Stev. 13.
V Ljubljani, 1. aprila 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Sistem!
Slično kakor v nemškutarski dobi nekoč nemški deželni vladajoči faktorji, so sedaj klerikalni deželni vladajoči faktorji započeli najširšo korupcijsko gonjo napram učiteljstvu. Sistem so si pač uredili tako, da si na eni strani pomagajo na podlagi svojega oficioznega glasila „Slovenca" in drugih manjših zakotnih lističev, katere varuje imunitetna čast raznih državnih poslancev; na drugi strani na pod-stavi višjih šolskih oblastev, ki po večini na podstavi izjav po listih in raznih demagogih naščuvanega ljudstva izvaja konsekvence ter „službeno" prestavlja, disciplinuje in preganja Učiteljstvo. Na tretji strani pa tajno, s pomočjo „Slomškove Zveze" beranta za službe in v premnogih ozirih dela očitno krivico dobro kva-lifikovanemu in vestnemu uradniku — učitelju.
Gospoda moja! Kako vplivajo naravnost lažnjiva poročila klerikalnih „hujskarskih" časnikov in vseh zakotnih lističev, ki blatijo in ščuvajo ljudstvo zoper učiteljstvo, o tem bi vedel povedati marsikateri učitelj na deželi, zakaj ljudstvo besni napram učiteljstvu, ono se ga ogiblje in celo vpliva na svojo deco, tako da taki vplivi prihajajo često čez šolski prag in prinaša otrok s seboj od doma nezaupljivost in mržnjo do učitelja in vsega, kar mu ta nudi. S tem so često združeni učni uspehi! In če se vprašamo: od kod in iz česa izvira vse to? Spoznamo, da so temu krivi razni demagogi slovenskega naroda, ki osebno in po časopisju ščuvajo naše ljudstvo zoper učiteljstvo; je pa temu kriva tudi naša deželna vlada, ki posredno in neposredno podpira to početje. In končni cilj te gonje ostaja ta, da podli obre-kovalci prično kričati proti učiteljstvu: „Ljudstvo vas ne mara, ono ni za vas zavzeto, zato ker nočete delati zanje!"
Konec vseh koncev pa nastane ta, da prično listi in klerikalni poslanci trditi, da spoznavajo potrebo regulacije gmotnega stanja učiteljstva, da se pa ne upajo tega storiti, ker
ljudstvo ne bo zadovoljno s tem. Zakaj ne bi bilo ljudstvo zadovoljno s tem? — Zato ker je ljudstvo naščuvano; zato, ker mesto pojasnila ljudstvu o potrebi regulacije, nanovo ščuvate ljudstvo zoper učiteljstvo.
Yes sistem naše žurnalistike in širjenja javnega mnenja je tako skrajno podel, da je naše ljudstvo že prepojeno s tem duhom in se nam bo kmalu bati prikazovanj posledic takega početja. Te slučaje bomo zbrali!
Še bolj kričeči in krivični so slučaji pre-meščenj učiteljstva iz službenih ozirov in dis-cipliniranje. Proti tem bomo nastopili še ostreje, ker izvirajo vsi le iz politiških ozirov in ker je njih ozadje vedno le politiški moment kakega klerikalnega poslanca. Znan nam je slučaj, da se neki klerikalni poslanec posebno boji učiteljstva, ker si domneva, da so mu za mandat najbolj nevarni učitelji. In zgodilo se je, da je bilo ravno v njegovem okraju največ disciplinarnih slučajev, in če ni šlo disciplinarnim potom, se je spravil oni učitelj službenim potom iz njegovega okraja na — varen kraj.
Seveda je znal povsod sam si pripraviti tla za premestitev in je isto večinoma uprizoril s pomočjo gonje ljudstva. Učitelj, ki ima vsled svoje delavnosti preveč politiškega vpliva, ta mora proč; to je geslo tega klerikalnega poslanca. Da je pa pri tem izposloval premestitev dobro kvalifikovanega pedagoga, to mu je bila stranska stvar, saj tu je imela odločevati politiška strast in politiški moment, ne pa blagor šolstva in ljudstva.
