse-učiliški ženski organizaciji ter v državnem vodstvu za civilno mobilizacijo. Obravnavali so tudi obširen načrt za zidavo majhnih fašistovskih domov. Seja se je začela in končala s pozdravom in manifestacijami Mussoliniju. Novi sovjetski protinapadi pri Kijevu krvavo odbiti Letalsko delovanje na vzhodnem bojišču - Italijanski tisk o uspehih in posledicah vojne proti Rusiji Hitlerjev glavni stan, 26. septembra, s. Nemško vrhovno poveljstvo je o bojih na Vzhodu objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Obupni izpadni poskusi zadnjih vzhodno od Kijeva obkoljenih sovražnih oddelkov so bili s krvavimi izgubami za sovražnika odbiti. Pri čiščenju bojišča so našli truplo padlega sovjetskega poveljnika na jugozahodnem bojišču armadnega generala Kirkonosa. — Njegov štab in štaba S. in 21. sovjetske armade so bili uničeni. Ponoči je letalstvo zelo uspešno bombardiralo vojaške naprave v Moskvi in naprave v Tuli. Berlin, 26. sept. s. Oddelki nemškega bojnega letalstva, ki so hrabro podpirali napredovanje nemških Čet proti Azovskemu morju, so 24. septembra hudo bombardirali neko železniško progo, ki veže industrijski predel pri Harkovu s kotlino Donca in s Krimom. Letalci pripovedujejo, da so povsod videli izborno urejene sovjetske, postojanke, zlasti dolge in globoke, križem kra-žem tekoče okope z izborno postavljenimi strel-nicami. Gnezda za strojnice ter topniške postojanke so dobro zakrita. Ko pa se je letalska akcija končala, so bile sovjetske postojanke uničene. Kilometre in kilometre daleč naokrog je bilo polje pokrito z razbitinami in s kupi trupel. Tudi tu so krvavo spodleteli besni poskusi Sovjetov, da bi ustavili nemško napredovanje proti obali Azov-skega morja. Imeli so nepregledne izgube v ljudeh in v vojnem blagu. Na južnem delu vzhodnega bojišča so oddelki neke nemške oklepne divizije srečali dve sovjetski strelski diviziji. Hitro so se vrgli nanju ter jima prizadeli hude izgube, da sta se v neredu umaknili. Diviziji sta bili drugič napadeni na bregu neke reke. Tudi tu so ju nemški oklepni vozovi razbili. Pri tem je bilo čez tisoč mrtvih in ranjenih, poleg tega pa so Nemci dobili v roke 1700 ujetnikov. General Ambrosio poroča Duceju o zopetni zasedbi obmorske Hrvaške Rim, 26. septembra, s. Duce je sprejel generala Viktorja Ambrosia, poveljnika II. armade, ki mu je poročal o položaju, ki je nastal po zasedbi takozvane razorožene pokrajine med dalmatinskim obrežjem in Dinarskimi alpami. Ta zasedba je bila zaukazana po Duceju konec avgusta. Ponovna zasedba se je izvedla brez posebnih incidentov, s sodelovanjem prebivalstva in po sporazumih, ki so bili sklenjeni z neodvisno hrvatsko državo. Duce je izrazil generalu Ambrosiu svoje veliko zadovoljstvo in mu je podal navodila o značaju ponovne zasedbe, ki ima ta cilj, da so nehajo nemiri in da se prebivalstvo vrne na mirno delo, Jirav tako pa se naj za čas vojne zajamči popolna talijanska varnost na Jadranu in na zaledju, tega pa naj ne moti sovražnik ali njegovi pomagačbpa naj bodo Anglosaksonci, judje ali pa boljševiki. Berlin, 26. sept. s. V nekem spopadu med nemško ogledniško ladjo ter dvema sovjetskima brzima ladjama, je bila ena izmed ieh potopljena, druga pa je morala brž pobegniti. Neka hitra ruska ladja je pretekle dni napadla nemško ogledniško ladjo, ki je takoj odgovorila s topovi in nasprotno ladjo kaj kmalu potopila. Neka sovjetska podmornica je v Severnem morju naletela na mino in se potopila. Rim, 26. sept. s. »Piecolo« objavlja pregled dosedanjih uspehov vojne proti Sovjetski Rusiji. Ti uspehi so po sodbi lista naslednji: 1. Rezerve sovjetske vojske so se zmanjšale za polovico. Sest milijonov sovjetskih vojakov je ali ubitih ali ranjenih ali pa zajetih. V primeri s tem so nemške izgube nepomembne; 2. Stalinovi vojski je začelo primanjkovati orožja; B. po porazu sovjetske vojske na Baltiku, po bližnji zasedbi Petrograda in po zasedbi Ukrajine in važnega industrijskega ozemlja od Donu se sovjetske vojske ne bodo mogle več zbrati in se taktično razmahniti ali razporediti; 4. večina sovjetskih prom. zvez je uničena; 5. nikjer ni bil vladni in politični režim tako centralističen, kakor je bilo to v Sovjetski Rusiji. Ta centralizem pa se je sedaj podrl, ker so razbite prometne zveze med velikimi mesti. Zasedba pokrajine ob Donu pa bo kmalu preprečila prevoz petroleja s Kavkaza na druge odseke ruskega bojišča. Brez petroleja pa ni mogoče nadaljevati vojne. Rusija pa tudi ne bo imela več nobene hrane, ker je sovjetsko poljedelstvo motorizirano in porablja mnogo petroleja. To bo imelo za posledice, da bo gladovalo nad 50 milijonov ljudi, če misli Stalin nadaljevati vojno, ki jo je že izgubil. Boiletino no. 479: Azioni aeree sul Mediterraneo e vfltoriosi attacchi neli*Africa orientale II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: In Africa settentrionale intensa attivita aerea nei cieli della Marmarica e del confine cirenaico-egiziano. L’aviazione germamca ha abbattuto otto ve-livoli nemici. Incursioni aeree britanniche su Tripoli, Ben-gasi e Bardia dove A stato colpito un ospedale. Tre vittime e sei feriti tra i ricoverati. A Tripoli un bombardiere A stato abbattuto dalla difesa contraerea. NelPAfrica orientale una colonna di nazionali e coloniali, uscita dal presidio di Culquabert, ha attaccato di alancio una munita posizione avver-saria che A stata espitgnata dooo violenta lotta. H nemico ha subito perdite rilevanti in uomini. armamenti e materiali. Nei rimanenti settori dello scacchiere di Gondar, attivitk di artiglierie e scontri tra reparti avanzanti risoltisi in favore delle nostre truppe. Nella notte scorsa aeroplani inglesi hanno sorvolato la cittš di Palermo lanciando un certo numero di bombe dirompenti ed incendiarie, le quali hanno causato danni alle abitazioni civili. — Non sono ti nora segnalate vittime. II nostro tiro contraereo ha latto precipitare in fiantme un apparecchio avversario. UnitA della R. Aeronautica hanno bombar-dato, durante le ultime due notti, basi aeree nell’isola di Malta ed hanno danneggiato grave-mente una nave nemica di piccolo tonnellaggio nei Mediterraneo orientale. Vojno poročilo it. 479: Letalske akcije na Sredozemlju, zmagoviti spopadi v vzhodni Afriki Severna Afrika: Živahno letalsko delovanje nad Marmarskim morjem in na meji med Egiptom in Cirenaiko. Nemško letalstvo je sestrelilo osem sovražnih letal. Angleška letala so priletela nad Tripolis, Benghazi in Bardijo, kjer je bila zadeta bolnišnica. Tri smrtne žrtve in šest ranjenih med rekonvalescenti. V Tripolisu je protjjetalsko topništvo sestrelilo en bombnik. Vzhodna Afrika: Kolona nacionalnih in kolonialnih čet, ki je šla iz posadke v Kulkva- Stališče držav Osi do posveta angleških zaveznic v Londonu Rim, 26. sept. s. V Londonu se je pred dvema dnevoma sešel posvet, podoben bivšim posvetom v Ženevi. Konferenca je bila seveda pod predsedstvom Churchilla. Udeležilo se je je 16 angleških zavezniških držav«, med njimi zastopniki vlad, ki že dolgo nimajo več komu vladati, ker so njihove države pod Italijo in Nemčijo. Na sporedu je bilo vprašanje, kako urediti Evropo po vojni. Po dolgih razgovorih je bil sprejet sklep, da se vse omenjene vlade, med njimi tudi bivša češka, poljska in jugoslovanska, pridružujejo sklepom, ki sta jih v osmih točkah sprejela predsednik Združenih držav Roosevelt in angleški ministrski predsednik Churchill na znanem pomorskem sestanku. V prestolnicah nove Evrope pripominjajo k temu posvetu naslednje: 1. Posvet bi se moral imenovati »zbor angleških žrtev«. Ce primerjamo žrtve angleških zaveznic z angleškimi izgubami, ]e treba ugotoviti, da angleške izgube ne dosegajo niti 5% zavezniških žrtev. 2. V Londonu se niso sešle razne države, temveč razne vi .de, ki so izdale svoje države. 3. Posvet v Londonu je kon dija, ki naj zakrinka veliko stvarnost v moderni zgodovini: da so angleško go\ eče države osamljene in da imajo za nasprotnika ves svet. 4. Anglija plačuje vse te vlade, ker se jih hoče po vojni posluževati za to, da bo držala v podložništvu njihove narode. 