_105_ •"' Marijno Celje. '" ]' Benedektfnec Pater Marijan je napisal osnovdnje tega samostana. Iz njegovega spisa nekoliko črtic podajem svojim ljubim čitateljem. Denašnji samostan sv. Lamberta je pri gori ,,Grebenec" imenovanej usta-novil sin grofa Miricedolskega Markvard se svojim sinom Enrikom, ki sta bila ^ zadnja vojvodi Koroške zemlje. Markvard je bil uže prej pri sv. Martinu se- ™ zidal žensk samostan, ter hotel je v prijetnej gozdnej samoti pri sv. Lambertu na Štirskem tik meje Koroške ustanoviti še mošk sainostan. To je tudi stvtfril 1073. lčta. Gebhart. Solnogradski nadškof, ustanovitelj Vodomdntski, ta je bih^ voljan, Markvardove misli podpirati. Markvard sam nij mogel svojega namena|H dovršiti; njega sorodnik, Salomoa Ogerski, poklical ga je namreč bil iia pomoč. Zel6 ranjen je Markvard pal sovražniku v roko in za svojijni ranami umrl v m 16. dan junija 1077. leta. Njega tel<5 so prenesli v imenovani ženski samo-stan sv. Martina. Tretji njega»sin, Ertik, dovrševal je 1073. 14ta začeto a po Markvardovej smrti prekfneno zidovanje. Skoraj je krasen samostan bil sezidan, kateremu je prvo ustanovno pisino podpisal Enrik 1096. lčta v "Ve-roni, a drugo v Majnci na Nemškem 1104. Ičta. Po teh pismih je samostanu pokl6nil Jablaniško Dolino, katera mu je pozneje bila tak6 zel<5 važiia. Papež Paskal je omenjenemu samostanu 1109. Ižta poslal sjpbodsko pismo, po katerem je v cerkvenih stvaršh pokoroval sam6 papežu, a v po-svetnih cesarju. Papeževa modr<5st je samostan sv. Lamberta ohranila od mnozih zmešnjav srednjega veka. Prvi opat se je imenoval Herman, drugi Jakob. Pri druzem opatu Jakobu je v njem umrl tudi Enrik, ustammtelj tega samostana, in to v 3. dan decembra 1122. leta. Njega teld počiva pod vč-likim oltarjem. Za njim se je skdraj tudi opat Jakob prestavil na (5n svčt. Sedmi naslednik Jakobov je bil pobožni Ot. Ta bogoboječi, svojim raztresenim ovfiicam skrbni pastir je ukrenil, pčt svojih duhovnikov poslati po daJjnih krajih svoje velfke duhovske okoline. Iz mej teh pet je zaradi razsežaja JablaniSke Doliae poslal enega, ki je potlej bil dušni pastir denašnjega Marijnega Celja, (čisto slovžaski: Ma-rijnega Sela). Po svojega opata zapovedi je ta duhovnik na sv. Tome dan 1157. lčta prišel v Marijno C6Ije. Bedna koča z desak je bila njega stauovanje, ki je od začetka služilo tudi v cerkev tega kraja. Pastirji so mu pomogli iztesati hižno orodje, ako je raskava kl6p vredna tega imena. Kdo je ta sveti mož bil, o tem zgodovfna molči. Od vsega, kar je imel, bila mu je podoba matere božje, izrezana od lipovega lesa, najdražja. Od kod jo je dobfl, to se ne ve, niti se ne da povčdati, koliko 6asa je tu živel, katere naslednike jo imel ni kak6 je bilo katerenm im6. Pred to po-dobo je duhovnik vsak dan vršil sveto službo božjo, s kratka, Marijna podoba je bila edina lepota njegovega altarja. Prekrasno popisuje ta Marfjin hramec učeni pisatelj topografije nadvojvodine Avstrijske. ter ne morem si kaj, da njega izvirnib besed ne bi semkaj postavil. Oa pi§e: ,,Keine hochgethurmte Decke, mit manigfachen GebiMen reich verziert, tibenrčlbte damals den Muttergottes-Altar! — Ein Baumstock unter dem blauen Himmelszelte -war der Altar, von welchem herab die Gnadenmutter bei dem Strab.lenliQb.te des MB flammenden Taggestirnes oder bei dem mildern Gefiinkel der Sternenampelu huldvoll auf die fromme, wachsende Gemeinde blickte, die sich da zu ge-wissen Zeiten bei dem heiligen Altarsgeheimnisse einfand. Sichtlich ruhte der Segen GotteS auf des frommen Seelenhirten eifrigem Bemuhen. Mit jedem Tage fanden sich neue Schaflein ein! Der gebenedeite Name der Gnaden-| 8penderin ging von Mund zu Munde, von Hutte za Hutte." — Prva dogodba, izza katere se je Marijnega Celja imč jžlo po svetu šl- riti, to je bil prihod Moravskega grofa Vladislava s& svojo ženo. Ta je v nogah bil takd zel<5 obolel, da mu zdravniki nikakor nijso mogli pomSči. ^Obema se je sanjalo, naj upata na Marijo, in zaradi tega sta šla v Marfjno ^fc§]je, katero sta našla sti5prav (še le) potem, kadar se je k njima bil pri- družil sv. Večesla^ ter pot kazal. Stara kamena ploča ta prihod popisuje tak6: ,,,,Marggraf. feeinricb. *) in Mahren mit seiner Gemahl lagen krump an Handen und Fussen; da wurden sie voa St. Wenzel gen Cell gewie3en; als sie emachten, funden sie sich gesuu*"" • Od hvaležnosti je Večeslav sezidal kamneno kapelo, kder je poprej stala sam6 Ies&a. To se je zgodilo v začetku 13. veka, in o tem prifia kamen nad vrati .s tem napisom: ,,Anno Domini MCC inchoata est haec ecclesia gloriosae Mariae," slovenski: ,,v 1200 I6tn Gosp6dnjem se je začela zidati ta cerkev alavne Marije." Vladislav je umrl uže 1222. lčta. Od tega časa se je bolj in bolj širila povest o tem čudotvSruem prostoru, in kar dlje tem več plošnikov je hodilo v ta kraj, ki je poprej bil tak<5 pust. Ljudevit I., kralj Ogerski, dal je tamkaj novo cerkev sezidati. Ljudevit, sin Karla Anžuskega, ki ga srednji včk imenuje velicega, stopilje bil za svojim otcem, ki smo ga baš zdaj v mislih imšli, v 1342. 16to na ogerski, a v 1370. 1. na poljski pr&itol. V bojih z Litovci, Poljžki, Benečani in Bošnjaki je vedno zmagoval. Zgodilo se je, da je imel jedn6č samd 20.000 vojakor, a sovražaik 80.000. Prosil je Celjske Marije pomoči, in — zmdgel je. Od hvaležnosti je sezidal veliko cerkev se stolpom. Vrhu tega je cerkvi dal še po svojej smrti vso svojo in svoje žene obleko ter mnogo drugih darov. Od tega časa je Marijtio Celje najslavnejša cerkev svete bogorodlce. Nadvojvoda Maks Ernest je bil prvi, ki je Marijno podobo olepšal, ter po njega vzgledu so delali mnogi drugi bogatini. Po vsern tein je lehko razumeti, da je od lčta do leta pri-hajalo več romarjev, in kadar so bogoboječi Avstrijski vladarji ta kraj vzeli pod svojo zaščito in ga slavili s posebnimi pokloni, potem je Marijno Celje zasldlo po vsem svetu, a ne sam6 po Avstriji. Miroslav Malovrh