Poštnina plačana t gotovini. l&Vt 193* M*. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 47. bos. V LJUBLJANI, dne 15. junija 1932. Letnik III. VSEBINA: 440. Pravilnik o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške. 441. Navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu. 442. Navodila, kako naj s» sestavi proračun državnih razhod- kov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1933./1934. 443. Sporazum o kliringu med Jugoslavijo in Švico. 444. Obrazci k pravilniku o poslovanju in upravljanju skladov za podpiranje strokovnih šol. 445. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Uredbe osrednje vlade. 440. Pravilnik o trošenju pisarniškega in drugega Materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške.* Clen 1. V državnih uradih in ustanovah se sme nabavljati, uporabljati in trošiti pisarniški in drug material, pribor ‘n oprava samo, kakor je predpisano s tem pravilnikom. Člen 2. Papir, črta, nečrtan ali kariran, sme biti: a) za prepise in navadno pošto, ki nima trajnega Pomena, srednje fin — meliran v vsaki barvi — »kon-ceptni papir«, navadnih mer, težak 1000 pol največ 10 kg; b) za prepise, ki imajo trajnejši pomen ali so namenjeni za daljšo rabo, bel ali v barvi, navadnih mer, težak 1000 pol največ 10 kg; c) za prepise na pisalnih strojih bel, navadnih mer, težak 1000 pol največ 5 kg; . č) za blankete za ukaze bel, težak 1000 pol največ Elo kg. Člen 3. Kuverte so lahko: . a) pisarniške iz srednje finega papirja, sive ali v barvi, na eni strani gladke, velikosti 14/20 cm, težke 1000 kosov največ 6 kg; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne > «• maja 1932., št. 117/1,111/336. [ b) kuverte za akte (»rokavi«) iz srednje finega papirja, sive ali v barvi, gladke po eni strani, navadnih mer, težke 1000 kosov največ 10 kg; c) platnene kuverte za blagajniške posle, znotraj iz redkega platna, z obeh strani pa iz papirja; notranjost kuverte v barvi. Člen 4. Na Vsaki poli in na vsaki kuverti se mora takoj ob nabavi obenem natisniti ali na drug način vtisniti ime urada, ki jih bo uporabljal. Člen 5. Papir in kuverte se smejo nabavljati v nižji kakovosti in slabši kvaliteti, kakršna je zgoraj predpisana. V vseh državnih uradih ,in ustanovah se prepoveduje nabavljati za službeno uporabo težji in finejši papir in kuverte. Prepoveduje se vsaka nabava papirja in kuvert za poluradno ali privatno dopisovanje. Od tega so izvzeti kabineti ministrov in šefov uradov z najmanj II. položajno skupino, natisnjeno pa mora biti ime urada. Prepoveduje se nabava papirja in kuvert brez natisnjenega ali drugače vtisnjenega imena urada ali ustanove. Člen 6. Obraz.ci za prodajo ali za službeno rabo vseh vrst kakor tudi knjige za službeno rabo se tiskajo ali prirejajo po mehanični poti samo na papirju, čegar najvišja teža je 1000 pol 10 kg, kakor je določeno v čl. 2., pod a). Ministrstva določijo za svoje podrejene ustanove, kolikor tega niso že doslej storila, obliko in velikost vseh obrazcev in knjig, ki so v službeni rabi. Člen 7. Prepisovanje in vobče pisanje z roko ali na pisalnem stroju se mora vršiti brez vmesnih presledkov tako, da je med eno in drugo vrsto čim manjša razdalja. Pisati se mora po eni in po drugi strani. ■ Za notranje pisarniške posle, razne vrinke, podaljške, poročila in druge potrebe je uporabljati samo kon-ceptni papir, in to praviloma samo četrtino pole. Celo polo je uporabljati samo, če se naj vsa na vseh straneh popiše. Za zapiske, okrožnice in pomožne knjige je uporabljati predvsem zavržene neuporabne obrazce in knjige. Člen 8. Ovojni papir sme biti enojen v velikosti 90/126, z ene strani gladek in težak 1000 pol največ 100 kg. Člen 9. Ovojni papir in kuverte smejo biti samo v pisarniških uradih, kjer se vrši ekspedicija pošte ali pri uradniku, ki je odrejen, da upravlja material. Po ostalih pisarnah je prepovedano imeti tak papir in kuverte. ^ Člen 10. Pivni papir, s katerim se suši tinta, je lahko kakršnekoli barve, v navadni velikosti, težak 1000 pol največ 36 kg. Člen 11. Črni svinčniki smejo biti katerekoli znamke, ki ustreza kakovosti Fabrovega svinčnika št. 7702 ali Hardt-muthovega št. 123. Barvasti svinčniki morajo biti tudi iste kakovosti. Luksuzni svinčniki »Koh-i-noor«, >Castelk, >Apollcx, >MarsSlužbene novine« in banovinski službeni listi. Prepoveduje se nabavljanje knjig vsake vrste, razen zakonov in pravilnikov, komentarjev k tem kakor tudi strokovnih knjig v najožjem smislu, v katerih se obravnavajo vprašanja one stroke, za katere potrebo se nabavljajo. Člen 19. Prepoveduje se nabava pisarniške oprave za vse državne urade in ustanove. Sedanja oprava (mize, stoli, omare in stojala) s? mora dati popraviti, če se pokvari. Za urade in ustanove, ki se osnavljajo nanovo, se dovoljuje z odobritvijo resortnega ministra nabava najpotrebnejše oprave: lesenih miz navadne velikosti z miznicami ali brez njih, lesenih stolov, lesenih stojal in omar in lesenih obešalnikov. Člen 20. Peči se začno kuriti po pisarnah in ostalih prostorih dne 15. oktobra. Šefi uradov smejo po klimatskih razmerah odrediti, naj se prične kuriti šele po tem roku. Prav tako smejo odrediti, naj se kuri pred tem časom, toda nikakor ne pred dnem 1. oktobra. Vedno pa si je treba prizadevati, da se uporablja premog namesto drv, kjerkoli so peči in ognjišča z rešetkami in so pri teh zidani dimniki. Drva se morajo nabavljati predvsem iz državnih gozdov, premog pa samo iz državnih rudnikov. Samo izjemoma, če ga od njih nabaviti ni mogoče, se sme vzeti tudi od zasebnikov, vendar mora biti premog iz domačih rudnikov. Člen 21. Na eno peč v pisarnah in drugih prostorih pripada drv, in sicer: Imenovanje Za meseca januar in december na mesec po £a meseca februar in november na mesec po Za meseca marec in oktober na mesec po Skupaj Za pisarne s prostornino do 50 m3 1-100 m3 1*— m3 0-400 m3 6 m* Za pisarne s prostornino od 50 do 80 m3 1*250 m3 1-125 m3 0-625 m3 6 m* Za pisarne s prostornino od 80 do 120 m3 1*500 m8 1-250 m3 0-750 m3 7 m* Za pisarne s prostornino nad 120 m* 1*625 m8 1-500 m3 0-875 m3 8 m’ Na eno peč v pisarnah, kjer so prirejene peči 24 kurjavo s premogoin2 pripada premoga, in to; Za meseca januar in december na mesec po Za meseca februar in november na mesec po Za meseca marec in oktober na mesec po Skupaj Imenovanje lignita s 3000 kalorijami S !C.I S 'S 0) o t- -z £ »o > r* ■&« črnega premoga s 6500 do 70C0 kalorijami lignita s 3000 kalorijami os 'g 1 o u 75 p. 53 CS org ® vC > ^ C3 .52. co u o o »n — vo £ V) c a — £ J f -S *§ ss a o »o lignita s 3000 kalorijami rjavega premoga s 4500 kalorijami črnega premoga s 6500 do 7000 kalorijami lignita s 3000 kalorijami rjavega premoga s 4500 kalorijami črnega premega s 6500 do 7000 kalorijami Za pisarne s prostornino do 50 m3 . . . ; 450 337 225 400 300 200 140 112 75 1980 1498 1000 Za pisarne s prostornino od 50 do 80 m3 5C0- 375 250 450 337 225 250 197 135 2400 1818 1220 Za pisarne s prostornino od 80 do 120 m3 600 450 300 500 375 250 300 225 150 2800 2100 1400 Za pisarne s prostornino nad 120 m3 . . 650 487. 325 600 450 300 350 262 175 3200 2398 1600 Za potrebe, ki tukaj niso označene, kakor tudi za posebne primere, ki bi povzročile večjo uporabo drv flli premoga, mora potrošek vnaprej odobriti resortni minister. Potrebna količina kurjave za pisarne in druge prostore, ki imajo centralno ali etažno kurjavo, se določi komisijsko. Člen 22. V pisarnah, kjer se uporablja električna razsvetljava, spada na enega uracLnika ali uslužbenca žarnica močna do 40 vatov. Za hodnike in druge prostore treba potrebno ja-čin dektrične razsvetljave komisijsko ugotoviti. Za potrebe, ki tukaj niso označene, kakor tudi za ostale primere, ki bi povzročile večji potrošek luči, mora potrošek vnaprej odobriti resortni minister. Člen 23. Službeno dopisovanje med oblastvi, uradi in ustanovami, ki nimajo svojega sedeža v istem kraju, se opravlja praviloma po pošti, kolikor izvestna oblastva ne vročajo zelo važnih in nujnih naredb, poročil in obvestil po svojem posebnem kurirju. Samo v izjemno važnih in zelo nujnih primerih smejo uporabljati oblastva, uradi in ustanove v medsebojnem službenem dopisovanju tudi telegraf, odnosno pri opravljanju službenih pogovorov tudi telefon. Člen 24. Službene naredbe, poročila, pojasnila itd. je pošiljati po telegrafu samo, če so nujna in če bi se zgrešil namen, ako se vroče na drug način. Višja oblastva in ustanove se morajo izogibati temu, da bi zahtevale od nižjih oblastev, naj jim izročajo poročila in drugo po telegrafski poti v vseh onih primerih, ko se to brez kake škode za upravo lahko opravi po pošti. Službeni telegrami morajo biti spisani v zgoščenem slogu, v kratkih in jasnih stavkih. Iz telegrama je treba izpustiti vsako besedo, ki ne predstavlja bistva priob-fcitve in ki vobče ne vpliva na jasnost in smisel vsebine. Starešine višjih oblastev in ustanov ali po njih pooblaščene osebe morajo skrbeti za to, da se prednje od- redbe točno izvršujejo. Ko opazijo prvi primer, da pošilja nižje oblastvo brzojavke z vsebino, ki se brez kakršnihkoli škodljivih posledic da vročiti tudi po pošti, ali telegrame z zelo obširno in razvlečeno vsebino, mora opozoriti starešina višjega oblastva nižje oblastvo, naj tega zanaprej ne stori več; če se to ponovi, je pobrati od odgovorne osebe