5. Nasproti temu zboru raznih igralcev in vlad predstavlja Os trden sklop narodov, ki se bore drug ob drugem na istih bojiščih ter si bratsko dele žrtve vojne in sadove zmage. stojanko in jo po srditem boju zavzela, bertu, je v naskoku napadla utrjeno angleško po-Sovražnik je imel pomembne izgube v moštvu, orožju in gradivu. V ostalih odsekih pokrajine Gondar delovanje topništva in spopadi med prednjimi oddelki, spopadi pa so se zaključili ugodno za naše čete. Ponoči so angleška letala preletela mesto Palermo, kjer so vrgla nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile škodo na civilnih stanovanjskih hišah. Žrtev ni bilo. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo v plamenih eno angleško letalo. Edinice Kr. letalstva so v zadnjih dveh nočeh bombardirale letalska oporišča na Malti in so hudo poškodovale sovražno ladjo majhne tonaže v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Nov načrt za uničenje Nemčije prinaša angleški gospodarski list »Financial News«, ki pravi, da bo po sedanji vojni treba nemško industrijo uničiti, ker ni res, da bi uspevajoča Nemčija prinašala kake koristi angleški trgovini. Prenevarno bi bilo, če bi Nemčija uživala izrazito gospodarsko blagostanje, zakaj cvetoča Nemčija pomeni za Anglijo vedno le nevarnost. V Zagrebu so včeraj podpisali trgovsko pogodbo med Hrvati in Bolgarijo. Predsednik grške vlade Colazoglu je imel govor o prehrani Grčije in je poudaril, da je po zaslugi držav Osi grškemu ljudstvu zagotovljen dnevni obrok kruha. Z italijansko in pa nemško pomočjo je zagotovljena tudi preskrba s premogom in sladkorjem. 0 zadnji spremembi v grški vladi je dejal, da je do nje prišlo, da bi postala uprava države gibčnejša in podjetnejša. Gli eroi di Gibilierra rlcevuti dal Duce II Duce ha ricevuto a palazso Venesia pre-sentatigli dal sottosegretario ammiraglio Riccardi capo di S M della regia marina, tutti gli ufficiali e marinai che hanno partecipato eoi meizi d’as-salto al vittorioso attacco alla piazzaforte di Gi-bilterra violandone la rada e il porto interno. II Duce ha rivolto loro parole di elogio e di ammi-razione interpretando il sentimento di tutto il po-polo italiano. Altissime decorazioni tedesche per i marinai ifaliani Berlino 25. II 16 eorrente alla sede del eo mando dei sommergibili tedeeco presente lo stato maggiore, i comandamti dei sommergibili tedeschi in sede ed una compagnia con mušica, A 6tata con-ferita all’ammiraglio di d'ivi6ione Angelo Parona la croce di ferro di prima classe con la 6eguente mo-tivazione: »Su proposta del grande arnmiraglio Raeder il Fuehrer na conferito aU’ammiraglio di divisione Parona Angelo la croce di prima classe. Comandante dei sommergibili italiani, in Atlantico, creava in territorio di occupazione una base sommergibili modelo di organizzazione e di ingegno-siti e con tenaeia ed altiseimo sentimento del do-vere superava ogni difficoltš ed infondeva nei co-mandanti ed equipaggi dipendenti un alto spirito aggressivo riuscendo ad ottenere brillanti risultati e contribuendo alla guerra atlamtica con jperfetto spirito di oollaborazione e fratemitk d’artrn con la marina tedeseac. — La oonsegna A stata fatta dal vice ammiraglio Doeniiz. Nella stessa occasione il vice ammigaTglio Doenitz dal Fuehrer, ad alti ufficiali della R Marina: Croce di ferro di seconda classe — capitano di corvetta Salvatore Todaro, capitano di corvetta Alberto Agostini, capitano di corvetta Francesco Murzi, capitano di oorvetta Atho6 Fraternale. II Direttore generale del tvrismo a Lubiana Lubiana 26. s. II direttore generale del Tu-rismo presso il mini6tero della cultura popolare Giuseppe Tofano ha visitato nei recinto della fiera di Lubiana il papigi ione de6;tinato al turismo italiano, interessandosi alla organizzazione di quesfa importante mostra ed ai vari problemi del turismo locale. Un altro settore della fiera č stato allestito dali Ente Nazionale fascista deH artigianato e delle piccole industrie e dalla federazione nazionale fascista degli artigiani, che esporrearmo ceramiche, terrecotte, alaba6tri, metalli, coraHi, tappeti, sopra-mobili e oggetti artistici per 1’abbigliamento di grande interesse per la nuova provinera la quale a sua volta in un altro padiglione e6pone dei pro-dotti deli artigianato sloveno. Vesti 26. septembra Nemški državni podtajnik za gospodarstvo, general von Hannecken, je v spremstvu italijanskega državnega podtajnika za vojno izdelavo zadnje dni obiskal razne tovarne italijanske kovinske industrije. AU ueste tole! Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podpirli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu Letošnja trgatev je odlična, pravi uradno bolgarsko poročilo. Pridelali bodo okoli 200 milijonov litrov vina in 80 milijonov kilogramov namiznega grozdja. Kljub slabim vremenskim razmeram pozimi in spomladi je letošnja žetev v Evropi zelo dobra. Hrvaška bo n. pr. krila vse svoje potrebe do prihodnje žetve. V Italiji pa cenijo pridelek žita na 9 milijonov ton. Ameriške vojaške oblasti na Filipinih so vključile filipinske čete v redno ameriško vojsko. Nemški listi odločno zavračajo ameriška poročila o tem, da bi bili nemški vojaki izgnali menihe iz slovitega luksemburškega samostana Clai-revaux in pobrali iz samostanske zakladnice zlato in dragoceno cerkveno poeodo. Sedaj ne more biti nikakega govora o posebnem miru med Finsko in Sovjetsko zvezo, je izjavil finski trgovinski minister Tanner, ki ze mudi v slovaški prestolnici. Tudi Irska bo občutila sedanjo blokado, je izjavil irski ministrski predsednik De Valera. Kmetijski minister je pa izjavil, da bo Irska morala sicer marsikaj pogrešati, vendar pa se ni treba bati gladu. Zlasti bo Irska pogrešala premog, ker so prevozi zaradi pomanjkanja ladij zelo redki. Ameriško poslaništvo v Chileju je vsem italijanskim in nemškim trgovcem v državi predložilo v podpis izjavo, da niso pod nadzorstvom nobene osebnosti, ki je sovražnica Anglije, t. j. nikogar, ki prebiva v državah, s katerimi je Anglija v vojni ali na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci in Italijani. Dalje so se morali trgovci zavezati, da ne bodo prodajali nobenega blaga takim osebam in da se bodo podredili vsem angleškim političnim in plačilnim zahtevam. Če tega ne store, bodo zapisani v »Črni seznam« in deležni pri svojem poslovanju vseh možnih preganjanj. Angleški komunisti zahtevajo takojšen odstop sedanjega vojnega ministra Margessona in ministra za izdelavo letal Brabasona, češ da sta nasprotnika angleške pomoči za Rusijo in da to pomoč z vsemi silami ovirata. Švedska poslanska zbornica se bo sešla 20. okt, Med Holandijo in angleško Vzhodno Indijo je bila sklenjena obrambna zveza, pori0jo iz Šanghaja. Visoka nagrada - bistveni del kupnine 'lanec kot producent obsojen za navijanje cen in zaradi nagrade Ljubljana, 26. eept. Ko so bile 14. julija t L določene tudi maksimalne cene za živino, so se mnogi zviteži in prebrisana skušali na vse možne načine izogibati teh cen, jih kratkomak) navidezno uvaževati, toda jih tudi primerno pod najrazličnejšimi poslovnimi naslovi navijati. Pri nakupu prašičev n. pr. je pri našem kmetu stara, častitljiva tradicija, da gospodar izgovori kako nagrado za gospodinjo, ki je s trudom izrediia lepega in debelega prašiča, kar ji je v pono6. Te nagrade so bile v dobi svobodnih cen malenkostne. In sedaj? Pod plaščem nagrad so ei znali m si še najbrž znajo prodajalci in kupci zaračunavati višje, maksimirane presegajoče cene. Redkokdaj padejo taki navijalci pod paragraf in kazen. Smolo je imel z nagrado Ižanec Peter. O njegovi zadevi smo že poročali, ka.ko je notri padel in kako se je zagovarjal. Njegova žena kot priča ga ni mogla izrezati. Ubogi Peter je bil prav nejevoljen, ker to ime pravemu grešniku, ki je stal pred eodnikom, ne gre. Ižanec je z notranjim ogorčenjem protestiral, da 60 ga v časopisju prekrstili, on sam je in 06tane do groba France, pravi France iz Iške vasi. Mnogo je tuhtal o tem, da-li je predrugačenje krstnega imena žaljivo in tako dalje. Tu omenja reporter, da ni imel nobenega zlobnega namena ga pred ljudmi spravljati v zaničevanje in