Nevarnejša od teh sredstev je pa tajna agitacija na podlagi služb in tajna pogajanja za službe. S tem sistemom se nvede med učiteljstvo nezanpnost in nedelavnost t službenem oziru. Če se službo že prej odda nego se razpiše in to enostransko, potem ni več govora o zaupnosti in verodostojnosti, ki bi jo moralo imeti učiteljstvo napram šolskim oblastvom. Če se tajno pisari in stavi pogoje prosilcu, da prejme službo, le če menja prepričanje, potem ni več govora o že itak
diskreditirani tajni kvalifikaciji, ki jo ima prosilec kot učitelj. Če ima temo prej sestavljeno „Slomškarija" nego odločujoči faktor, potem je konec pogovora o poštenosti, pravičnosti in ne-pristranosti! Da se pa na tak način uvaja med učiteljstvo denunciantstvo, nevestnost in se resnejšemu in pridnejšemu učitelju odvzame vse zasluge, ki jih ima v službenem oziru, to pa mora dovesti učiteljstvo končno do zane-marjenja in nevestnosti v službenih poslih.
O, le vzgajajte in pridobivajte si na ta način pristašev, boste videli, kako daleč boste še privedli šolstvo! Nikakor se ne čudimo, če se danes učitelj ukvarja s katerokoli stroko bolj ali pa popolnoma lenari, kakor s stanovskimi stvarmi, če ve da nima pričakovati od svojega dela drugega nego preganjanje, pre-ziranje in zapostavljanje!
Da, slavna deželna vlada, posledice ko-rupcijskih sredstev postanejo lahko usodepolne. Večini slovenskega učiteljstva se godi tako danes na Kranjskem in njega delo ubija sistem gospodarja I
To je sistem, ki uniči lahko napredek našega ljudskega šolstva, ki postane lahko uso-depolen za naš narod, če se mu ne bo z vso silo uprlo napredno učiteljstvo in z njim najširša javnost. Pripravljeni smo započeti v tem oziru najskrajnejši boj in ga izvesti. Deloma je snov že izbrana, druge slučaje pa še zberemo do najmanjše podrobnosti. Pripravljeni smo ubiti nasilje našega klerikalizma s pomočjo najširše avstrijske javnosti. Sistema mora biti konec ali pa pričnemo razširjati najpodrobnejša odkritja nemoralnega početja slovenskih klerikalcev iu njih nasilja na slovensko učiteljstvo.
Ne zahtevamo drugega, nego poštenja in pravice!	Svetozor.
Ali ste že našemu listu pridobili novega naročnika? — Ako še ne storite to takoj!
Koroška tragedija.
„.. . rod za rodom gine, to povest je domovine."
Ponemčevanje na Koroškem vidno napreduje. Nekdanji sedež slovenskih vojvod — Gospa Sveta — je bil pred 25 leti še slovenski kraj, danes je od Gospe Svete potisnjena narodnostna meja daleč proti jugu in nekdanji sedež slov. vojvod je danes v popolnoma nemškem okraju. Na otoku Vrbskega jezera pri Celovcu so govorili še pred 10 leti nekateri slovensko, danes ne razume od prebivalcev otoka nihče slovenski. Stari so izumrli, mladi se pa niso naučili slovenske govorice. Iu tako bi lahko našteli stotine krajev, kako se pogrezamo v nemško morje.
Važen kraj je Velikovec. Nemci sami ga imenujejo ključ do slovenskega dela Koroške. Da si Nemci vse prizadevajo, da bi si Velikovec ohranili in iz njega prodirali v slovenski del dežele, je umevno samo ob sebi. Da je njihovo delo, žal, le uspešno, kaže, da smo Slovenci v zadnjih mesecih podlegli kar v treh občinah pri Velikovcu, namreč v Grebinju, Vobrah in na Budi.