enkratni znesek telegrafske takse v korist državne blagajne. Člen 25. Službene telefonske pogovore je treba praviloma opuščati, kjerkoli tega značaj in nujnost posla ne zahtevata brezpogojno. Opravljani pogovori morajo biti kratki in se morajo omejevati samo na čisto službene priob-čitve. Glede na to, da je največ dnevnega telefonskega prometa v času od 11. do 1214 in 17. do 19. ure, je treba opuščati, če je to le mogoče, službene telefonske pogovore v tem času, da se s tem omogoči privatnim osebam, da opravijo svoje pogovore. V vsakem uradu in ustanovi je določiti, po katerih telefonih se smejo opravljati službeni telefonski pogovori, kakor tudi kateri uslužbenci smejo voditi te pogovore. Starešina urada ali v večjih uradih posebej za to odrejena oseba mora vsak poštni obračun o izvršenih telefonskih pogovorih pregledati in proveriti, ali so ti pogovori bili potrebni in ali uporabljeni čas ni pretiran. Od osebe, ki postopa pri opravljanju telefonskih pogovorov zoper prednje odredbe, je pobrati v korist državne blagajne enkratni znesek telefonske takse za opravljeni pogovor. Člen 26. Ves material in pribor po tem pravilniku se mora nabavljati po zakonu o državnem računovodstvu. Člen 27. Vsa potrebna pojasnila zaradi pravilnega izvrševanja tega pravilnika daje minister za finance. Člen 28. Ta pravilnik velja od dne, ko se razglasi v sSluž-benih novinahc. V Beogradu, dne 18. maja 1932.; št.. 55.900/11. Minister za finance dr. Mil. K. Dordevie s. r. Ministrski svet je v svoji seji z dne 18. maja 1932. usvojil prednji pravilnik gospoda ministra za finance in odobril, da se povsem po njem postopa. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 441. Kraljevina Jugoslavija Ministrstvo za gradbe v Beogradu, dne 8. marca 1932.; št. 5757. Vsem banskim upravam in občinam Beogradu, Zemunu in Pančevu. Predmet; Začasna navodila za osnovanje gradbenih odborov po gradbenem zakonu. I. Ker je uredba, s katero se odrejajo mesta in trgi, na katere je uporabljati prvi del gradbenega zakona (»Službene novine« št. 40/XVI iz 1. 1932.*), že razglašena, morajo vrt kraji, označeni v tej uredbi, takoj pričeti pripravljalna dela, da se uveljavijo one odredbe gradbenega zakona,** ki se lahko takoj uporabljajo. 1. Od glavnih odredb je prvo na vrsti osnovanje gradbenega odbora po § 106. gradb. zak. Pri vsaki občini je treba izvoliti gradbeni odbor, ki postane posvetovalni organ občine o vseh gradbeno-tehniških vprašanjih. Od tega odbora mora zahtevati občina mnenje po vsakem predmetu, ki se nanaša na gradbeno povzdigo in tehniško ureditev kraja samega. Člane gradbenega odbora in njih namestnike izvoli občinski odbor v začetku vsakega leta. Gradbeni odbor je sestavljen: a) v mestih do 50.000 prebivalcev in trgm iz 3 članov, izmed katerih je eden zdravnik in edene inženjer ali arhitekt, če pa tega ni, drug kvalificiran strokovnjak; b) v mestih s preko 50.000 prebivalci iz 5 članov, izmed katerih morata biti dva inženjerja ali arhitekta ali eden inženjer in eden arhitekt in eden zdravnik, po možnosti higienik. 2. Pri izvolitvi članov odbora je treba postopati s posebno skrbnostjo, ker po sedanjem delovnem področju odbora zavisi poglavitno od teh članov, kako se bo izvajala gradbena politika in kako se bodo dotični kraji urejevali. Za člane odbora je treba izvoliti predvsem kvalificirane strokovne osebe, ki se bavijo z ureditvenim in izgraditvenim vprašanjem in ki se zanimajo za izboljšanje higienskih in socialnih naprav in za napredek mestnega naselja. V večjih mestih mora biti ta odbor sestavljen ponajveč iz strokovnih oseb, ki ni da bi morali * »Službeni liste št. 189/16 iz 1. 1932. ** »Službeni list« št, 297/47. iz 3U 1931, j biti občinski odborniki, marveč se smejo jemati tudi izmed občinskih tehniških organov, ki se bavijo s temi vprašanji, ali pa izmed svobodnih poklicev, ki utegnejo oddajati mnenja o vseh večjih tehniških problemih in drugih vprašanjih, ki se tičejo urejanja in olepševanja naselij. Kjer ni kvalificiranih tehniških strokovnjakov, je treba voliti v odbor ponajveč stavbenike-gradbenike, mojstre ali če teh ni, pismene pomočnike ustreznih strokovnih obrtov. 3. Dokler se ne izdajo navodila za sestavo gradbenega pravilnika in podrobnejše odredbe o organizaciji, poslovanju in dolžnosti gradbenega odbora, je izvoliti v vsaki občini začasni gradbeni odbor tako, kakor se je to vršilo doslej po § 7. gradbenega reda I. za sela — ladanje ali po § 9. gradbenega reda II. za mesta v Hrvatski in Slavoniji ali po kakršnihkoli drugih veljavnih predpisih za volitev gradbenega poverjeništva ali podobnega odbora. Na sličen način je izvršiti volitev odbora tudi v onih občinah, kjer doslej ni bilo nikakšnih gradbenih predpisov, t. j. občinski odbor voli gradbeni odbor na predlog opštinskega suda (občinskega starešinstva). 4. Poslovanje teh gradbenih odborov se vrši preko gradbenih oddelkov ali tehniških organov dotičnih občin. Če občina nima gradbenih oddelkov ali tehniških organov, se vrše posli preko pooblaščenih inženjerjev in arhitektov, če pa tudi teh ni, preko tehniških oddelkov sre-skih načelstev, kolikor je to možno. V občinah, kjer so gradbeni oddelki, se lahko osnuje en odsek samo za opravljanje poslov glede ureditve in regulacije dotičnega kraja, odnosno izvajanja gradbenega zakona in vseh pravilnikov in uredb, ki so z njim v zvezi. Šef gradbenega oddelka, odnosno šef posebnega odseka za urejanje in regulacijo, kjer pa tega ni, tehniški organ dotične občine ali oni, ki ga občina za takega nastavi, je obenem tudi tajnik gradbenega odbora. 5. Izprva je najvažnejši posel gradbenega odbora, dajati občini mnenja po predmetih o gradnji, predelavi in uporabi gradb iz IX. oddelka gradbenega zakona, ki obravnava gradbe. Po § 84. gradb. zak. je predpisano, da se ne sme začeti nobena nova gradnja po tem zakonu brez gradbenega dovolila; nadalje se navaja, za katere gradbe in katere izpremembe na gradbah se mora zaprositi gradbeno dovolilo. Po § 84., odstavku (4), gradb. zak. se predpiše z gradbenim pravilnikom, za katera dela še se bo zahtevala dovolitev, za katera pa samo prijava. Dokler se ta pravilnik ne sestavi, se izdajajo v mestih in trgih, za katere veljajo še gradbeni predpisi, gradbena dovolila za druga dela, ki niso obsežena v § 84.* odstavku (3), kakor tudi za popravila in manjše predelave po veljavnih predpisih brez predhodnega zasliša* nja gradbenega odbora in brez javne razprave po § 89. gradb. zak. Od tega so izvzeti primeri po § 25., odstavkih (2) in (3), in §§ 117. in 118. gradb. zak. 6. V krajih, za katere doslej ni bilo nobenih zakonskih predpisov, je postopati po novem zakonu, kolikor je odrejeno, za ostale primere pa po izprevidnosti grad-* benega odbora in opštinskega suda (občinskega starešinstva), kakor tudi po dosedanjih običajih, dokler se n e izdajo predpisi, po katerih se morajo ravnati tudi ti kraji. 7. Vse prošnje, ki se zaradi gradbene dovolitve pošiljajo opštinskemu sudu (občinskemu starešinstvu) S prilogami, potrebnimi po zakonu, mora najprej gradbeni odideleikj odnosno odsek ali tehniški orgauj odnoa* no posebna oseba, ki jo občina kot tako nastavi, pregledati, mora po izvršenem pregledu in ogledu na mestu samem (§ 89. gradb. zak.) in po navodilih odposlanca gradbenega odbora sestaviti zapisnik o razpravi in ga poslati obenem s poročilom tajnika gradbenega odbora gradbenemu odboru zaradi mnenja. Po mnenju tega odbora izda cpštinski sud (občinsko starešinstvo) potrebno odločbo. 8. Kjer doslej ni bilo nikakšnih zakonskih predpisov, kjer ni gradbenih oddelkov niti drugih strokovnjakov za to delo, se omeji po občinskem odboru izvoljeni gradbeni odbor na uporabo gradbenega zakona, kolikor ga je moči uporabljati, zlasti glede postavljanja zgradb ter določanja njih položaja po odrejeni črti in glede izpolnjevanja pogojev iz §§ 130. in 131., odstavka (3), tega zakona, dokler se z navodili in pravilnikom ne izdajo podrobnejše odredbe. 