posmeh, marveč se je zgodila pomotna zamenjava imena. Oče France — tako je grešnikovo ime pravilno — je drugače umen in trezen gospodar, je 6rednie postave, na pretirano »lok, ni predebel, ne presuh, prav harmonično razvit, zdrav in krepak za visoka moška leta. Glavna in zelo obremenilna priča, neki Jagodic je odločno izpovedal, da je France sredi maja pri mesarskih Gtojmcah na Vodnikovem trgu povpraševal po cenah prašičem in pravil, da sam zahteva 9.50 lir (25 din) za kg žive teže. Maksimalna cena je bila takrat 7.60 lir (20 din). Tako je priča sedaj na drugi razpravi povedaia o Francetu, ki pa ni pripeljal pred sodnika svoje žene, kakor zadnjič. Sodnik je Franceta obsodil po milejšem paragrafu uredbe o cenah, ne po strožjem, ker ni France prekupčevalec, marveč kmet-producent, ki je sam izredil prav težko svinjo za katero je od mesarja prejel 2000 din (760 lir), a žena in otroci 200 dm (76 lir) nagrade, ki jo je sodnik smatral za bistveni in sestavni del kupnine, tako da je bila 6 to nagrado prekoračena maksimalna cena za težke prašiče. Zaradi prestopka po čl. 8 uredbe je bil France obsojen ne na zaporno, marveč samo na Direktni železniški promet s Hrvaško Z 20. septembrom t. 1. je zopet vzpostavljena direktna odprava potnikov, in prtljage in ekspresne robe med Italijo in področji, pri-, ključenimiItaliji ter hrvaškimi postajami. Izdajajo se enosmerne vozne karte, ki veljajo za razdalje do 200 km 10 dni, preko 200 kilometrov pa 1 mesec in povratne karte za tujce s 50% popustom po hrvaških progah, ki veljaio 4 mesece. Prekinjene vožnje je v Italiji in v vseh priključenih področjih dovoljeno neomejeno, na Hrvaškem enkrat z enosmerno vozovnico in v neomejenem številu s povratno karto za tujce. r Cestna dela pod Rožnikom se bližajo zaključku Ljubljana, dne 26. sept. Kakor smo že pred časom poročali Ge je mestna občina ljubljanska odločila, da bo znatno razširila močno prometno cesto, ki pelje iz mesta pod Rožnikom v Rožno dolino. Cesta je bila za velik promet preozka in ni ustrezala povsem svojemu namenu. Na daljavo kakšnih 200 m je bilo treba cesto razširiti in tega dela se je lotila mestna občina. Odsek, kateremu so poverjena cestna dela, je že pred nekaj meseci začel z razširjevanjem ceste potem, ko se je mestni občini posrečilo odkupiti od lastnika Breznikove hiše pod Rožnikom nekaj vrta, ki je bil nujno potreben za splošno ureditev ceste. Zadnje dni gredo dela pri razširitvi ceste h kraju. Delavci so hrib, ob katerem teče cesta že obložili 6 krpami zelenih travnatih ruš, uredili 60 že kanalizacijo, odtoke in zbirališča za vodo. Staro ograjo ob Breznikovi hiši so že pred časom podrli in jo umaknili za dogovorjeno razdaljo. Cestišče so tudi že utrdili. Novo cesto so razširili za najmanj nekaj metrov in je zdaj široka približno osem metrov. Vsi nepotrebni ovinki so odstranjeni in ni nobene nevarnosti več za kakršno koli prometno nesrečo, kateri bi bila vzrok slaba razgledno st. Ob Breznikovem vrtu je lastnik že postavil tudi nov lično grajo, narejeno iz opeke in kamenja. Na skrajnem zahodnem koncu razširjene ce6te bo treba še nekaj cestišča znižati, pa bodo cestna dela zaključena. denarno kazen 500 lir, to nepogojno in še na povprečnino 114 lir. Franceta je sodba močno zadela in udarila. Ostrmel je. Sodnik mu je nato podal pravni pouk, da ima pravico prijaviti v 3 dneh priziv itd. ter ga mirno vprašal: »Ali se pritožite proti sodbi?« »Bom še poprej ženo vprašal,* je France odvrnil v trenotni zmedenosti, se nato obrnil in omenil začudeno: »Kaj moji otroci in žena ne morejo zahtevati nagrade? Na sodišču pa drugi zahtevajo nagrado!« Pomolil je sodniku neki sodni sklep o nagradi, ki je bila priznana nekemu izvedencu. Ker je bila tisti dan to zadnja razprava v veliki dvorani št. 79, je France ostal še dalj časa v dvorani in debatiral z zapisnikarjem o možnostih pritožbe. Hudo je za Franceta, ker ni dobil pogojne kazni in je tarnal: »Kaj 500 in 114 lir! Prosim, kje naj dobim tak denar! Koliko dni, gospod, pa lahko sedim?« je vljudno povpraševal zapisnikarja, ki mu je lepo pojasnil, da celih 21 dni v navadnem zaporu. To pa tudi ni bilo po volji Francetu, posebno še, ka mu je bilo povedano, da bo moral plačati hranarino in stanarino v jetnišnici, ker je posestnik. Pravijo, da bo France zadevo o nagradi naprej gnal ter upa trdno, da mu bodo višji sodniki kazen vsaj spremenili v pogojno. Športni poročevalec na kolesarskem treningu Ljubljana, 26. septembra. Ko sino že tik pred kolesarsko dirko za prvenstvo Ljubljanske pokrajine, je smatral tudi naš športni poročevalec za svojo športno dolžnost, da sede na kolo in trenira. V nedeljo, ko bo šlo na prosi od Šiške do Podutika in nazai zares (dirkači bodo prevozili to progo kar desetkrat,) bo moral biti tudi športni poročevalec v formi, če bo hotel opisati potek tek-movanja za lepi naslov slovenskega prvaka. Proga, na kateri bodo kolesarske dirke, je resnično lepa in srečno izbrana. Vaš poročevalec je sicer ni prevozil v rekordnem času, pač pa v »lepem stilu«. Ko je pridirkal na cilj, se mu _ utrujenost sploh ni poznala. Pohitel je naprej, najprej na stadion 2SK Hermesa, kjer se pripravljajo atletinje na pokrajinsko prvenstvo, ki bo konec tega tedna na igrišču v Tivoliju. . Zanimanje za to prireditev je seveda največje med dekleti samimi. Največ tekmovalnih izkušenj imajo Herinežanke, pri katerih sode- 1 ujejo tudi ljubljanske slušateljice belgrajske Višje šole za telesno vzgojo. Zato tudi ni čudno, da obvladajo Hermežanke vse tri umetnosti lahkoatletskega športa skoraj tako dobre, kot njihovi moški tovariši. Le rezultati niso tega pa itak nikdo ne pričakuje. Tudi na igrišču v Tivoliju in na fantovskem stadionu je odkril naš poročevalec neko nenavadno borbeno razpoloženje. Dekleta in fantje trenirajo, kakor da je vsak izmed niih kandidat za nedeljsko prvenstvo. Eni tečejo, drugi skačejo, tretji suvajo kroglo, mečejo disk in kopje. Večinoma so zamišljeni in delajo vtis trdoglavih ljudi, ki ne odnehajo, četudi se kopje zaustavlja na istem mestu. Seveda ne smete tega nikomur očitati, zakaj atleti merijo mete na centimetre in teke na desetinke sekunde. Vsak drobec sekunde ali metra pa je za atleta posebno veselje, ki ga tako podžge, da sune kroglo še desetkrat, ali da poizkusi še celo vrsto skokov. Resnično, zelo veliko dela je treba za one koščke metra ali delce sekunde, od katerih ie odvisna zmaga. Če ne verjamete, pa sedite na kolo in si oglejte življenje na ljubljanskih športnih igriščih. In če že sedite na kolesu, krenite tudi na lepo progo od Šiške do Podutika, da boste videli, kod bodo vozili kolesarji v nedeljo, ko bo šlo zares. Za plavači, lahkoatleti pa še kajaši Za plavači in lahkoatleti, ki so nas tako častno zastopali_ v Italiji, bodo zdaj odšli na težko preizkušnjo tudi slovenski kajakaši. Trije tekmovalci, najboljši seveda, bodo v teku današnjega dne odšli v Turin, kjer bodo v nedeljo velike kajakaške tekme na Padu. Tekmovali bodo na progi 1000 m. V zložljivi enojki bo nastopil Leon Janež, v dvojki pa znani par Branko Drovenik in Adolf Mikuš. Mikuš in Drovenik bosta nastopala v zložljivih in lesenih kajakih. Od naših fantov želimo le, da bi nas vsaj tako zastopali, kakor so nas plavači in lahkoatleti. Mnogo sreče in uspehov jim želimo, da bi tudi v tej panogi športa pokazali, na kakšni stopnji je slovenski šport. Srečno poti Naročniki! Čimpreje nakažite 11 Lir za »Slovenčev koledar« po položnici, ki je danes nalašč zato priložena listu. Naj ne bo niti ene slovenske družine, ki ne bi imela »Slovenčevega koledarja. — Koledar bo namreč najvredneje ogledalo današnjih dni in bo gotovo še čez leta in leta pravi dokument časov, ki jih mi danes preživljamo. Poleg koledarja boste dobili v dar tudi lepe naše domače jaslice, ki so pristen naš domač okras vsake slovenske hiše o božiču ! Sloocnisv koledac v vsako Itiio! Naročite ga takoj po položnici, ki je danes priložena »Slovenskemu domu«. Pridobite še drugih naočnikov. »SLOVENČEV KOLEDAR«, KOPITARJEVA 6, LJUBLJANA Prijava in predpisi o prodaji pnevmatik za kolesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 