Branik slovenstva v mestu in okrog Vel-kovca je „Narodna šola" družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Bupertu poleg Velikovca. Ko bi te šole ne bilo, bi bila slovensko narodnostna meja potisnjena že čez Dravo. Ta „Narodna šola" je seve Nemcem trn v peti, a nam Slovencem bi morala biti punčica v očesu. Skrbeti bi morali za njo ter jo podpirati, kolikor bi največ mogli. Z „Narodno šolo" v Št. Bupertu stoji in pade Slovenstvo na Koroškem. Pisati o pomenu te narodne šole, je pač odveč.
Šolo vzdržuje družba sv. C. in M. ter si prizadeva, da jo okrepi in izpopolni. In če bi družba sv. C. in M. za Koroško ničesar drugega ne storila, kakor da vzdržuje to „Narodno šolo", bi jej morali biti hvaležni vsi koroški in izvenkoroški rodoljubi. — Šolski vodja te šole
LISTEK.
Pisma iz onstran groba.
Piše pokojni Afron Volj niš, priobeuje Florijan S v o n.
IX.
Kakor razvidiš iz teh mojih pisem, se v tej novi deželi prav dobro počutim. Bazvedrila imam mnogo, in tukaj niti govora ni o onem dolgem, zehajočem času, ki vas zemljane dostikrat mori kot ona mora, ki ji ljudstvo riše morske pete, da ji zabrani vhod v svoje spalne sobe. Bavno včeraj je minilo leto, odkar sem se rodil v to novo deželo. Cas beži kakor bi bil iz kafre. Moji dragi so zaraditega plačali zame črno mašo, ki jo je mestni župnik čital v cerkvi sv. Izidora za pokojnega Afrona.
Točno ob 9. uri zjutraj so se zbrali sorodniki, prijatelji in znanci, da izmolijo en očenaš ali dva za grešno dušo prominulega.
Na oltarju je gorelo šest rdečih sveč. Sredi cerkve je stala prazna rakev, pogrnjena s črnim prtom.
Na rakvi je stal križ. Pred križem je ležala mrtvaška glava, in pred njo je cerkovnik
položil navzkriž dve mrtvaški kosti. Na koru so zapele orgle v mol-akordih „Bequiem".
Ko je mašnik koncem maše zapel „Be-quiescant in pace!" sem mu tudi jaz tiho odgovoril: „Amen!"
Iz dveh duplin v mrtvaški glavi, kjer je nekdaj dvoje živih oči oznanjevalo življenje, je gledala po cerkvi tožna minljivost.
Izpod koščene zgornje čeljusti, v kateri je manjkalo že polovico zob, se je porogljivo režala in obenem zmagonosno smejala smrt. Z njo pa sem se zasmejal tudi jaz. Zakaj tudi ne? Saj sva isti dan oba slavila vsak svoje zmagonosno slavje. Smrt je slavila propad in minljivost človeka, a jaz sem slavil obletnico rojstva v novo življenje. Dolgo sem stal pred molče govorečo lobanjo, zamišljen v čase preteklih dni in še bi bil ostal, ko bi ne prišel župnik, da odpoje pred krsto žalobni „Mise-rere" in „Dies irae dies illa..
Ko sem se ozrl po svojcih, sem videl na njih obrazih duševno bol in žalost. Jaz pa sem bil vesel, da sem prost zemeljskih okov. Po maši so se razšli potrtega srca vsak na svoj dom po svojem opravilu, jaz pa sem se povspel nazaj v deželo pomladi in življenja, da slavim s prijatelji svoj rojstni dan.
Iz te dežele vedno pomladujočega življenja vam kličem:
V tostrane dalje naj teži sree, v življenje daljah, bratje, ni strasti, tu nam pomladni dih uteši vse gorje, tu žije žitje brez boli Z veselim sreem, polnim žarkih nad, naprej v dolini solz korakaj vsak, saj tostran groba se poraja vam pomlad, promine bol, ko mine mrak!
Tvoj
X.
Afron.
Omni miraculo, quot fit per hominem, maius miraculum est homo.