9. V krajih, ki nimajo regulacijskega načrta, mora skrbeti gradbeni odbor za to, da se postavljajo zgradbe na odrejeni črti, ki se mora določiti na mestu samem vsaj približno ob ogledu, ko se opravlja, in ki se da pozneje uporabiti za regulacijsko črto. Po možnosti se smejo zgradbe v takih krajih postavljati tudi za ulično črto, če ni močnejšega razloga za postopanje po § 118. gradb. zak. 10. Zapisnik o regulacijski in nivelacijski črti se izdaja, kakor doslej, po obrazcu o izdajanju zapisnika, določenem s pravilnikom za sestavo regulacijskih načrtov št. 6958/25, po katerem se mora voditi pri vsaki občini posebna knjiga, v katero se vpisujejo vsi potrebni Podatki, po katerih je oznamenovana regulacijska in ni-velacijska črta na terenu. Tako sestavljeni zapisnik se mora po istem obrazcu izdati tudi prosilcu v dveh enakih izvodih. Oznainenovanje regulacijskih črt se izdaja na osnovi oznamenovanih uličnih osi, in to po pravilniku ministrstva za gradbe št. 6958/25 za sestavo regulacijskih in nivelacijskih načrtov, dokler se ne sestavi nov pravilnik Po § 3. gradb. zak. 11. Potrdila o regulacijski in nivelacijski črti se izdajajo, če se zgradba ne postavlja v ulični črti, ampak na dvorišču. II. Za industrijska in rudarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatska in turistična naselja, kjer obstoje občinska oblastva, se voli gradbeni odbor tako, kakor za mesta in trge. Če so ti kraji v državni eksploataciji, vrše člani uprave obenem tudi dolžnost članov gradbenega odbora, odločbe o gradbeni dovolitvi pa izdaja Prvo nadrejeno oblastvo ali ono oblastvo, ki je predpisano s posebnim zakonom. III. Za vasi po § 127., odstavku (4), gradb. zak. se tudi voli gradbeni odbor kot posvetovalni organ dotične občine in se sestavlja na isti način glede strokovne izobrazbe članov, kakor je zgoraj navedeno. Gradbena dovolila za vse vaške zgradbe in postranske objekte (§§ 130. in 131.) izdaja občina. Pri tem delu se mora paziti na to, da mora vsaka vaška hiša postaviti stranišče in imeti gnojišče. Glede regulacijske črte je treba ravnati tako, kakor je navedeno zgoraj za one kraje, kjer ni regulacijskega načrta. Za vaške zgradbe po § 131., odstavkih f1) in (2), za katere izdaja gradbeno dovolilo ban, odnosno sreski načelnik, oddaja gradbeni odbor mnenje opštinskemu sudu (občinskemu starešinstvu), ki poda predlog banu, odnosno sreskemu načelniku, ki izdasta odlok. V tem primeru opravi ogled na mestu samem državni tehniški uradnik z enim članom gradbenega odbora. IV. Ob poslu glede vprašanja o izdajanju gradbenih dovolil se mora postopati po zgoraj navedenih pojasnilih in se smejo zaradi olajšave in enotnosti rabiti začasni obrazci ali tem podobni, ki jih je izdal v dodatku h gradbenemu zakonu s pojasnili Jovan Obradovič, in to: obrazec št. 3: prošnja za gradbeno dovolitev; obrazec št. 4: komisijski zapisnik o ogledu in javni razpravi na mestu samem; obrazec št. 5: gradbeno dovolilo; obrazec št. 6: prošnja za dovolitev za uporabo zgradbe; obrazec št. 7: zapisnik o pregledu dovršene zgradbe; obrazec št. 8: dovolilo za uporabo zgradbe; obrazec št. 9: prošnja za popravilo — predelavo zgradbe; » obrazec št. 10: odlok o popravilu — predelavi zgradbe. V. Gradbeni odbor, odnosno njegovi tehniški člani morajo takoj pričeti pripravljati potrebne podatke za sestavo regulacijskega načrta, uredbe o njegovem izvajanju in gradbenega pravilnika. Ko se prednje vroča, se priporoča bansk! upravi (občini), da ukrene, česar treba, in da skrbi za pravilno izvrševanje teh navodil. \ Po pooblastilu ministra za gradbe pomočnik Mih. Kneževič s. r. 442. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije. Oddelek za proračun. V Beogradu, dne 1. junija 1932; št. 32/VII. Izjemno težke gospodarske razmere, v katerih smo danes, nalagajo že same po sebi, da je treba zbog takih razmer pristopiti k izdelavi novega proračunskega predloga za leto 1933./19134. ne samo v smislu kar najstrožjega varčevanja v državni administraciji, marveč tudi z namenom, državne razhodke radikalno zmanjšati s tem, da se uveljavijo izjemni ukrepi, ki jih narekujejo sedanje razmere. Načela, po katerih se je ravnala kraljevska vlada pri izdelavi prejšnjega proračunskega predloga, se morajo izvesti s še večjo energijo in požrtvovalnostjo. Namen jim je, da z ene strani zaobsežejo edino in samo neizbežne potrebe države, ki se podajajo iz njene organizacije, in da omogočijo z druge strani neizogibno prilagajanje našim gospodarskim razmeram, tako da novi proračunski predlog za leto 1933./1934. ne poseže črez dejanske gospodarske možnosti države. Nesporno zahteva ta nova proračunska politika, ki se vsiljuje kot edina zbog današnjih izjemnih razmer, velike žrtve tako od administracije kot take kakor tudi od organov, ki jim je poverjena njena voditev in izvršitev. Toda ob izjemnih razmerah se brez žrtev in samo-zatajevanja vobče ne da doseči normalizacija razmer niti v enem območju javnega življenja, in tudi ne v državnem gospodarstvu. Globoko preverjen, da se samo tako ustreže interesom in potrebam našega državnega gospodarstva, zago-tovivši novemu delovanju pogoje za prospeh s tem, da se z novim proračunskim predlogom za leto 1933./1934. ustvari povoljno vzdušje, predpisujem na osnovi odredb členov 9. do 25. zakona o državnem računovodstvu, uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov in § 77. finančnega zakona za 1. 1932./1933. in pa da bi se dosegla obenem pri sestavi posebnih proračunov za 1. 1933./1934. potrebna enotnost, naslednja navodila, kako naj se sestavi proračun državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1933./1934.* I. Obče pripombe. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1933./1934. mora obsezati potrebne kredite in domnevne dohodke za čas od dne 1. aprila 1933. do dne 31. marca 1934. Ker mora minister za finance prej proučiti, pretresti in urediti vse posebne proračune in skladno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu izvesti ravnotežje med državnimi dohodki in razhodki in izdelati k proračunu svoj ekspoze, morajo biti po odredbi čl. 9. zakona o državnem računovodstvu in po prvem odstavku člena 7. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov vsi posebni proračuni razhodkov in dohodkov za 1. 1933./1934. tako obče državne administracije (uprave) kakor tudi državnih gospodarskih podjetij in ustanov vročeni ministrstvu za finance — oddelku za proračun v zakonskem roku. Ta skrajni rok se nikakor ne sme prekoračiti. Posebni proračuni, ki bi se poslali pozneje, se ne bodo upoštevali in vzeli v oceno, proračun dotične ustanove za leto 1933./1934. pa mora biti zaključen v tem primeru samo na podstavi onih podatkov, s katerimi razpolaga minister za finance. Razdelitev proračuna skladno s členoma 2. in 3. uredbe o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov na državno administracijo (upravo) in na državna gospodarska podjetja in ustanove, izvedena v proračunu za leto 1932./1933., se mora pridržati tudi v proračunu za leto 1933./1934. Po členu 1. uredbe se deli državni proračun: a) na proračun občih državnih razhodkov in dohodkov in b) na proračun razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov. * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. junija 1932.2 št. 129/_LIX/397!7 Vsote razhodkov in dohodkov enega in drugega proračuna se postavljajo in odobrujejo samo v kosmatih zneskih. I. Proračun občih državnih razhodkov in dohodkov obseza po členu 2. te uredbe: 1. Proračun razhodkov obče državne administracije (uprave), ki ga sestavljajo ti-le poedini proračuni: vrhovne državne uprave; pokojnin, razpoloženj, vzdrževalnin, narodnih priznanj, pomoči in invalidskih podpor; državnih dolgov; ministrstva pravde, ministrstva za prosveto (brez državnih tiskarn in narodnih gledališč); ministrstva za zunanje posle; ministrstva za notranje posle; ministrstva za finance (brez uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca in tvornice za sladkor na Čukarici); ministrstva za vojsko in mornarico; ministrstva za gradbe; ministrstva za promet (prometne upravne naprave); ministrstva za poljedelstvo (brez državne razredne loterije, državnih kobilarn in državnega poljedelskega zaklada); ministrstva za trgovino in industrijo (brez Državne hipotekarne banke); ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje (brez državnih kopališč in kopališč v državni upravi, državnih zdravilišč in okrevališč in vseh ostalih ustanov te vrste, kakor tudi vseh onih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po posebnih predpisih iz lastnih dohodkov in iz državne podpore), in ministrstva za telesno vzgojo naroda, in proračunskih rezervnih kreditov. 2. Proračun dohodkov; od neposrednih davkov; od posrednih davkov; od presežka monopolskih dohodkov; od čistega dohodka državnih gospodarskih podjetij in ustanov in od raznih dohodkov, kolikor niso po svoji naravi gospodarskega značaja. II. Proračun razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov obseza po členu 3. uredbe: 1. Proračun razhodkov državnih gospodarskih pod- j jeti j in ustanov, ki ga sestavljajo ti-le poedini proračuni: v stroki ministrstva za prosveto: državnih tiskarn, narodnih gledališč; v stroki ministrstva za finance: uprave državnih monopolov, državnih posestev Belja in Topolovca, tvornice za sladkor na Cukarici; v stroki ministrstva za promet: (prometna in p. t. t. gospodarska podjetja); v stroki ministrstva za poljedelstvo: državne razredne loterije, državnih kobilarn, državnega poljedelskega zaklada; v stroki ministrstva za šume in rudnike; v stroki ministrstva za trgovino in industrijo: Državne hipotekarne banke in v stroki ministrstva za socialno oolitiko in narodno ' zdraviei državnih kopališč in kopališč v državni upravi, | državnih zdravilišč in okrevališč in vseh ostalih | ustanov te vrste, kakor tudi vseh onih bolnic in sanitetnih naprav, ki se vzdržujejo po po- I sebnih predpisih iz lastnih dohodkov in iz , državne podpore. 