568
Socijalni pomenki.
(Piše dr. Ivan Ev. Krek.)
(Dalje.) Zgodovina socijalizma na Holandskem v malem kaže smeri, ki žive- povsod med njim in ki morajo  imeti žalostno posledico,  da
Pariška  razstava:  Palais de Lumiere
delavci niso jedini niti v najvažnejših vprašanjih. Strokovna organizacija na jedni strani hoče delavce okrepiti v sedanjem boju proti kapitalistom; hoče jim priboriti sedaj boljše razmere s tem, da jih združuje kot gospodarsko silo proti združeni gospodarski sili kapitalistov-podjetnikov. Ta organizacija ne more imeti sama po sebi posla z daljnjo bodočnostjo; ne more se pečati z idejo kake bodoče   komuniške   države;   njena   domača
poljana je sedanjost. Tudi politiški boji se je tičejo le posredno. Ni ji mar za politiško delavsko stranko, ki naj bi sama gospodovala v državi; za politiko se zanimlje le toliko, kolikor se tiče zakonov delavskega varstva in zavarovanja. V tem oziru je prijazna vsem strankam, ki hočejo podpirati delavske zahteve. Jedna izmed poglavitnih stranij strokovne organizacije je pa v tem, da se po svojem bistvu protivi protiverski agitaciji. V nji morajo biti združeni vsi delavci jedne stroke kot delavci, ne pa kot filozofi ali kot člani kake verske družbe. Zedinjujoča vez so skupne stanovske težnje.
Socijalizem pa sloni na materijališkem naziranju o svetu in življenju in teži po tem, da razdrobi vso sedanjo družbo in na njeno mesto postavi novo. Glede na taktiko in gledč na končni cilj se pa loči v dve struji. Jedna, po vzoru nemške socijalne demokracije, poudarja sicer v teoriji svoj revolu-cijski značaj, vendar pa dejanjski izkuša vsaj za sedaj s politiškim bojem priti do veljave; druga pa trdi, da se s politiškimi boji nikamor ne pride, marveč da je treba samo priprave na svetovno revolucijo. Ta razlika glede na tak-tiško postopanje je že sama nepremostljiva; tem večja je pa tam, kjer se tiče tudi končnega cilja. Socijalni demokratje hočejo ustanoviti komuniško družbo — vsegamogočno