12. marca 1941, št. 358, oa podstavi člena 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredijo prodaja in cene pnevmatik za kolesa, odtajaš Člen 1. Trgovina s pnevmatikami za kolesa (plašči in zračnicami) se omejuje na tiste, ki v 8 dneh objave te naredbe dokažejo ■ prijavo na Visoki Komisariat (oddelek VIII), da imajo obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu. Po tem roku more izdajati dovolila za to trgovino samo Visoki Komisariat. Člen 2. Kdor koli bi imel po kakršnem koli naslovu pnevmatike za kolesa (plašče in zračnice), mora v roku iz čl. 1 prijaviti Visokemu Komisariatu (oddlek VIII) njih množino, ločeno po kakovosti in ceni. Člen 3. Trgovci iz čL 1 in kdor bi dobil pozneje pooblastilo za takšno trgovino, morajo voditi po Visokem Komisariatu potrjeno prejemno in oddajno knjigo za vpisovanje vseh nakupov in prodaj pnevmatik ter do vštevšega 5. dne vsakega meseca prijaviti pnevmatike (plašče in zračnice), ki so jih nabavili ali prodali v prejšnjem mesecu, pri čemer je navesti tudi zalogo ob koncu meseca. Člen 4. Kdor bi si želel nabaviti plašče ali zračnice, mora hkrati izročiti trgovcu • pnevmatiko prej rabljene pnevmatike, ki se jim določa cena za vsak plašč na 1.50 L in za vsako zračnico na 1 L. Prodajna. cena za nove pnevmatike ne sme nikdar presegati cen, ki so določene v ceniku posamezne proizvajalne tvrdke. V trgovini mora na dobro vidnem mestu vedno viseti primerek cenika, ki ga je vidiral Visoki Komisariat Člen 5. Rabljene pnevmatike, ki se odvzamejo kupcem novih pnevmatik, ostanejo na razpolago Visokemu Komisariatu, ki odloči o njih uporabi. Člen 6. Pnevmatike, ki jih dobijo prodajalci vsak mesec, se morajo do najmanj 70% porabiti, le za zamenjavo pri kolesih, ki so v rabi, ostanek 30% pa se sme porabiti za opremo novih koles. Člen 7. V ta namen po Visokem Komisariatu pooblaščeni orgaili kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore trgovcev in industriijcev zaradi pregleda skladišč in registrov in da nadzirajo, ali se predpisi te naredbe spolnjujejo. Člen 8. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, izvzemši za prekrške glede cen, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega obratovanja. Kljub ustavitvi obratovanja so trgovci dolini še nadalje plačevati plače in mezde delojemnikom ter davke in takse, ki gredo državi ali občinam. Člen 9. Prekrški glede cen te kaznujejo po določbah členov 7 do 11 uredbe o cenah z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358. Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL St. Vid pri Stični Vse naročnike naših listov obveščam, da jih bom prihodnje dni obiskal zaradi naročnine koledarja in Slovenčeve knjižnice. Hren Franc, zastopnik »Slovenca«, Ši Vid pri Stični. Določitev časa za zatemnitev Zatemnitev od 20.30 do 6 Visoki Komisar ca Ljubljansko pokrajino (lede na svoji odredbi z dne 6. junija 1941-XDt, št. 42 in z dne 30. avgusta 1941-X1X, št. 93, odrejal Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi v času od 20.30 do 6. Člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941 -XIX, It. ostanejo nespremenjeni. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 24. septembra 1941-X1X. Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XDC Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL Prvi gimnazijski razredi v številkah Ob koncu vsakega šolskega leta napravljamo za gimnazije splošno bilanco o učnih uspehih in koliko glav učeče se mladine je zapuščalo 8. razred z zrelostnim izpričevalom v rokah. Ob začetku vsakega šolskega leta pa marsikoga zanima splošen pregled, koliko nadebudnih glavic ie prestopilo gimnazijski prag in se vpisalo v 1. razrede kot dotok namesto odtoka. Na vseh državnih ljubljanskih gimnazijah je bilo vpisanih v I. razred 694 dijakov in 414 dijakinj, skupaj 1.10«, lani 11%, razlika je pač majhna in ne izpreminja splošnega položaja. Na vseh državnih gimnazijah v Ljubljanski pokrajini pa je letos vstopilo v T. razred 776 dečkov in 486 deklic, skupaj 1262. lani 1.356. V I. razred na ljubljanski klasični gimnaziji je bilo letos vpisanih 95 dečkov, dalje izkazujejo: I. moška realna 214, II. moška realna 77, tli. moška realna 113, IV. moška realna 72, I. ženska realna na Poljanah 182 in II. ženska realna 201 učenko. V I. razredu sta torej v Ljubljani najmočnejša zavoda I. moška realna gimnazija v Vegovi ulici z 214 učenci in IlUfenska realna gimnazija na Resljevi cesti, ki ima del razredov še na mestnem liceju, pa z 201 učenko. Novo mesto itna v I. razredu 105,' Kočevje pa 4Q učencev in učenk. Prvi razred ženske realne gimnazije pri Uršulinkah šteje 87 učenk, I. razred zavoda sv. Stanislava (deška klasična gimnazija) pa 23 učencev, Na vseh 11 gimnazijah, državnih in zasebnih je letos v I. razredu 779 učencev in 573 učenk skupaj 1.372. ____________ Pevski pouk v Slogini glasbeni šoli. Mnogo je pevcev, ki se žele izobraziti v petju, pa tega ne morejo storiti, ker je pouk solopetja ali predrag, ali pa, ker nimajo namena učiti se petja na način, kakor se, morajo šolati pevci solisti. Glasbena šola Sloga bo uvedla zato s 1. oktobrom skupinski pouk petja kot poseben predmet. Pouk bo obsegal vse ono, kar mora dober pevec vedeti o petju. Pouk ne bo le teoretičen, tefnveč tudi praktičen in bo tako vsak udeleženec imel priliko svoj glas tudi vežbati. Tečaj bo primeren za zborovske pevce. Udeleženci tega pevskega pouka bodo mogli obiskovati tudi tečaj osnovne glasbene teorije za odrasle, ako se niso s pojmi glasbene teorije že seznanili. Pouk bo trajal celo šolsko leto. Uko-vina bo nizka. Predmet bo otvorjen, ako se bo priglasilo zadostno število udeležencev. Pri večjem številu udeležencev se bo tečaj delil na več delov. Šolska pisarna je v Pražakovi ulici 19. Gospodična, vešča blagajniških poslov z znanjem nemškega jezika in deloma tudi italijanskega, išče mesto blagajničarke ali podobno. Ponudbe na upravo »Slovenskega doma< pod »Točna«. 1. N. V O L K H A MER O S 03 AN 1 Z G O D O V 1 N S K 1 R OMAN >6 »Potem pa pojdi kar tule notri v čumnato, kjer je pripravljena postelj, lepo lezi in se odpočij!« Dietmnt se je odvlekla v čumnato in v nekaj minutah trdno zaspala. Zjutraj se je zgodaj zbudila, se počesala in osnažila obleko, kolikor je mogla. V njenem pogledu in izrazu obraza ni bilo n& več bolestnega, ko je prišla Irmengarda, da bi jo poklicala. Ob vsaki besedi, ki jo je z njo spregovorila, se je bolj in bolj prepričala, da ni prenočila blaznega dekleta. »Kdo pa so tvoji starši in odkod prihajaš?« jo je zato vprašala. »Najbolje bo zame in potrebno je, da se umaknem iz sveta in ga popolnoma pozabim, kakor naj pozabi svet izven samostana name,« je po svoje odgovorila, da se ni izdala. Starko je begalo še najvažnejše. »Prinesla si mi pozdrav neke plemenite gospe, kje pa stanuje?« jo je vprašala. »Ne vem.« »Kako neki pa si prišla k njej?« »Nenavadno daleč od sleherne hiše.« »In kakšna je?« »Zelo resna in res kakor kaka plemiška gospa.? »Kako je bila oblečena?« Dietmnt je gospejino obleko natančno opisala. »Moj Bog,« je vzkliknila Irmengarda osupla, »to je bila grofica VJhbnrga, ustanoviteljica Šentjurja! V taki obleki smo jo pokopali. Zdaj pa nič več ne dvomim. Do smrti je bila moja dobrotljiva gospa, njeno naročilo moram izpolniti. Pojdi, takoj greva v šentjurij!« Dietmut je spoznala čudovito božjo pomoč in je sklenila roke, nato pa sta odšli. Ko sta prišli iz gozda in zagledali jezero, ki se je širilo skoraj po vsej dolini, se je Dietmut prestrašila. »Spet jezero!« je zavzdihnila. • »To je Dolgo jezero,« je povedala starka. »Vidiš, tam na sredi je samostan in sredi samostana cerkev, tam okoli pa veliki vrt, ki je trdno obzidan. Ta samostan je dobro zavarovan. Do njega je mogoče priti le po ozki progi kopnega, a tostran je še stražnica s tridesetimi oboroženimi hlapci, ki jim poveljuje neki plemeniti meščan iz št. Vida.