2. Proračun dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov sestavljajo dohodki teh podjetij in ustanov m se izkazujejo obenem z vsakim posebnim proračunom razhodkov teh podjetij in ustanov. V ta proračun spadajo tudi dotacije iz občih državnih sredstev, namenjene za pokrivanje pasiv poedinih državnih podjetij in ustanov. Kljub tej porazdelitvi državnega proračuna so se vendarle pridržala načela, postavljena po odredbah členov 14. in 18. zakona o državnem računovodstvu: prvič, da morajo biti državni razhodki in dohodki, najsi izvirajo iz kakršnekoli osnove, vsi obseženi v državnem proračunu in izkazani na določenem mestu v kosmatih zneskih, in drugič, da se morajo najprej postaviti državni razhodki, Potem pa dohodki. II. Razhodki. Načelo, ki ga je treba izvesti v proračunu, da mora biti namreč v državnem proračunu izvedeno ravnotežje med razhodki in dohodki, je postavljeno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu. Zato je v prvi vrsti posebne važnosti, da morajo biti predlagani razhodki in dohodki tako proračuna občih državnih razhodkov in dohodkov kakor tudi proračuna razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij in ustanov realni in se morajo opirati na skrbno urejene in kontrolirane podatke^ Obči položaj naše države zahteva, da se znižajo državni razhodki na neizogibne državne potrebe v bodočem proračunskem letu. Ob ocenjanju razhodkov je Jreba postopati tako, da se predlagajo samo, če ne bi bilo mogoče, da se ta razhodek vobče ne stori, odnosno kolikor ni pričakovati, da bi bilo mogoče zadostiti tej potrebi pozneje ob ugodnejših pogojih in okolnostih. Razen tega je treba predlagati višino kreditov samo v ®nih vsotah, ki so neizogibno potrebne, da poslovanje državnih uradov in ustanov ni ogroženo. Proračunsko ravnotežje je v tem, da se vsi državni razhodki enega proračunskega leta pokrijejo z dohodki za to leto. Upoštevaje to in jemaje za zakonsko osnovo ob sestavi proračuna načelo ravnotežja, je treba v tem konkretnem primeru Rodeti, da iznos državnih razhodkov obče državne administracije (uprave) za leto 1933./1934. posamez nikakor ne sme prestopiti meje sedanjega državnega proračuna, marveč se mora celo vsekakor znižati pod to mejo. Potemtakem se mora izvesti v razhodkih strogo varčevanje, kar ustreza pravilno pojmovanim gospodarskim interesom države; da pa se doseže čim pravilnejša m primernejša porazdelitev kreditov v mejah možnosti bjih občega kritja, je treba težiti po tem, da se predlagani krediti znižajo v vseh primerih, kjer to dovoljujejo interesi države ali državne službe. Potemtakem se ne sme predlagati noben razhodek «amo zato, ker je že obstajal v dosedanjih proračunih. ° velja zlasti za izredne in neobičajne razhodke, ki so občasnega ali začasnega značaja. Predlagani krediti, redni (osebni ali materialni) ali “redni, ki jih ne bi zahtevala absolutna državna potreba, P bodo črtali ali zpižali na. potrebni znesek; šefi uradov I in šefi računovodstev dotičnih ustanov, ki so po členu 9. ' zakona o državnem računovodstvu odgovorni za točnost dejanskega stanja, pa se pokličejo na odgovor. Glede osebnih in materialnih razhodkov banskih uprav je proračunsko potrebno, da se istoimenski raz-I hodki porazdele po vrsti banskih uprav tako, da ve ! vsaka banska uprava, s kolikšnimi krediti sme in mora razpolagati. A. Osebni razhodki. Po členu 23. zakona o državnem računovodstvu sa morajo postaviti krediti za plače v proračun po dejanskem stanju števila osebja in po višini prejemkov ob času, ko se proračun sestavlja. Zaradi tega je treba vzeti v tem konkretnem primeru stanje z dne 1. julija t. 1. Ne bodo se dovolila nobena nova uslužbenska mesta in jih potemtakem ni treba izkazovati na običajni način »nova mesta?. Če bi se moralo to število po določeni formaciji poedinih ustanov popolnih z obstoječimi zvanji v proračunskem letu 1933./1934., se morajo označiti taka zvanja v oklepaju kot »mesta prazna«. Ob sestavljanju osebnih razhodkov se mora postopat, z največjo obzirnostjo. Po najnovejših podatkih je sedanje število osebja v državnih uradih in ustanovah očitno večje, nego jih je dejanski treba. To število se mora zniževati. V nobeni državni ustanovi se ne bo dovolilo, da bi se skupno število njenih uradnikov pomnožilo, nego se bo posebej na to pazilo, da se njih število zniža. Za to vrsto razhodkov je treba postopati, ko se sestavlja proračun, po zakonu o uradnikih z dne 31. marca 1931. tako-le: I. Krediti za partijo »Osebni prejemki« imajo te-le pozicije, in sicer: 1. Plače — periodični poviški in položajne doklade uradnikov. 2. Plače — periodični poviški zvaničnikov. 3. Plače — periodični poviški služiteljev. 4. Razlika prejemkov po § 259. zakona o uradnikih. Za te prve tri pozicije se morajo izkazati zvanja — položaji dotičnih uslužbencev tako, kakor to ustreza predpisom zakona o uradnikih, pri čemer je treba označiti položajno skupino plače, odnosno položajno skupino plače s stopnjo, na primer; I, II/l, II/2, III/l, III/2, IV/1 in IV/2, odnosno položajno skupino plače s stopnjo in periodičnim poviškom in sicer: IV/1-1, IV/1-2, IV/1-3, IV/2-1, IV/2-2, V-l, V-2, VI-3 itd., določene z odredbami zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Pozicije pri partiji: »Osebni prejemki« morajo biti razčlenjene na podpozicije po zvanjih z zneskom pripadajočih prejemkov, t. j. vračunši plače, plače s periodičnimi poviški in dodavši njim pripadajoče položajne doklade, V prvi poziciji je izvršiti porazdelitev pod a) na uradnike in pod b) na uradniške pripravnike (glej obrazec) po strokah in draginjskih razredih. Poleg zvanja — položaja je postavljati po predpisih zakona o uradnikih te-le označbe, in sicer: „ . enačba: I, V, VI, vil, VIII, IX in X označuje položajno skupino in plačo; označba: II/l, II/2, III/l, III/2, IV/1 in IV/2 označuje položajno skupino in plačo s stopnjo; IV/1'1’ IV/1‘2’ IV/2-3’ V4’ VI-2’ VI14-J ’ .’ X'3 označuje položajno skupino, stopnjo iu Plačo s MEiodiČfliffl poviškom. co co CD CO •* 00 (M O N o. o o o o 50 CO o o o CO CO rH 00 id 'rH co co •*H tH 00 00 ■TH co 00 ■rH o o »o o o o co o 01 00 C0 (M TH CO CM o 70 G ^ ^ bi >0 g d) ^ ^ .S-LŠg bfl fa£ bc bc b/D *c tH >o a. >o 73 co co co efi^ied co co C5 bC O T5 © bi Oh Jad 0) © :zr c a S3 A .2. © co © ®*s d © N O. 70 o M d . co © Jd elioizod • o X -M cn •P* U +* PS • pN -d Til TJ 73 • r-4 C e .d O p« N s N d d u • u • mi d 1—1 .D •p* © v •ra > (3 d o O Ph (se o 0H S p c d >CM O p. .9 © £5 S S >c/3 TJ •r; d o p-P - ® '3 'S >o ^ 0 ® .2 ^ <15 P 1 O >o I I o o o co 05 O O CM CM 00 0 01 co lD co ID O o 00 00 C5 CM M S * CJ ] I—I ^ *pH >> .9th -a * ‘S 73 ^ 2 o> 2G -*-> M m d S d S £Ž ‘3 i s o P 00 > o 2 M d >—i ID d S •• - -b* •’-< rsi O 1 . > CM -d > :d> o >m jid "> d ID (M bi O > • o ▼"* p - cc tH d « •i-t tH tH O O 00 ■TH 05 co d CM " > • bi T1 -s*1 • pH p . s L >£ • o *7 d o „ , *%>> _ co co o o o o o ID r*i O ^ O CO ID I O O O GO CO tH CM CM 2 * )~~t i ^ bin > > > rH d .-9 ‘3 *d* d > d b* P XI > X d >C/J • rH > CM CM CM d •p-o d d . >»H V > d > d d M ‘d TJ d d M o 00 r* •rH 05 L- C0 O d tJ O ,2k 03 'r6 . .2 S ^ h 'H H I p( D. d tH CM CM CM o o o co CM co o o o o o o o o o O lC o CO tH tH o N p. o o o o O' »o o o o o ID o o o- te o. -G ■S’-® b£> l> CO 05 CO co 05 M © ® :ir cc .*_) ® U C eH N P« © M.] © — cn o S‘3 N C 5 O CD CO co ai of o o p o o co o o o o o o o o o o o o o CM o co co r—H \C> erf o o o o o o o o vO to o D D J* T3 o N 03 Ch O o o o o o o o GO (M C •! cul rt . o . . g — KJ N , « "G * c3 u. • G s *3 • o F* — rt c! .a oT Sh T3 : £ T3 O U D 1 £ ; C D O rt NS 03 C >o «4-» O T3 ■s I u ® M) a $5 03 D 5 c3 £ • G o ^ o ©* > G> •f—a U. 03 >o *3 > rt bp m S S rt O d ^ S G c« 03 >0 , 03 T3 O CU O 03 O D -O O 'D O O- O e a> ■š .s M1? p O T3 CU cs ns o rt u G IS •P* u o -** rt S O D > a> 03 4*} >03 O o o § § o o ID ID >03 O .■5 « >o 03 - bo a> rt ,0 O O tsa O > o Ph ^3 >7i O O 3 .ts F*. P-H O ■03 o Ul 03 •F“4 F^i S >03 03 O O u. rt •«- G 03 cu G G > rt 3 rt G S- • F-4 04 • «-4 D F^ >03 G u rt 03 S O O o o ID O O O JO o o cu o p* >03 rt - 03 'cl O G >8 >“ io>[» o D • >03 • G u • rt 03 04 D u 03 03 . O (D *> rt h <13 S* 04 O Ph 6D rt rt NJ S G . G pi<3 T3 >ij ■HO ,rH U rj C3 P > fl G O > .22 8 a.S o g £ G W S rt >S > 2 :Gs rt c« g rt ^ ^ O o o o CD O G 'D O i rt ® Jd efioizod n ustanov je postaviti po členu 3. uredbe kosmate dohodke teh podjetij in ustanov. Prav tako je postaviti v ta Proračun tudi dotacije iz občih državnih sredstev, name- njene za kritje pasiv poedinih državnih podjetij in ustanov. Presežek dohodkov nad razhodki državnih gospbdar-skih podjetij in ustanov naj se izkaže skladno s prvim odstavkom člena 5. uredbe, v skupni vsoti v proračunu občih državnih dohodkov v oddelku ;>Državno gospodarstvo« pri onem ministrstvu, pod katero spada dotično podjetje ali ustanova. IV. Finančni zakon. S členom 44. zakona o državnem računovodstvu je določeno, kakšne odredbe mora obsezati finančni zakon. Po svojem značaju se mora omejiti ta zakon kot sestavni del državnega proračuna samo na to, da se z njim nadrobneje uredi izvrševanje proračuna v smislu in duhu zakona o državnem računovodstvu. Opozarjam ob sestavi odredb v predlogu finančnega zakona, da se bom striktno držal člena.44. zakona o državnem računovodstvu in da ne bom sprejel nobenega predloga ali amendementa, ki bi mu morala biti vsebina predmet za poseben zakon ali za izpremembe in dopolnitve veljavnih zakonskih predpisov. V. Podatki, potrebni za proračun. Skladno s členom 11. zakona o državnem računovodstvu in z drugim odstavkom člena 7. uredbe morajo podati vsi ministri obči ekspoze s pismeno obrazložitvijo o vsaki vsoti razhodkov. Zato mora biti vsak proračun dopolnjen: 1. z občim ekspozejem, v katerem mora biti pregledno obsežen ves proračun dotičnega ministrstva'; ta mora biti popolnjen s posebnim ekspozejem za vsako širšo skupino razhodkov ali dohodkov, ki je zase poseb-na, logična celota, kakor n. pr.: srednji tehnični pouk, nižje kmetijske šole, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorska plovidba, pošte, telegraf, telefon itd. Obči ekspoze mora obsezati vsa poglavja dotičnega resorta, podjetja ali ustanove, odnosno stroke. Obsezati mora obči pregled potreb in dohodkov te stroke, kakor jih določa proračun za leto 1933./1934. V njem se navajajo osnovni momenti politike dotičnega resorta, podjetja ali ustanove in se razlagajo in tolmačijo v velikih potezah predlogi s finančnega, gospodarskega, upravnega in strokovnega stališča; v njem se podaja koncizen historiat s pogoji že doseženih uspehov, iz česar naj se vidi evolucija dotične stroke. Zato bodi proračun za leto 1933./1934. tak, da ga je mogoče na široko primerjati s prejšnjim proračunom za leto 1932./1933. in s poslednjim zaključnim računom. Za poedina državna gospodarska podjetja in ustanove je treba jasno izkazati donosnost, navesti sistem kalkulacije, po katerem se je izkazana donosnost izračunila, pojasniti in posebej poudariti one momente, ki vplivajo na zvišbo ali znižbo proizvodnje, režijskih stroškov, občo aktivnost ali pasivnost podjetja. 2. S posebnimi ekspozeji za poedine službene grane se mora strokovneje in podrobneje navesti stanje dotične grane; biti morajo dopolnjeni s podrobnimi izkazi, iz katerih se da pregledno in jasno videti gibanje razhodkov in dohodkov, razen tega pa oceniti umestnost in preciznost predlaganih kreditov. Sestavi teh ekspozejev je treba posvetiti posebno skrbnost, uvaževaje, da je material, ki ga obsezajo, največkrat odločilnega pomena za končno fiksiranje kreditnih znesko.v. Naglaša se pa, da v prejšnjih pred- logih ekspozejev čestokrat ni bilo ali pa so bili zelo površni in nezadostni, a v nekih primerih niso mogli podati niti najbolj površne slike o pravem stanju stvari. Taka nepazljivost ni dopustna in je poslu samemu v veliko škodo. Končno je sestava teh ekspozejev, ki so priloge po-edinim proračunom, zakonska obveznost, ki je v kategorični obliki določena z zakonom o državnem računovodstvu. Ekspoze obsezaj torej vsa potrebna pojasnila o proračunu. Samo kratka pojasnila, sestavljena kot pripombe (n. pr. pozivanje na poedine zakonske odredbe in rešitve; označba cen in količine materiala in temu podobno) se smejo postaviti v stolpec za pripombe obrazca štev. 1; 3. s podrobnimi izkazi in pojasnili o razhodkih po-tameznih partij in pozicij. 4. Proračunu morajo biti priloženi tudi seznamki vseh državnih uradnikov in uslužbencev v vseh skupinah' kakor tudi kontraktualnih uradnikov in dnevničar-jev, izdelani po proračunskih poglavjih, partijah in pozicijah. Ti seznamki morajo imeti: stolpec, v katerem se označijo priimek, začetna črka očetovega imena in ime; stolpec, v katerem se označi zvanje; stolpec, v katerem se izkaže položajna skupina in stopnja; stolpec, v katerem se označata službeni kraj in draginjski razred; stolpec, ki navaja število rodbinskih članov, ki jim gre pravica do rodbinske draginjske doklade, in stolpec, ki obseza skupne prejemke dotičnega uslužbenca. Poleg tega je treba izkazati seštevek tega poslednjega stolpca po poglavjih, ki se mora ujemati s seštevkom partij osebnih prejemkov v dotičnem poglavju. Pod tem seštevkom je treba označiti skupni znesek, ki se nanaša na morebitna prazna mesta, ki niso popolnjena do dne, ko se sestavi proračun. Seznamki morajo imeti še rekapi-tulativni pregled osebja po priloženem obrazcu št. ‘2., izdelan posebej za vsako proračunsko poglavje; šefi računovodstev pri ministrstvih pa morajo izdelati na podstavi tako poedino sestavljenih pregledov po en obči rekapitulativni pregled osebja za ves resort dotičnega ministrstva. Po zgoraj navedenih navodilih je treba sestaviti tudi seznam ek uslužbencev, ki prejemajo razliko po § 259. zakona o uradnikih; 5. eventualno tudi z drugimi prilogami, o katerih govore ta pojasnila ali o katerih dotični resort sam spozna, da jih je treba priložiti, da bolje obrazloži potrebo kredita ali gibanje dohodkov. t Proračuni razhodkov in dohodkov morajo biti izde- lani po obrazcu št. 1., ki ga naj nabavi vsako ministrstvo v breme svojih kreditov, ker ga jim ministrstvo za finance ne bo poslalo. Minister za finance dr. Mil. R. Dordcvič s. r. (Obrazec št. i. gl. naslednjo stran. Op. ur.)’ Obrazec št 2 Rekapitulativni in primerjalni pregled števila osebja po predlogu proračuna za leto 193.../193... Urad .................................. Položajna skupina Stopnja Številčno stance uradnikov oo predlogu o'oraiU"a Število osebja po sedanjem proračunu Predlaga se -p več manj Zunaj skupine 03 o >2 g M £ & S plačo in periodičnimi poviški Vseh 1 2 3 4 Zunaj skupine I 0 II 1 2 iii 1 2 IV 1 2 v vt VII VIII IX X Vseh uradnikov 1 Številčno stanje uradniških pripravnikov po predlogu proračuna Po stroki k skupini Draginjski razred I II III VIII IX X Vseh uradniških nripravnikov Številčno stanje zvaničnikov po predlogu proračuna 1 II m___________________________________________________________________ Vseh zvaničnikov _______________________________________________ Številčno stanje služiteljev po predlogu proračuna I___________________________________________________________________________ II____________________________________________________________________________ Vseh služileliev mmmmi Številčno stanje ostalih uslužbencev po predlogu proračuna Kontraktualnih uradnikov__________________ Dnevničarjev-zvaničnikov__________________ Dnevničarjev-služiteljev__________________ Honorarnih uslužbencev Vseh . . Rekapitulacija: _______________uradnikov__________________ uradniških pripravnikov zvaničnikov služiteljev_________________ ostalih uslužbencev Skupaj Obrazec St. 1 Številka Razliodki Proračun za leto 1933./1934. Odobreno za leto 1932./1933. Predlaga se razlika za leto 1933./1934. Dejanski porabljeno angažirano) (prejeto) v letu 1931./1932. Pripomba partije pozicije Znesek pozicije Znesek partije -j- več — manj Din P Din P Din P Din P Din P Pripombi: 1. V poslednji stolpec se morajo vpisat številke po partijah za razhodke, a za dohodke tudi po po- zicijah. Če gre za razhodke, naj se prečrta beseda „prejeto“; če gre za dohodke, pa naj se prečrta beseda „porabljeno (angažirano)". (Glej člen 19. zakona o državnem računovodstvo in navodila, kako naj se sestavi državni proračun za leto 1933./1934.) 2. V predzadnji stolpec se morajo vpisati številke po pozicijah z znakoma -f- ali —. 448. Na predlog predsednika ministrskega sveta ter ministra za zunanje posle in namestnika ministra za trgovino in industrijo, ministra za poljedelstvo, je sklenil ministrski svet v svoji seji z dne 10. maja 1932., da se na osnovi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932. — začasno uveljavi sporazum o kliringu, sklenjen in podpisan dne 27. aprila 1932. v Curihu med kraljevino Jugoslavijo in Švicarsko konfederacijo, ki se v izvirniku in prevodu glasi takole: Kraljevsko poslaništvo Jugoslavije Pov. br. 129. Verbalna nota. Kraljevsko poslaništvo Jugoslavije si usoja sporočiti zveznemu departementu za narodno gospodarstvo, da je njegova vlada odobrila sporazum, sklenjen dne 27. aprila 1932. v Curihu zaradi ureditve plačevanja, ki izhaja iz blagovne trgovine med Švico in Jugoslavijo. Kraljevsko poslaništvo porablja to priliko, da ponovi zveznemu departementu za narodno gospodarstvo zagotovilo o svojem odličnem spoštovanju. V Bernu, dne 6. maja 1932. (M. P.) -'Zveznemu departementu za narodno gospodarstvo v Bernu. Zvezni departement za narodno gospodarstvo VI. Verbalna nota. Zvezni departement za narodno gospodarstvo je imel Sast, grejeti cenjeno verbalno noto pov. št. 129 z dne 6. maja 1932., s katero mu je izvolilo kraljevsko poslaništvo Jugoslavije javiti to-le: »Kraljevsko poslaništvo Jugoslavije si usoja sporočiti zveznemu departementu za narodno gospodarstvo, da je njegova vlada odobrila sporazum, sklenjen dne 27. aprila 1932. v Curihu zaradi ureditve plačevanja, ki izhaja iz blagovne trgovine med Švico in Jugoslavijo.« Zahvaljujoč se kraljevskemu poslaništvu Jugoslavije na tej izjavi, si usoja Zvezni departement za narodno gospodarstvo sporočiti, da je tudi zvezni svet v svoji seji z dne 4. marca zgoraj navedeni sporazum odobril. Zvezni departement za narodno gospodarstvo prosi kraljevsko poslaništvo Jugoslavije, da izvoli sprejeti zagotovilo njegovega odličnega spoštovanja. V Bernu, dne 6. maja 1932. (M. P.) Kraljevskemu poslaništvu Jugoslavije v Bernu. Sporazum o kliringu med kraljevino Jugoslavijo in Švicarsko federacijo.* i. Predstavniki vlad kraljevine Jugoslavije in Švicarske federacije so sklenili o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa med obema državama naslednji sporazum. II. Plačila iz vzajemnega blagovnega prometa se vrše s pridržkom točke IV. po kliringu preko Narodne banke * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17. maja 1932. št. lll/L/353.; objavljeno v srbskohrvat-skem in nemškem jeziku. kraljevine Jugoslavije in Švicarske narodne banke, in sicer tako-le: 1. Švicarski kupci jugoslovanskega blaga morajo vplačevati svoje dolgove proti jugoslovanskim prodajalcem s tem, da polagajo kupnine v švicarskih frankih na zbiralni račun, ki se vodi pri Švicarski narodni banki za Narodno banko kraljevine Jugoslavije in ki sprejema po-edina vplačila v korist jugoslovanskih prodajalcev. 