« Ko sta prišli v samostan, so po Irmengardinem poročilu Dietmut takoj sprejeli in ji dali samostansko ime Vihburga. Brat Miha je medtem držal obljubo. Oton je vedel samo to, da so Dietmut odpustili iz službe, kako grdo so jo odpravili, pa še starši niso vedeli. Vesel, da je dobil o njej sporočilo, je od-ihitel Oton s popisano podobico h grajskemu kaplanu, ker sam ni znal brati. Ko je izvedel za vsebino, je odvihral v hlev, se pognal kar na neosedlanega konja in ga podil na vse pretege z gradu proti jezeru. Dohitel je Dietmutinega brata in zaklical: »Kdaj ti je dala sestra podobo?« »Pred kakimi tremi urami, ko je začel tisti hudi veter,« je odgovoril fant. ^.°.n da^se je mogoče kje mudila in da jo bo utegnil še rešiti. Zato je odjezdil v Osojski samostan in prosil, da bi mu pomagali pri iskanju. Redovniki so odjezdili na vse strani, ribiči in hlapci pa so odveslali v vse smeri jezera. Tudi Felicijan je odveslal, čeprav samo v izdolbenem deblu, ker drngega čolna več ni bilo. In prav on je našel po dolgem iskanju Dietmutino čepico. Dobro jo je poznal. Nekaj časa jo je strme gledal, potem se z njo pokril in s povešeno glavo veslal proti samostanu. Ubožec je zblaznel. Tudi Oton se je vrnil v Osoje, ko je zaman ob jezdil obalo. »Ali revice tudi izmed vas nihče ni našel?« je povprašal. »Jaz, jaz sem jo našel, tu jo imate!« je zaklical Felicijan in mn vrgel čepico. »Drugo moram še iskati!« Ko so se vsi končno vrniti, ni nihče dvomil, da bi ne bila Dietmut že med mrtvimi. »Saj se bo truplo našlo?« je žalosten vprašal Oton in še povedal, da je posebej prosila za krščanski pogreb. »O,« se je oglasil neki ribič, »za naše some, ki so tudi 200 funtov težki, je tako dekle z obleko vred le nekaj grižljajev! Kar enkrat zgrabijo, se ne prikaže več na dan!« »Ni res, ni res, ona je še cela!« mu je zakričal Felicijan prav na uho in zbežal. Ker. je bil sicer miren in je v redu in lepo skrbel za peko, se v samostanu za njegovo zmedeno govorjenje niso zmenili. Nihče pa ni vedel, da prepleza sleherno noč samostansko obzidje in da išče v izdolbenem deblu križema po jezeru z gorečo baklo svojo Dietmnt. Ljudje, ki so kdaj ponoči hodili ob jezeru in videli daleč na njem blodeč plamen, so mislili, da se prikazuje Dietmut... Oton je bil poslej tih in potrt. Nič več ni imel veselja, da bi ribaril, in tudi na lov je hodil redko in se z neznatnim plenom kmalu še bolj zamišljen vračal. Obiskov v tistih časih, razen ob izrednih slovesnostih, o porokah in pogrebih in krstih, ni bilo. Življenje na Dietrichsteinu ni bilo tako, da bi moglo razvedriti zagrenjenost. Gospod Rembert je poskusil vse, da bi sina spe* veselilo življenje. Vedel je, da ničesar ne opusti, kar spozna z* svojo dolžnost, zato mu je nekoč rekel: »Kot zaščitniki Osoj imamo pravico na samostanskih posestvih ribariti in loviti. Ko smo bili zadnjič v cerkvi, si slišal, kako mi je opat po maši tožil, da je trebinjski gozd prepoln div. jačine, ki dela daleč na okoli ubogim ljudem veliko škodo, ko jim uničuje poljske pridelke in jim trga živino, če bi poslali samo hlapce na lov, bi ne opravili dosti, ker jim manjka poguma in tudi vztrajali ne bi, duhovni gospodje pa tudi niso lovci. Moste so bile nekoč skromna vas In danes: cvetoč okraj Ljubljane de žive med nami 6tarejši ljudje, ki 6e dobro spominjajo, kakSne so bile Moste pred 40 in več leti ter se sami ne mor*ejo načuditi napredku, ki ga je ta nekdanja skromna in majhna, zapuščena vas pred durmi Ljubljane doživela. Sedaj so Moste dobile lepo asfaltirano zvezo s 6rediščem mesta. Asfaltiranje Zaloške ceste je namreč zaključeno ter sega asfalt, oziroma granitni tlak — na tej cesti je namreč kombiniran sistem tlaka — prav do Sušnikove trgovine, od tam dalje pa je katranizirano cestišče. Zaloška cesta, nekoč najbolj blatna ali prašna ljubljanska cesta, je postala tako moderna cesta. To je posebno všeč Moščanom, za katere je ta cesta glavna in v marsikaterem oziru skoraj edina zveza s sre-di&čem mesta. Moste pa tudi zaslužijo, da imajo sedaj tako prijetno zvezo z mestom. Eden najstarejših Moščanov, prav za prav ustanovitelj modernih Most, bivši moščanski župan g. Josip Oražem, nam je o razvoju Most pripovedoval naslednje med drugim: »Ko sem prišel I. 1899. v Moste, eo bile te še prav navadna vas. Ni bilo ne šole, ne vode, ne elektrike, cesta je bila slaba, ulic ni bilo, seveda ni bilo niti kanalizacije, nobene javne razsvetljave, niti občinske pisarne ni bilo. L. 1906., ko sem stopil v pokoj, sem bil izvoljen za drugega svetovalca moščanske občine. Seje občinskega sveta so bile kar v gostilni, svetovalci so imeli vsak po pol litra vina pred seboj ter se pomenkovali o občinskih zadevah. Zapisnika nismo imeli. Dejal sem tedanjemu županu g. Marenčiču: »Kaj ne bomo imeli nič zapisnika o občinski seji?« >Pa ti piši,« eo mi dejali in mi potisnili v roke: gosje pero. Hiš je bilo tedaj v Mostah zelo malo. L. 1910. sem prevzel vodstvo občine jaz ter sem bil 1. 1912. izvoljen za župana. Tedaj smo pričeli z delom. Bili smo tedaj štirje »gadje«, to je Dolničar, Predovič, Zabret in jaz. Pričeli smo graditi hiše. Jaz sam sem v Mostah zgradil sto-eno hiSo, Predovič pa jih je 26 velikih. V Ribniški ulici sem skoraj vse hiše zgradil sam, prav tako sem gradil v Zeleni jami, kjer sem največ zidal: Koroščeva ulica je moja. Na roko nam je šel tudi tedanji deželni odbor, ko je videl, da je občina v dobrih rokah. Dobili smo vodovod, postavili smo šolo, zboljšali ceste, uvedli javno razsvetljavo, sčasoma smo dobili v hiše elektriko ter druge ugodnosti, kakor se za Moste spodobijo in ki so dandanes same ob sebi umevne. Ko sem zidal hiše, sem predvsem gledal na to, da je bila kuhinja čimbolj velika in udobna. Vsaka gospodinja, ki se je zanimala *a hiše, je gledala predvsem na kuhinjo, saj se tudi v kuhinjah v glavnem zbira družina, zlasti pozimi. Sprva sem gradil male hiše, potem pa čimdalje večje, no in končno sem postavljal že prave vile. Prav tako je bil podjeten Predovič, ki je veliko zidal. Prvi pa, ki je pričel graditi v Mostah, je bil pokojni dr. Janez Evangelist Krek. Njegovo Stavbno delavsko društvo je postavilo hiše v Društveni in Vodmatski ulici. Vidite, tako 60 se Moste razvijale. Pričeli so prihajati zasebniki, kupovali svet in Moste eo se vedno bolj širile ter se širijo še danes.« V resnici so Moste danes važen mestni okraj, ki ima še dosti lepe bodočnosti. Zlasti se razvija Kodeljevo, ki je prej tudi spadalo pod Moste. . G. Dražem je tudi nagovoril salezi jance, da so ku-pili svet na Kodeljevem in pričeli zidati Mladinski dom. To je dvignilo zanimanje ljudi za Kodeljevo, Koledar Danes, petek, 26. septembra: Kan. muč. Sobota, 27. septembra: Kozma in D. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Seznami davčnih osnov trgovskih agentur in komisij, carinskih posrednikov in '-ramarij so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 8. oktobra. Mestni socialni urad na Ambroževem trgu 7, v petek ’ soboto, 26. in 27. t. m. zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke. V počastitev spomina — namesto cvetja na grob pokojnemu sošolcu inž. Martinu Vraničarju je poklonil gosp. dr. France Zupan znesek lir 150 socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala. Ljubljansko gledališče Začetek ob 18.15 (K na 7). 27. septembra, sobota: Katarina Medicejska. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. 26. septembra, nedelja: Katarina Medicejska. Izven. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je zaključila sprejem abonentov za stalne abonmaje Premierski, Sreda in Četrtek. V redih A in B je na razpolago še nekaj sedežev vseh vrst. Reflek-tante opozarjamo, da se lahko priglasijo vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. do vštevši sobote, 27. t m. kar je dalo povod baronu Codelliju, da je razpar-celiral svet in ga prodajal ljudem, ki so tam v teku zadnjih let zgradili celo vrsto krasnih vil, ki segajo prav do drevoreda. Nekdanji pusti Pla-nir je ves zazidan in spremenjen v vile in vrtove. Ne smemo pozabiti še važnega napredka Most. Moste so sicer pred leti zgubile svojo občinsko samostojnost ter postale sestavni del Ljubljane, toda nasprotno so postale samostojna župnija. Imajo lično cerkev, leseno zaenkrat, toda vabljivo ter župnišče, ki je važno središče prosvetnega dela. Tramvaj pa vozi prav do karmeličanske cerkve, tako, da imajo Moste izvrstno prometno zvezo z vsem mestom. Moste se v zadnjem času razvijajo poleg na Kodeljevem še v smeri proti Devici Mariji v Polju, kjer stalno rasto nove hiše. Ta^° tudi v sedanjem času Moste nikakor ne zaostajajo za drugimi okraji Ljubljane, temveč uspešno tekmujejo z njimi v napredku. Lepaki vabijo na velesejem Ljubljana, dne 26. sept. Okusno izbrani lepak za ljubljanski velesejem že opozarja ljudi na letošnjo veliko sejmsko prireditev. Letošnji velesejem bo že nekaj posebnega zaradi tega, ker bodo razstav-ljalci lahko razstavljali svoje blago in izdelke v novo postavljenih paviljonih. Pa tudi sicer bo jesenski ljubljanski velesejem nadvse veličasten. K temu ne bodo pripomogli samo novo-postavljeni paviljoni, ampak tudi odlični raz-stavljalci. ki bodo prišli pokazat svoje blago od vseh koncev in krajev. Veliki in majhni letaki na poltrdem papirju so že nekaj dni sem razobešeni po vseh vidnih ljubljanskih izložbah in oknih. Ljudje se ustavljajo pred njimi, ne le zato, da se prepričajo o umetniški izdelavi, ampak tudi zaradi harmonično izbranih barv. Vsi so enega mnenja: da je lepak odlično delo m bo letošnjemu ljubljanskem sejmu samo v čast. Prodaja krompirja na mestni stojnici se bo začela ob 7 zjutraj Ljubljana, 26. sept. Krompir na mestni stojnici so doslej vsako jutro začeli prodajati že ob 6. Ker pa je ob 6 zjutraj sedaj še tema, opozarjamo gospodinje, da bo odslej mestna stojnica na Vodnikovem trgu odprta vsak dan šele ob 7 zjutraj. V nekaj dnevih smo v nekem listu kar dvakrat brali, da tisti dan mestna stojnica ni prodajala krompirja. S takimi zmotnimi vestmi se javnost po nepotrebnem bega, saj mestna stojnica prav vsak dan prodaja krompir in ga vsak dan odda od 2000 do 4000 kg. Ker je bila pa doslej vedno odprta že ob 6 zjutraj, je bil krompir večkrat razprodan že do 9 ali 10 ter j? poročevalec gotovo prišel na trg prepozno, ko so na mestni stojnici tisti dan že nehali prodajati krompir. Kakor doslej vsak dan ob 6, tako bo tudi odslej mestna stojnica vsak dan ob 7 zjutraj začela prodajati krompir, na kar posebno opozarjamo gospodinje, da ne bodo zastonj prezgodaj prihajale na trg. Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl BUONI DEL TESORO NOVENNALI 57. a PREMI Interessl e Premi esenti da ogni imposta p rese n te e futura PREZZO di emissione: L. 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoserizione. PREMI: ciascuna serie di L. I miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestralL Le sottoserizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d’Italia: Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista detla Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro gli infortnni sul lavoro — Banca d’Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provinde Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco ai Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e d’Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonlma di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltnra — Banca Cattolica del Veneto Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca de) Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Moden« — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazionl dl Categoria, nonchč gli Agenti Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serife 9 letnih 57, ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti In Premile so oproSčene sleherne sedanje In bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali ■ kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Danca d’Italia. Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1’Assicurazione contro gli inlortuni sul lavoro — Banca d’Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istitnto di Credito Ser le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionaii — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale dell’Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Lignre — Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombardo di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutna Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju Burno mu je udarilo srce, ko je odrinil vrata na britof. — Cvileč glas eo namreč dala. Urno je bil na drugi strani, kjer je obstal in spet poslušal. Pa ni bilo nobenega znamenja, da bi ga bil kdo slišal. Ves svet je spal in pod tem božjim nebom so mirno počivali krivični, pravični pa so morali trepetati za življenje, zaprti po kamrah, kjer se je nekoč tako lepo sp«»lo. In drugi so morali v strahu pred krvoloki skrivaj hoditi pokopavat svojega otroka! Če bi jih dobili Francozi, bi jim razbili tružico, njih pa bi prijeli in jih odgnali v tuje dežele. Sam mora pokopati ubogega malega Franceta! Tega, ki naj bi bil nekoč za njim imel Vreskovino v skrbi! To je gotovo, da bi otročiček obstal, če Lizi ne bi bilo treba gor v mrzle skale, obstal bi čisto gotovo, če bi lahko porodila v miru in dobro oskrbljena z vsem, kar morata imeti mati in otrok. Kako pa naj bi jima človek kaj dal gori v kameniti, mrzli in zadimljeni luknji. Kdo je kriv, da ga je izgubil? Samo Francozi! Ce bi teh ne bilo v gore, v ta mirni božji svet, kjer se je tako lepo živelo in ni nikoli nobeden hotel gospodariti tujemu — vse bi šlo lepo. Ne bi moral zdaj on sam, vse, duhovnik, mežnar in pogrebec hkratu, pokopavati skrivaj, v temni noči svojega sinčka. Spet ga je zgrabila žalost. Naslonil se je s čelom na mrzli zid, da bi mu morda kaj odleglo. Dolgo je tako stal, s tružico pod pazduho, z drugo roko in z licem pa oprt ob tihi, hladeči kamen. Nazadnje se je zdramil. Tiho je stopal med grobovi, zavil na drugo kraj britofa in obstal v temnem kotu. Polno šipka je tam raslo. To je bil grob njegove matere. Pokleknil je, položili tružico k njenemu vznožju in potihem poklical kakor bi bil še majhen otrok: »Mama, mama! Zraven vas ga bom položil, pri vas ga bom pokopal! Vi ga imejte zdaj v skrbi, ko mu jaz ne bom mogel varovati groba! Zraven vas naj bo, pri vas se bo še najbolj utolažil moj revček! Vreskov je, najmlajši, ki nikoli ni videl doma in ga tudi nikoli ne bo, razen tegale, ki mu ga bom jaz sam pripravil zraven vas! Vi se zanj zavzemite, mama!« Vstal je in stopil prek pokopališča k mrtvaški kamri. Previdno je odrinil zapah, nič se ni videlo. Vedel pa je, kje je kaj spravljenega in kmalu je bil spet nazaj z lopato in krampom. Takoj se je spravil na delo. Kopal je urno, da mu je že kmalu lilo z obraza. Končno je bila jamica skopana. »Revček ti moj mali,« je govoril sam pri sebi, »dovolj bo zdaj menda globoka zate, da ne boš prezebali« Dvignil je tružico in jo previdno spustil v jamo. »Zemlja, vzemi kar je tvojega!« je pomolil, drugega ni nič več vedel. In potem je še molil očenaš za oče-našem. Tako bridko mu je bilo v grlu in v prsih. Ko ga je premagal jok, mu je odleglo. Vstal je in začel z lopato zasipati tružico. Samo blede zvezde so mu pri tem svetile s svojo bomo svetlobo. Nazadnje je zrastel hribček. Obložil ga je, kolikor je videl in mogel, z rušami ter z zelenjem. Iz žepa pa je potegnil -lesen križec, ki ga je bil sam zvečer, napravil v zavetju. Tega je zdaj posadil v prst, sinčku k zglavju. Potem pa je odpesel kramp in lopato nazaj v mrtvaško kamro in vrata spet skrbno zapahnil. Noč je začela zdaj naglo bledeti. Prvi petelini so se oglasili na vasi. Iz Šumke je vstajala megla. »Zdaj pa moram oditi, mama in France! Še pride dan, ko vaju bom obiskal, takrat pa podnevi! In vpjina groba bosta poslej zmerom najlepša na vsem britoJu! Mama, vi pa prosite zame Boga, da se mi ne bo kaj zgodilo! Prosite za Lizo, za očeta, za Petra in Bur-go, da vaju bomo neki dan lahko še vei skupaj obiskali!« Potem pa je vstal in naglo odšel k vratom. Na pragu se je Se enkrat obrnil in spregovoril h križu, ki se je tolažeče in mogočno v tej neznani uri dvigal iznad grobov sredi britola: »Bog nebeški. Tebi prisegam, da bom maščeval Francetovo smrt, zakaj, če ne bi bilo Francozov, bi mi ostal živ! Tebi prisegam, da bom maščeval duhovne gospode, ki trpe preganjanje zaradi tebe, tebi prisegam, da bom delal, kolikor bom le mogel, za to, da bodo maščevani vsi nedolžni kmetje, njih žene in otroci, vsi ti reveži, ki se jim je bil svet zaradi Francozov spremenil v pekel! Ti pa mi daj moči!