2. Na analogen način morajo vplačevati jugoslovanski kupci svoje dolgove proti švicarskim prodajalcem s tem, da polagajo kupnine v jugoslovanskih dinarjih na zbiralni račun, ki se vodi pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za Švicarsko narodno banko in ki sprejema poedina vplačila v korist švicarskih prodajalcev. 3. Obe narodni banki se obveščate medsebojno vsak dan o vsakem izvršenem pologu s prošnjo, naj se dotični prodajalec izplača iz zbiralnega računa, pri čemer je jemati za osnovo zakonske valutne paritete. Dotični prodajalec pa ima pravico zahtevati takoj izplačilo njemu pripadajočih zneskov, t. j. izvršitev danega naloga za izplačilo samo, kolikor izkazuje zbiralni račun pri dotični narodni banki razpoložljivo imetje; drugače se izvrši izplačilo šele po prejemu novih vplačil kupnine, in to v kronološkem redu prejetih nalogov za izplačilo. 4. Obe narodni banki se obveščate vzajemno na način, ki ga dogovorita, o blagu, ki je prijavljeno za izvoz y drugo državo pogodnico in ki spada pod ta sporazum. III. 1. Vplačila, ki se vrše pri Švicarski narodni banki, se uporabijo za trajanja tega sporazuma izključno za izvrševanje izplačil švicarskim izvoznikom po členu II., točki 3. 2. Ce ostane ob prvem preteku tega sporazuma pri Švicarski narodni banki po izplačilu vseh vplačil, ki leže pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, saldo, se mora uporabiti ta saldo v prvi vrsti za izplačilo vplačil, ki so izvršena pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za obveznosti proti Švici, ki pa ne izvirajo iz uvoza švicarskega blaga po členu V., točki 1. 3. Saldo, ki ostane preko tega, mora dati Švicarska narodna banka na razpolago Narodni banki kraljevine Jugoslavije, kolikor ob preteku tega sporazuma javna služba po posojilih Jugoslavije v Švicarski ne izkazuje zaostankov. iv. Kolikor je v prometu med eno jugoslovansko in eno švicarsko pogodbeno stranko zbog obojestranskih kupčij-skih poslov dana možnost za direktni obračun, se lahko odobri ta obračun sporazumno z obema emisijskima bankama. V. 1. Ta sporazum se da uporabiti za blago, ki je pri-rodnina ali deželni pridelek ene države pogodnice ali ki se je v dotični državi kakd predelalo. 2. Pod ta sporazum spadajo tudi državne dobave ali nabave, kolikor ustreza dotično blago predpisom točke 1. Švicarski kupci jugoslovanskega blaga morajo od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, plačevati kupnino pri Švicarski narodni banki. Jugoslovanski kupci švicarskega blaga morajo vplačevati kupnino pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Zneski, ki so se vplačali, preden je stopil ta sporazum v veljavo, pri kaki banki v kraljevini Jugoslaviji v korist takega švicarskega prodajalca na vezan račun, se morajo prenesti po členu II., točki 2., na zbiralni račun Švicarske narodne banke pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. VII. Za primer definitivnega preteka tega sporazuma se določa to-le: Če je na dan, ko prestane kliring, saldo pri Švicarski narodni banki v korist jugoslovanskih upnikov, se izvede njegova likvidacija po členu III., točkah 2. in 3. Če pa je tega dne saldo pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije v korist švicarskih upnikov, se mora vplačevati protivrednost za jugoslovansko blago, uvoženo v Švico, pri Švicarski narodni banki toliko časa, da se ne izravna švicarska terjatev po členu II., točki 2., in členu III.. točki 2. VIII. 1. Ta sporazum stopi v veljavo dne 10. maja 1932-in velja zaslej za štiri mesece. Vsaka država pogodnica ima na dan 10. avgusta '1932. pravico, da odpove ta sporazum na mesec dni. Če nobena država pogodnica te pravice ne uporabi, velja sporazum naprej za po štiri mesece. 2. Obe narodni banki izdasta po.trebne izvršilne predpise. Curih, dne 27. aprila 1932. Mil. Parivodič s. r. Hijlftegger s. r. Schnorf s. r. Vieli s. r. Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezno moč tako, kakor je določeno v členu VIII. gorenjega sporazuma in prestane veljati, ko stopi v veljavo zakon o tem klirinškem sporazumu. V Beogradu, dne 10. maja 1932. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r. Namestnik ministra za trgovino in industrijo minister za poljedelstvo Jura j Demetrovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Pod ta sporazum spadajo tudi blagovne dobave, ki so se izvršiiej preden je stopil ta sporazum v veljavo. H H rit C > © o £ 02 * © c$ T3 S cd cd Sh .Sa S> 3 S ©M a Cd S * N gj © TOJ cd © > cd Sh a © 4* «» TO c ‘»“s *e H >U © © — ~ 2 C > 'p cd O *h a M C ^ • *rt M • ^« S r* •»-a™ © « £.5 3 o 02 S © cd a^s © > s ^ S © ©5 >*> j= • »m > cd »H a 05 © © N cd O a > o 'a o JS o 'O x:5 a -m j- .5 cd o S ^ © O T3 cd s! cd 'S M N o« .S © C © g O ™ -M S 05 2-a &JS Š © N 02 ._ IS S © N * cd J* JS • i—• S, 20 O ce O Pripomba Ostali dohodki ft. 3 Zaostanek konec 1. 19 o. § Od obsojenca izterjano CBdn^s a. § AO^SOJ^S X(IU|ISJA7I «4. .c: 3 tuzb^ euJBuep o. 3 C5J!UA9np B#0^SIU -fBSBiq B^AB^SOJ ouetioA^ejd neze^ oujodez a e. c 3 ounsjdpo e. 3 1 Pravnomočno prisojeno fBdn^s O. Aoijsoa-js q;ui{SJAzi .c 3 JUZB^ 9UIBU0P o. 1 «ral BSeme^ -9jd O0UO^ IUZB3J eujBuep ^eueisoBz 3 ;qposzBj Od E5[do;S9jd BqOBUZQ Kazenska razsodba mn^Bp B3J[IA0(JS Obsojenca stanova- lišče rodbinsko in rojstno ime Zap. štev. ajaj aDapfd)3jd bujujojiuoh BAOn Ph ■ m ° 3 t- — D. O ca -tc O a > © *© O -S O X! C h cd S © ns a S © © 'a > a >■ © e XJ JU >so ‘a •n a bo a -«s=< a, S ^ M _, s- o « .2 _g a o 2 ~ > > -5 c “° « d 5 o *TO* 44 TO c bJ rt T3 N TO B o 44 g -2j o = S a TO N 44 i TO TO © M «J -m *r >(n B4 B^AB^SOJ M o a, rO O cS fcc o *h Ph © c •■—5 © (M P-l TO 42 a o .3 ‘a Ph © — c o TO 2 n, O c n 5* M © TO N — TO C -TJ 44 O n* > O P J3 © +3 a 5 Meckiy« s Ljubljani; njen predstavnik; Qtmar Michdlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga li kosu 47. letoika III. z dne 15. junija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave IV. No. 9631/1. 2033—2—2 Sprejem gojencev v zavod za slepo deoo v Kočevju. Razpis. V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejmejo v pričetku šol. leta 1932./33. slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem: 1. da je otrok popolnoma ali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; 2. izpolnjeno 6. leto starosti; 3. primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema so brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo prehude telesne hibe, izvzemši slepote; 4. gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, moTajo prispevati zavodu za oskrbo primemo preskrbovalnino, katere višino določi kraljevska banska uprava Dravske banovine. Če je uboštvo dokazano, kraljevska banska uprava preskrbovalnino lahko zniža ali pa po- I polnoma izpregleda. Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obu-I valom in perilom. S seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in zaznamovane, in sicer dečki 2 vrhnji obleki, klobuk ali čepioo, zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare i nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in čevlje ter po možnosti dežnik. Prošnje za spTejem v zavod je treba vložiti do 28. junija 1932 pri IV. oddelku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. zdravniško izpričevalo uradnega (t. j. sreskega ali okrožnega) zdravnika, v katerem naj bo navedena stopnja, vzrok in posledice slepote in izjava glede splošnega fizičnega ter duševnega stanja, dalje, kar je najvažnejše, da otrok zaradi slepote ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole; 4. morebitno šolsko izpričevalo, če je že obiskoval kako šolo; 5. potrdilo o cepljenih kozah, 6. ubožno izpričevalo, ako so starši ubožni, ako pa niso ubožni, pismo, s katerim se zavezujejo, da bodo redno plačevali preskrbovalnino, ki jo določi kraljevska banska uprava; 7. potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo; 8. družinski izkaz, izdan po župnem uradu. Prošnja je po čl. 44. zakona o zaščiti dece in mladine kolka prosta, ako je ubožnost dokazana z ubožnim izpričeva-lom. Ravno tako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu izdati vse potrebne priloge brezplačno in kolka prosto. Občine, šolska upraviteljstva in župni uradi naj na običajni način opozore prebivalstvo področnega sreza o vsebini tega razpisa. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 6. junija 1932. Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. * V—No. 245/171. 2001—3—3 Razglas. Kraljevska banska uprava bo oddala na Din 30.283'70 proračunjeno instalacijo električne razsvetljave v novih objektih bolnice za duševne bolezni v Novem Celju najugodnejšemu izmed vsaj treh ponudnikov, ki ga bo ugotovila tročlanska komisija pri tehničnem oddelku. Zapečatene in s kolkom za 5 Din kolkovane ponudbe z navedbo popusta na^ proračunsko vsoto je predložiti tehničnemu oddelku najkeSneje do 14. junija t. 1. Vse potrebne podatke prejmejo interesenti v sobi št. 28. v III. nadstropju tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1932. Po odredbi bana, tehnični inšpektor: Ing. Zajc s. r. * K V No. 66/28. 2000—3—3 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razipisuje za zgradbo podaljška vodovoda iz Koroške Bele na Javornik II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1932 ob 11. uri dop. v prostorih odseka za hidrotehniko v Ljubljani, Stari trg št. 34/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku za hidrotehniko. Naročila po pošti se bodo odpravila le proti predplačilu Din 100-—. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 219.795 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi- nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. v Ljubljani, dne 3. junija 1932. •j. II. No. 9687/3. 2043 Uradni razpust društva. Društvo »Krekova mladina« na Prevaljah je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 6. junija 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg la 483/32. 2052 Oklic. Tožeča stranka: Posojilno društvo za župnijo Sv. Lenart v Sl. gor. in sosednje župnije, ki jo zastopa dr. Juvan, odv. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki,: ležeči zapuščini Feliksa Šalamona in Matije Tivadarja, posestnika v Gru-šovi, radi upravičbe predznambe k opr. št. Cg la 483/32 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 22. junija 1932 ob pol 9. utri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 80, razpravna dvorana. Ležeči zapuščini Tivadarja Matije se postavlja g. Fekonja Josip, župan v Gru-šovi, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ia, dne 6. junija 1932. C 36/32—1 2044 Oklic. Tožeča stranka Debevec Janez, pos., Zerovnica št. 5, je vložila proti toženi stranki Petriču Matevžu, pos. iz Žerov-nice in njegovim pravnim naslednikom, radi priznanja lastnine in izdaje vknjiž-bene pobotnice k opr. št. C 36/32/1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 13. julija 1932 ob 9. dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja toženi stranki Žnidaršič Alojzij iz Loža za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ložu, odd. I., dne 7. junija 1932. * C 345/31—1. 2060 Oklic. Tožeča stranka nedol. Lidija Koblišek, ■posestnica v Peklu, je vložila proti to- ženi Stranki: Carlo Ballis, lesni trgovec v Bologni, Via Dependenza, Italija, radi ugotovitve lastnine in nedopustnosti izvršbe k opr. št. C 345/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 15. julija 1932. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi štev. 1, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Sattler Pavel, posestnik v Slov. Bistrici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 6. junija 1932. * A 76/32—3 2025—3—2 Poklic dediča neznanega bivališča. Zivodar Ana, roj. Dragozet, iz Pokleka br. 4/16, je dne 29. avgusta 1922 umrla. Poslednja volja se ni našla. Njen mož Zivodar Jurij, sedaj baje v Urugvaju, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Mojstrovičem Ivanom iz Dob 1, ki je bil postavljen za skrbnika odsotnemu. Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 6. junija 1932. * T III 42/32—2. 1991—3—3 Amortizacija. Na prošnjo Urbajs Marije, služkinje pri kinu Central v Beogradu, ki jo zastopa dr. Ernest Kalan, odvetnik v Celju, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši 3. junija 1932., svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Celjske mestne hranilnice št. 67.341 na ime Urbajs Marije, z imovino 28.496 Din 26 p. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 2. junija 1932. * E 332/32. 2079 Dražbeni oklic. Dne 24. junija 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Črna, vi. št. 128. Cenilna vrednost: Din 15.252-—. Najmanjši ponudek: Din 7.626’—. Varščina: Din 1.525-—. (Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Prevaljah, dne 8. junija 1932. * E 234/32—5. 2067 Dražbeni oklic. Dne 8. julija 1932. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerklje, vi. št. 33 in 793. Cenilna vrednost: Din 47.588'—. Vrednost pritikline: Din 550-—. Najmanjši ponudek: Din 28.100'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, dne 12. maja 1932. »j. E 139/32—10. 2058 Dražbeni oklic. Dne 8. julija 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Koprivnik vi. št. 24, in 100. Cenilna vrednost: Din 35.218 p. 40. Najmanjši ponudek: Din 23.479-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 3. junija 1932. * E 60/32—7. 2066 Dražbeni oklic. Dne 14. julija 19 32. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba % nepremičnin: zemljiška knjiga Oselj, vi. št. 39, obstoječih iz hiše in dveh zemljiških parcel. Cenilna vrednost: 4135 Din 25 p. Najmanjši ponudek: 2756 Din 82 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 25. maja 1932. •j. E 426/32—10. 2075 Dražbeni oklic. Na predlog zahtevajoče stranke Hranilnega in posojilnega društva v Celju, reg. zadruge z n. z., zastopane po dr. Skobernetu Georgu, od v. v Celju, bo dne 9. avgusta 1932, ob 9. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bu-kovžlak, vi. št. 308, a) hiša, b) zemljišče, c) pritikline. Cenilna vrednost: ad a) Din 50.000-—, ad b) Din 1161-—, ad c) Din 4765'—, skupaj Din 55.926’—. Najmanjši ponudek: Din 37.284-—. Vadij znaša Din 5592 60. K nepremičnini zemljiška knjiga Bu-kovžlak, vi. št. 308, spadajo sledeče pritikline v kovačnici: meh, naklo, vrtalni stroj, 6 klešč, 5 kladiv, rezalno orodje, v hiši: 1 lopata, 1 motika, 1 srp, 2 koša, skupaj v cenilni vrednosti 4765 — Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 24. maja 1932. Konkurzni razglasi S 12/30—82. 2076 777. Izmena konkurznega upravitelja. Konkurzna zadeva Naraks Ivan, posestnik in opekarnar v Zgor. Ložnici. Konkurzni upravitelj dr. Kerschbau-rner Rajnhold, odv. v Celju, se razreši svoje dolžnosti. Za konkurznega upravitelja se imenuje dr. Skoberne Jurij, odvetnik v Ce-,ju- Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, dne 9. junija 1932. S 16/32—2. 2065 778. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Šoštariča Ivana, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13, registrevanega pod firmo I. N. Šoštarič v Mariboru. Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik .okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: Idr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 23. junija 1932. ob desetih. Oglasitveni rok do 6. avgusta 1932. pr i okrožnem sodišču v Mariboru. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 17. avgusta 1932. ob devetih, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. junija 1932. S 9/29—59. 2072 779. Odprava konkurza. Prezadolženec: Flerin Jožko, neprol. trgovec z lesom v Domžalah. Konkurz, ki je bil o imovini prezadol-ženca razglašen s sklepom opravilna št. S 9/29—2, se odpravi, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 166., odst. 2., k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. maja 1932. S 29/31—65. 2070 780. Potrditev prisilne poravnave. Konkurzna zadeva Hrastnika Angelo-slava, prot okoli ranega trgovca v Ljubljani. Karlovška oesta st. 8. Potrdi se prisilna poravnava, sklenjena na poravnalnem naroku z dne 16. aprila 1932 med prezadolžencem Hrastnikom Ange-loslavom in njegovimi upniki, sledeče vsebine. Prezadulženec se zaveže poplačati svojim upnikom 40% kvoto njihovih terjatev v teku 1 leta, in sicer 10% v treh mesecih, nadaljnjih 10% v devetih in zadnjih 10% v dvanajstih mesecih po pravomočnosti poravnave. Žena Hrastnik Pavla pristopi kot po-rokinja in plačnica in ima ta poravnava tudi proti njej izvršilno moč. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. aprila 1932. Sa 46/32—2. 2047 781. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Rojsa Karola, posestnika in zidarskega mojstra v Ormožu. Poravnalni sodnik: Dr. Košan Janko, starešina okrajnega sodišča v Ormožu. Poravnalni upravitelj: Sevnik Lavo-slav, javni notar v Ormožu. Narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Ormožu dne 9. julija 1932. ob devetih. Rok za oglasitev do 4. julija 1932 pri okrajnem sodišču v Ormožu. Poravnalna kvota: 40 odstotkov. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. junija 1932. •j* Sa 23/32—3. 2051 782. Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini dolžnice Tiselj Rezi, neprot. trgovke na Planini pri Sevnici. Poravnalni sodnik: Ročnik Rudolf, starešina okrajnega sodišča v Sevnici. Poravnalni upravitelj: dr. Jesenko Rok, odv. v Sevnici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Sevnici dne 18. julija 1932 oh 10. uri. Prijavni rok do 12. julija 1932. Poravnalna kvota 40 %. Okrožno sodišče v Celju odd. I., dne 9. junija 1932. •j* Sa 24/32—3. 2062 783. Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o imovini dolžnice: Franc Vehovar, les. trg. in industrijske družbe v Celju z o. z., Reg. C I 85. Poravnalni sodnik: dr. Josip Dolničar, sodnik okrož. sodišča v Celju. Poravnalni upravitelj: dr. Kalan Ernest, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju dne 23. julija 1932. ob pol devetih. Prijavni rok do 18. julija 1932. Poravnalna kvota 50%. Okrožno kot poravnalno sodišče Celje, dne 9. junija 1932. * 2061 Sa 15/32—27. 784. Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalna zadeva: Pisk Marija, trgovka z mešanim blagom na Lopati št. 12, in Pisk Josip, zasebnik istotam. Poravnalno postopanje se po § 34. odnosno po 56., točka 6. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja ustavlja. Okrožno kot poravnalno sodišče Celje, odd. I., dne 9. junija 1932. Sa 29/31—99. 2063 785. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika dr. Zabeo Alfonza, grajščaka na Fali pri Mariboru, je končino. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1392. Sa 24/32—72. 