« Po teh besedah je odprl vrata. Spet so zaškripala, da je potem dolgo stal in poslušal. Pa ni bilo nič. Naglo se je zato odpravil po bregu navzdol. Brž je bil čez travnati hrbet spet spodaj na cesti. Se enkrat se je v jutranjem somraku — močno se je bil tačas že napravil dan — ozrl nazaj k cerkvi in britofu. Pokrižal se Je in se urno spustil čez cesto na ono kraj, nazaj v breg. Pritulil se je med grmovje, nekakšen peket je odmeval spodaj po poti iz vasi semkaj; le kdo se je že gnal ob tej uri, če ne Francoz? Videti odtod ni bilo nič; premračno je bilo še jutro in prenegotovo, pa tudi megla se je že iz Sumke ven razpasla na širjavo. Rosna je postajala in mokra. Lažja bo pot nazaj. Ko je bil neznani jezdec mimo, se je Tone dvignil, čepč je bil onega pretra-jal, in se zlagoma odpravil naprej v goščo. Zdaj je vedel, kako je, pa da ga nobeden ni in ne bo sledil. Nič 6e mu ne bo treba podvizati. Sel je mirno in premišljeno kakor druge krati, ko ni bilo nobene nuje za živejši korak. Zdaj, zjutraj, se je že res kar pošteno čutilo, da pritiska jesen . Megla je bila mrzla in vsiljiva, težita, dimasta in vlažna kakor sopara nad kotlom. Spomladanska ali poletna, ali pa tudi zimska, ji ni nikoli podobna. Čisto tiho je bilo jutro, ko je hodil skozi bukovino. (Dalje.) Andrejčkov Risal Jote Beranek m veselje Besedita priredil Mirko Javornik o m a n slikah 54. Telesne in duševne vaje so bile zdaj edino Ale-ševo veselje. Ure in ure je plaval po Savi, skakal po skalah ko srna ali pa plezal na visoke smreke, kjer so gnezdile vrane in šoje. 52. Aleš je imel dobro glavo. V kratkem je bral tako gladko, da je bilo veselje. Njegova pisava je bila tako lična, da se je še gospod župnik čudil, ko mu je Peter prinesel nekega dne kazat popisane liste. 53. Odslej ni imel Aleš več miru zaradi neizvedljive žeje po znanosti. Kadar se ni vozil po vodi, je legel v senco in tam pisal, ali pa prebiral knjige. Tako si je bistril um in si pridobil koristnega znanja. l 't. • '■ »Totalna vojna«, kakor si jo je zamislil Stalin Brezobzirno je bilo spremenjenih v razvaline na desetine velikih ruskih mest Italijanska časnikarska agencija (Agit) prinaša zanimiv dopte, ki ga ji je z vzhodnega bojišča poslal njen posebni poročevalec. V njem se Davi z razmerami, na katere je naletela prodirajoča nemška vojska, in z neusmiljenim, naravnost barbarskim sovjetskim uničevanjem vsega, kar bi količkaj moglo koristiti nasprotniku. Dobesedno piše med drugim takole: »Še do pred nekaj meseci se je slišalo govoriti in se je govorilo o totalni vojni, nihče pa si ni znal predstavljati, kaj to v praksi pomeni. Ljudje so v glavnem imeli v mislih vojno, kakršna je sedanja nemška, v kateri so vsa mogoča vojna sredstva v celoti v službi, da v kratkem času zlomijo nasprotnikov odpor. Napadi motoriziranih kolon na nasprotnikova živčna središča, bombardiranja mest z jatami strmoglavcev, ki povzročajo učinkovita razdelan ja, brezobzirno topniško obstreljevanje izoliranih središč, ki se v srcu prodirajoče vojske niso hotela vdati — to je totalna vojna, kakor Sf^Jo je vsak predstavljal. Toda, ko se je začela vojna v Rusiji, se je izkazalo, da je prava totalna vojna čisto nekaj 8WfeeKa: to je tista vojna, ki jo izvajajo Rusi in kakršno je hotel Stalin, ki je prve tedne vojne dal naslednje povelje: »Niti košček kruha, niti kaplja olja in niti vijak pri 6troju ne sme priti v roke sovražniku.« In Rusi, ki se že tri mesece umikajo, medtem ko se branijo z nohti in zobmi pred sovražnikovimi naskoki, so dobesedno izvajali to Stalinovo povelje in storili vse, da za seboj ne bi zapustili drugega kot puščavo. Prvi vojni poročevalec — tudi Italijan V članku nekega nemškega časopisa stoji napisano, da je bil prvi vojni poročevalec, o katerem piše zgodovina, Italijan. Tedaj, ko je bila vojna med Milanom in Benetkami — to je bilo leta 1451/52 — je bil poslan neki Giantonio Porcello v glavni stan beneškega voditelja Jacopa Piccinina z nalogo, naj sestavi izčrpno poročilo o lem, kako boji napredujejo. V zvezi s tem je treba omeniti, da je bil ta prvi vojni poročevalec zaradi svoje izredne spretnosti sprejet tudi pri vrhovnem poveljniku nasprotnikove vojske. Francescu Sforzi, ki je bil tako ljubezniv, da mu je dal na razpolago vse podatke, ki jih je potreboval za sestavo naročenega poročila. Kako zlati so bili tisti časi za časnikarja! (C. E.) Cela mesta, ki so bila nekoč bogata in zelo obljudena, so zdaj en sam kup razvalin. Tako Kovno, Vilno, Lwow, Kišinjev, černovice, Gro-dno, Minsk, Vitebsk, Smolensk, Baranoviči, Dvinsk in še na desetine drugih mest. Preden so jih Rusi _ zapustili, so jih izropali, minirali, bombardirali in jih zažgali s satansko skrbnostjo in divjaštvom. Vsa živčna središča sodobnega mesta so bila minirana: delavnice, tovarne, električne in telefonske centrale, javna poslopja, skladišča, mostovi, postaje, vodovodi. Vse, kar bi bilo količkaj važno za sovražnika, so pognali v zrak nekaj minut pred begom. Kar je še ostalo, so zažgali in, če je bilo možno, še bombardirali. Pri tem svojem uničevanju so se ravnali po svojem vandalskem izročilu, ki je bilo zanje značilno že v Napoleonovi dobi.« Dragocena slika, ki se je po 25 letih vrnila v Italijo Te dni je bila cerkvi sv. Martina v Rimu vrnjena dragocena slika, delo slikarja Fran-cesca Figinija. Gre za oltarsko sliko, ki se zdaj po petindvajsetih letih spet vrača na svoje mesto. Za časa prejšnje svetovne vojne so jo z drugimi dragocenostmi vred pustili eno noč nezastraženo. Vprav tisto noč pa je ta slovita slika izginila brez sledu. Duhovnika Virginia Botteona so obdolžili, da je sliko skrivaj odnesel. Prišel je celo pred sodišče^ kjer je imel dosti težave, preaen je dokazal, da ni pri tem ničesar zakrivil. Decembra 1937 in januarja 1938 je bila v Budimpešti prirejena velika umetniška razstava, na kateri je vzbujala precejšno pozornost tudi omenjena Figinijeva slika. Razstavo si je med drugimi ogledal italijanski profesor Fioc-co z vseučilišča v Padovi. On je sliko na prvi pogled spoznal. Na pristojnih italijanskih mestih je seveda takoj povedal, kaj je videl na budimpeštanski razstavi, italijanska vlada pa se je potem brž zavzela, da pride slovita Fi- fimjeva_ slika spet nazaj na svoje staro mesto, o se ie, kakor zdaj poročajo iz Rima, pred nekaj dnevi tudi zgodilo. Precej podoben primer kakor s Tiepolovimi umetninami, ki so se iz Ljubljane morale preseliti spet nazaj v Trst. Tudi v Budimpešti kruh na karte V Budimpešti in okolici bodo od ponedeljka dalje tudi prodajali kruh samo na izkaznice. Dobivale pa ga ne bodo vse osebe enako, pač pa eo v lem oziru razdelili ljudi v tri skupine: na normalne potrošnike, težke in najtežje delavce. Težaki bodo dobili na dan več kruha, kakor pa drugi, ki opravljajo lažje posle. (M. Z.) Palmovo olje — novo pogonsko sredstvo za motorje Tudi v Braziliji delajo pristojni činitelji z vso vnemo na to, da bi se dežela v gospodarskem oziru čimbolj osamosvojila, afi. da se tako izrazimo, da bi postala avtarkična. Sama naj bi proizvedla čim več takšnih stvari, ki jih mora zdaj uvažati iz drugih držav, na primer iz Združenih ameriških držav, ter jih seveda drago plačevati. Zelo dragocena stvar so danes zlasti razna pogonska sredstva in je pač velik križ, če jih mora kakšna država dobivati od drugod, ker jih sama ne more ali jih do-zdaj vsaj ni proizvajala. V Braziliji se s tem vprašanjem v zadnjem času tudi podrobno ba-vijo. Med drugim delajo zdaj tam poskuse z oljem od palme, imenovane »Abassu«, da bi ga uporabili kot pogonsko sredstvo pri Dieselovih motorjih. Če se jim to posreči, bodo mnogo prihranili, saj jim ne bo več treba kupovati toliko pogonskega goriva drugod. Doslej so palmovo olje uporabljali le kot živilsko maščobo in pri izdelovanju parMmov. Dunajski Prater obhaja 165 letnico Dunajski Prater, največji in tudi najlepši park v Evropi, obhaja letos svojo 165 letnico. Odprli so ga za čaas cesarice Marije Terezije leta 1776. Vanj so smeli v začetku zahajati vsi Dunajčani brez izjeme, toda še isto leto je bil izdan odlok, ki je dovoljeval dostop v ta sloviti park samo članom plemenitaških rodbin. Iz Vasilke so v bolnišnici naredili Vasilija Izreden primer, kako iz mladega dekleta s pomočjo zdravniške operacije tanko narede fanta, so imeli pred kratkim v Razgradu v vzhodni Bolgariji. 