2034 786. Potrditev poravnave. Med dolžnico: tvrdko brata Slawitsch, Ptuj, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 23. maja 1932 pred okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnica upnikom, ki Jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev v treh obrokih, in sicer: prvi obrok 15% v treh mesecih, drugi obrok 10% v osmih mesecih in tretji obrok 15% v dvanajstih mesecih od dneva sprejete poravnave. K tej poravnavi je pristopila kot po-rokinja in plačnica Ivanka Slawitsch, trgovčeva žena v Ptuju. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1932. * Sa 25/32—38. 2064 787. Potrditev poravnave. Med dolžnico: tvrdko Slawitsch & Hel-ler, trgovina z mešanim blagom v Ptuju, registrovano pod firmo Slawitsch & Hel-ler v Ptuju, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 23. maja 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru sklenjena prisilna poravna/va se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnica upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 3 obrokih in sicer prvi obrok 15% v 3 mesecih, drugi obrok 10% v 8 mesecih in tretji obrok 15% v 12 mesecih tako, da tečejo plačilni roki od dneva sklenjene in sprejete poravnave. Kot porokinja in plačnica pristopi k gornji poravnavi Slawitsch Ivanka v Ptuju. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1932. Sa 3/32—3. 788. * 2069 Odobritev poravnave. V poravnalni stvari Lužarja Andreja, posestnika in trgovca v Podzemlju št. 10, se odobri pri naroku dne 17. marca 1932 v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja sprejeta poravnava, da plača dolžnik ob poroštvu Sevška Franca, posestnika v Višnji gori 46, svojim upnikom 70% kvoto njih terjatev v dveh enakih obrokih, in sicer prvega v 9 mesecih po odobritvi poravnave, drugega pa v nadalnjih 9 mesecih, in to točno, ker sicer poravnava izgubi veljavnost. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1932. ❖ 2077 Sa 26/32—28. 789. Potrditev poravnave izven stečaja. Poravnalna zadeva: Šuler Frančiška, trgovka v Kasazih. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 6. junija 1932 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno plačati v celoti, dočim dobijo ostali upniki 40 % kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, kojih prvi zapade 60 dni po sprejemu poravnave po upnikih, in da pristopi k poravnavi kot porok in plačnik Šuler Franjo, posestnik v Kasazah, z učinkom § 60. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 9. junija 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 5541/1—32. 2057 Razglas. V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Uradni list kr. banske uprave Dravske banovine« št. 28/125 od 6. februarja 1930, se razglaša, da je s sodbo okr. sodišča v Kozjem' z dne 11. maja 1932, Kps. 132/3—32, prepovedano Strmšku Antonu, roj. 3. maja 1897 v ob. Bizeljsko, srez Brežice, stanujočemu v Spod. Trebščah št. 12, občina Sv. Peter pod Sv. gorami, srez Šmarje pri Jelšah, banovina Dravska, zahajati v krčme za dobo enega leta, začenši od 5. julija t. 1. do 5. julija 1933. Po § 268. kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kaz. zak., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 7. junija 1932. Stran 812._____________________________________________________________________________________________________________________________________________ štev. 47. ‘2068 Natečaj. Razpisuje se natečaj za sprejem v šolo za zaščitne sestre v Ljubljani. Gojenke se bodo vzgajale in izobra-žale za zaščitne sestre, za zdravstveno prosvetno delo med ljudstvom in v so-cialno-zdravstveniih ustanovah ter za potujoče učiteljice higiene; obenem dobe strokovno podstavo za udejstvovanje v vseh panogah socialne in zdravstvene zaščite. Pogoji za sprejem so: 1. Starost dovršenih 18 let, toda ne preko ‘28 let (izjemoma se sprejmejo učiteljice ali absolventke srednjih šol do 32. leita starosti); 2. domovnica, da je državljanka kraljevine Jugoslavije; 3. znanje državnega jezika v govoru in pisavi; 4. z dobrim uspehom dovršena nižja srednja ali tej ustrezna izobrazba; zaželena pa je celotna srednješolska izobrazba; 5. popolno telesno in duševno zdravje, ki ga ugotovi komisija ob sprejemu; 6. zdravstveno izpričevalo; 7. potrdilo občine, kje je prosilka bivala in s čim se je bavila, odkar je dovršila šolo; 8. kratek popis dosedanjega življenja (curriculum vitae). Pouk v šoli se prične 1. septembra t. 1. ter je teoretičen in praktičen. V šolo se sprejemajo samo gojenke, ki dado s teoretičnimi in praktičnimi uspehi ter z moralnimi lastnostmi jamstvo za dobre sestre. Sprejem je prve 3 mesece poizkusen 'in je obenem pripravljalni tečaj. Sprejete učenke stanujejo v internatu, ki je spojen s šolo. Izjemoma se dovoli, da igojenka obiskuje šolo kot ekster-nistinja. V internatu plačujejo učenke ves čas šolanja, ki traja tri leta, za vso oskrbo in pouk mesečno: 600 Din. Brezplačnih mest in tudi delno plačljivih ni. Po dovršeni šoli in opravljenem diplomskem izpitu se gojenka namesti po zakonu o uradnikih za zaščitno sestro, in sicer v uradniškem svojstvu s položaji, razporejenimi od IX. do VI. skupine. Svojeročno pisane prošnje, opremljene z vsemi dokumenti, naj se pošljejo do dne 10. julija 1932. ravnateljstvu šole za zaščitne sestre v Ljubljani 5 Lipičeva ulica. Ljubljana, dne 10. junija 1932. Drž. šola za zaščitne sestre. Upravnik šole: dr. B. Dragaš s. r. •j. Štev 4866/11. 2042 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 23. junija t. 1. dobavo franko Žalec: 20.000 kg pšenične moke št. 0 gg do 6, 1.000 kg koruznega zdroba, 500 kg bučnega olja, 1.000 kg riža »Karolina Diamante«, 300 kg ječmenove kave, 400 kg cikorije, 300 kg sirove kave, 1.000 kg svinjske masti. Dobavni pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 8. junija 1932. Štev. 880/32. 2050 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Trošt Josip z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Novem mestu. V Ljubljani, dne 10. junija 1932. Za odbor: Advokatske komore v Ljubljani, predsednik: dr. Janko Žirovnik, 1. r. Razne objave 2078 Vabilo na IX. redni občni zbor, ki ga bo imela firma: „Arbor”, lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, v četrtek, dne 30. junija 1932 ob pol sedemnajsti uri v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica 50, z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Odobritev bilance' za leto 1931. 4. Volitev novih članov upravnega sveta po § 19. družbenih pravil. 5. Volitev dveh revizorjev in dveh namestnikov. Po § 13. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože najkesneje 6 dni pred občnim zborom delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico pri družbeni blagajni. — Ker so pa vse delnice že v depotu pri družbi sami, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora, najkesneje do dne 25. junija 1932 pri družbi sami, kjer se jim izdado legitimacije. Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 13. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 13. junija 1932. Upravni svet. * 2056 TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA. Vabilo na 59. redni občni zbor, ki ga 'bo imela Trboveljska premogokopna družba dne 30. junija 1932, ob 17. uri popoldne v lastnih poslovnih prostorih v Ljubljani, Gledališka ulica št. 3. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta in revizor- . jev. Odobritev bilance in računov za preteklo poslovno leto, zaključenih z 31. decembrom 1931. Določitev dividende. 2. Dopolnilne volitve v upravni svet. 3. Imenovanje revizorjev za poslovno leto 1932. Gospodje delničarji, ki žele izvrševati na občnem zboru glasovno pravico, se vabijo po § 22. družbenih pravil, naj deponirajo svoje delnice vsaj osem dni prej, t. j. najkesneje do 22. junija 1932, in sicer: v Ljubljani: pri družbeni blagajni, Gledališka ulica 3; v Beogradu: pri ekspozituri družbe, Kneza Mihajla 36/IV; v Zagrebu: pri ekspozituri družbe, Praška ulica 2; v Parizu: pri banki >Banque des Pays de 1’Europe Centrale«, 12, rue de Ca-stiglione; v Lyonu: pri »Credit Lyonnais« ali : V.ve Morin-Pons & Cie.«; v Genevi: pni firmah: »Lombard, Odi er & Cie.«, ali »Banque d’Escouipte Suisse« i ali »Darier & Cie« ali «Banque de Pariš et des Pays-bas, Succursalede Genčve«; j na Dunaju: pri likvidaturi banke »Zen- j tral-Europaische Landerbank-Niederlas- / sung Wien I/I, Hohenstaufengasse 1. Vsakih 20 delnic daje pravico do enega glasu (§ 21. družbenih pravil). Upravni svet. 2059—3—1 | Razglas. Mizarska strojna zadruga r. z. z o. z-Gaberje, Tovarniška ulica št. 3, Celje, j razglaša, da se eventualni upniki zaradi likvidacije zadruge javijo pri okrožnem : sodišču v Celju. Celje, dne 11. 'junija 1932. Za likvidacijski odbor: Vrečko Mihael s. r. Golob Karl s. r. * 1931—3—3 Objava. Robnik Hinko, podpregl. fin. kontro- j le na Prevalju, sem izgubil legitimacijo za nošenje orožja, ki mi jo je izdala sre- | ska uprava v Mariboru dne 3. VI. 1927 pod štev. 2450. Proglašam jo za neve- | ljavno. Robnik Hinko s. r., podpregl. f. k. Prevalje. Objava. Izgubil sem legitimacijo Jugoslaven-skega akademskega kluba, podr. v Ljubljani, za četrtinsko vožnjo na drž. železnicah na ime: Wildmann Kamilo iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno. Wildmann Kamilo s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Orednlk: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mlchfilek v Ljubljani