19 letno bolgarsko dekle Va-silka X. je že v zgodnji mladosti kazala čisto takšne lastnosti v svojem vedenju, kakor jih imajo moški. Zato je pri domačinih vedno vzbujata posebno pozornost. Kratko malo. smatrali so jo kar za fanta. Da tega svojega moškega vedenja ni hlinila, se je izkazalo pred nekaj dnevi, ko se je zatekla v bolnišnico na operacijo. Tudi za zdravnike je bil ta primer nekaj posebnega. Poročilo, ki ga prinaša »Donauzei-tung« iz Sofije, pripominja, da je Vasilka zdaj po uspešni operaciji že zapustila bolnišnico, kjer je po zaslugi zdravnikov postala končno veljavno moški. Treba je bilo seveda spremeniti tudi njeno ime. To pa ni bilo nič težkega. Prekrstita se je enostavno v Vasilija. Starodavna Apollonia v Albaniji prihaja na dan Ravnateljstvo za arheologijo in lepo umetnost pri albanskem ministrstvu za ljudsko omiko je izdalo načrt za nova arheološka izkopavanja pri Apoloniji, ki leži sredi Albanije. Na tem kraju so bita že lansko leto obsežna arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili mnogo zanimivih starinskih predmetov. Mesto Apollonia, ki mu Albanci zdaj pravijo Pojani, je bilo ustanovljeno leta 588 pr. K. Leži na kraju, ki ga vse naokrog obdaja rodoviten svet, katerega namaka relca Vojuša. V starodavnih ijasih je bita Apollonia važno trgovsko središče in so se tam zbirali trgovci tudi iz daljnih krajev. Poleg grškega obzidja v obsegu štirih kilometrov, čigar ostanki so še danes na več krajih lepo vidni, so tod odkrili tudi dve starodavni rimski hiši, malo gledališče ter druge starinske stavbe, kakor na primer poslopje, v katerem je bita nekoč knjižnica. Deta, ki jih je zdaj odredilo albansko pristojno ministrstvo, gredo za tem, da pridejo na dan še druge stavbe, o katerih zdaj ni več dvoma, da so v starodavnih časih obstajale. Kolače pečejo kar iz žitnega , zrnja Zanimiva novica iz Berlina pravi, d^ so v pekarski in slaščičarski šoli nemške delovne fronte imeli te dni pokušnjo dvopeka, keksov, kotača in drugih takšnih dobrot, spečenih ne iz moke, pač pa kar iz celega zrnja. Poročilo pripominja, da so takšne poskuse delali že pred nekaj meseci in da so se popolnoma posrečili. Ne samo, da se takšne stvari dajo lepo pripraviti tudi iz zrnja, ne samo iz moke. n pa tudi niso nič manj okusne. Rdeče opozorilno znamenje na mačjih repih Mačke, ki se ponoči potepajo po cestah in strehah v ameriški državici Ohio, morajo po predpisih, ki jih vsebuje posebna zakonska odredba, imeti na repih rdeče znamenje, podobno tistim, ki jih imajo kolesa na zadnjem blatniku. Če varnostni organi zalotijo, kakšno mačko, da nima na repu takšnega znamenja, doleti njenega lastnika seveda primerna kazen. Zakon pa ničesar ne določa, kako se kaznujejo prestopki v primerih, ko se ne da ugotoviti, kdo je lastnik mačke brez rdečega signala na repu. (C. E.) Zahtevajte povsod naš list! OdRCKlNKfl pustolovski roman Doret je slišal, da je neznanec odložil 6lušalko. Zdelo se mu je, da 6e je zbudil iz mučnega sna. Počasi je odložil slušalko, nato pa se ozrl okoli sebe, kakor da bi se hotel prepričati ali je še na 6vetu in ali se mu ne sanja. Vstal je in napravil par korakov. Noge so mu bile kakor ohromele. Vrgel 6e je v naslonjač, v najbolj temnem kotu 6obe si pokril obraz z rokami in ostal tako dolgo časa nepremično. Tako 6em ga našel, ko sem se vrnil, da mu poročam o uspehih svojega iskanja. Ustrašil 6em se ga. V takšnem stanju ga ni6em še nikoli videl. Mislim sem, da je bolan, zato sem pohitel k njemu, da mu pomagam. Bil je popolnoma spremenjen. »Doret!« 6em zaklical. »Kaj ti je? Ali si bolan?« Počasi je dvignil glavo. V njegovih očeh je odsevala groza. Odprl je usta, da bi govoril, pa ni mogel spraviti nobenega glasu iz sebe Z bolestno začudenostjo sem ga gledal Nieem mogel razumeti, kaj se mu le zgodilo. Polagoma si je zopet opomogel. Kri se mu je zopet začela vračati v lica, oči so zopet oživele in vse poteze na obrazu so počasi za- 16 čele dobivati običajni izraz. Oddahnil sem 6e. Kakor hitro si je nekoliko opomogel, mi je povedal, kaj 6e zgodilo. Vedel sem, kako strašno je moral trpeti, ker mi je bilo znano, kako zelo je ljubil svojo zaročenko in kako zelo velik je bil njegov 6tanovski ponos. Nekaj časa sva molčala. Nato mi je dejal: »Prosim te, pokliči Liziko k telefonu. Številka 735-488.« »Prav rad!« sem odvrnil in zavrtel številke. Takoj ee ie na drugi strani zaslišal vesel in ljubek dekliški glas. Lizika je prišla k telefonu. Podal sem slušalko Doretu, ki 3e je trudil da bi ne izdal svojega nemira. Ves čas njegovega pogovora je njegov gla6 bil izredno miren. »Da Lizika, jaz sem.« »Nikakor ne! Zagotavljam te, da se prav dobro počutim! Ničesar se ne smeš bati.« »Nikakor nisem mogel. Če bi mi bilo le mogoče bi te bil poklical že prej. Saj veš, da sem tako zaposlen. Sedaj pa dobro poslušaj...« »Da. Upam, da bom mogel priti čez nekaj ur. Prej mi je nemogoče. Sedaj pa me dobro poslušaj: ne telefoniraj več nikomur. In tudi če te kdo kliče, 6e pod npbenim pogojem ne smeš oglasiti. Si razumela?« »Ne. Niti metli ne. Sicer pa te jaz sploh ne bom več klical. Nikoli ne 6meš vzeti slušalke v roke, pa naj te kliče kdorkoli že. Moraš me ubogati!« V tem trenutku je zadonel v telefonu tako glasen smeh, da sem ga slišal celo jaz. Bil je to tajodal s tipično nordijsko hladnostjo. Tudi Bordmanova zunanjost je izdajala, da pripada anglosaški rasi. Bil je suh in visoke postave, obraz je imel oglat, lase pa čisto svetle. Tudi modre oči in veliki, močni lasje so izdajali, da pripada severnim plemenom. »Ta gospod je eden izmed najsposobnejših ljudi Scotland-Yarda«, je hitel pojasnjevati ravnatelj. »Nevesta odvetnika Legrosa in njen brat sta ga povabila, da bi prišel v Pariz in dokazal neupravičenost obdolžitev, e katerimi je morilec oblatil dobro ime svoje žrtve. Razume se, da bo obenem tudi nam pomagal, da izsledimo zločinca. Saj to je pri vsej zadevi najbolj važno.« Doret je pozorno gledal gosta, čeprav tega na zunaj ni pokazal. Zdelo 6e je, da je s proučevanjem bil zadovoljen, kajti prijazno je nagovoril novodošleca, čigar poteze pa so ostale nepremične. »Prav je, da ste prišli. Zelo me veseli, la 6e bo6te vi zavzeli za to zadevo ker mi je izredna vaša sposobnost v takšnih dučajih že znana. Zeto pa mi je žal, da se vam pri tem delu ne bom mogel pridružiti. Zelo rad bi bil to storil, toda sedaj mi je nemogoče. Toda nič ne de. Ne bo vam manjkalo zelo dobrih in sposobnih (»močnikov, kakor je na primer gospod ravnatelj...» »Kar 6e mene tiče,« je deial ravnatelj, »bom z velikim veseljem delal v družbi enega izmed prvakov angleške jjolicije. Brez dvoma se bom od njega mnogo naučil. Toda zakaj vi, Doret, nočete ostati z nami? V tako zapletenem slučaju bi Tvorali 6 6voio izredno nadarjenostjo pripomoči, da bi naš trud bil čtm prej kronan z usp>ehom. Zato pa bi prvi izvedeli za vsako novo odkritje in bi ga prvi mogli objaviti v vašem listu, seveda kolikor bi to ne bilo v škodo nadaljnjemu poizvedovanju.« »Hvala vam. Toda žal ne morem. Ne bom se več zanimal za ta slučaj. 2e nekaj časa se ne počutim dobro in želim vsaj za par tednov oditi na deželo ali pa v hribe. Toda to vam morem reči z vso iskrenostjo. da nihče tako zelo ne želi, da bi se ta zločin pojasnil in da bi prav kmalu razkrinkali in izročili v roke pravici tega prokletega Croixnoirja.« »To želimo mi vsi,« je odvrnil ravnatelj, »in boli kot vsi drugi pa brez dvoma odvetnikova družina.« »Ali je odvetnik Legros imel družino?« »Zapušča starše in sestro.« Za Ljudsko tiskarno ▼ Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 6 lir, za inozemstvo 10 lir — U r e d n i š t v o j Kopitarjeva nlica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Teletoa itev. 40-01 do 40 05 — Podružnica; Novo mesta,