Sv. Avguštin.
Največja zagonetka za človeka je človek sam. Akoravno pa je vsak človek sam sebi najbližji, vendar je jako malo Zemljanov, ki se zanimajo, da bi to zagonetko rešili. Ostane li človek za človeka v istini večen gordijskj vozel? Ne, zakaj pride čas, ko se bo tudi ta vozel razvozlal in če ne pride prej, ga preseka smrt za vsako posamezno bitje, čeravno pa se bo rešila ta zagonetka, bo ostalo vendar še vedno vprašanje: „Od kod sem in kam grem ?"
Kakor se dandanes še mnogi čudom čudijo čudežem, drugi jih zopet zametujejo, tako bodo tudi še nadalje, zakaj priroda je neizčr-pana posoda znanosti in vede.
Debelo boš gledal, ko boš videl natisnjeno besedo čudež. Li pa Ti veš, kaj je čudež? To Ti pove sv. Avguštin: „Čudež se ne stvori v protislovju s prirodo, ampak v protislovju s tem, kar nam je o prirodi znano, čudež ni nikakor protinaravni ali nadnaravni pojav, ampak je čisto naraven, le za nas še nerešen, čisto nedolžen prirodni problem." — Tak naraven pojav sem tudi jaz za Tebe. Ker ustvarjam v Tebi protislovje s Tvojim razumom, sem pač za Tebe čudež, akoravno nisem jaz nič drugega kot Ti v prirodi. Pojav si Ti, pojav sem jaz, oba sva le naravna pojava v naravi, vsak v svojem elementu. Baz-lika je le ta, da živiš Ti v budečem stanu v svojem in jaz v svojem svetu. Vprašaš, če je mogoče, da obstojita dva svetova. Da, dragi prijatelj. Ti živiš kot bitje, ki pripada po fizičnih silah v prostoren, snovni svet, a obenem živi Tvoj duh v tostranem svetu, kjer bivam jaz sedaj. Človek je dvojnik. V njem se njegovo enotno bitje očituje zdaj kot „Jaz" osebe in kot „Jaz" tostranega višjega subjekta.
je župnik Treiber, učiteljice so šolske sestre; torej šola nikakor ni kak „liberalen" zavod; to še posebe poudarjamo.
Velik nedostatek te šole je, da nima pravice javnosti, kar priznavajo vsi in kar čutijo posebno šolski vodja in učiteljice. Pravico javnosti pa more šola le doseči, če ugodi zakonski zahtevi, da poučuje dečke telovadbo moška učna oseba, torej učitelj in da poučuje dečke na najvišji stopnji tudi učitelj. Da se tej zakonski zahtevi ugodi, je razpisala lansko jesen družba sv. 0. in M. na tej šoli službo učitelja in ker je bil med prošnjiki najsposobnejši, je imenovala za učitelja na tej šoli tov. A. Peska, ki poučuje sedaj četrti deški razred in poleg tega še tudi telovadbo v ostalih razredih. Torej ne da bi se delala kaka „liberalna" propaganda, temveč le, da se ugodi zakonski zahtevi in da se tako pridobi za šolo toli potrebna pravica javnosti, se je nastavil poleg šolskih sester tudi posveten učitelj na „Narodni šoli" v Št. Rupertu.
Da so Nemci to izprevideli, se razume ob sebi, in začeli so boj zoper tovariša Peska. Kar v začetku so ga „Freie Stimmen" primerno „pozdravile", in razni nemški listi so mu posvečali svojo pozornost. Pred 14 dnevi pa je časopis „Freie Stimmen" prinesel nesramno notico o Pesku, in nemški listi so hiteli ter jo ponatisnili. Namena, ki ga hočejo s tem doseči, ne skrivajo, temveč pišejo odkrito, da šola, na kateri deluje tak učitelj, ne sme dobiti pravice javnosti. Ker pa je vsa notica le grda laž, je tov. Pesek v posebni izjavi v „Miru" in „Korošcu" imenoval dopisnika notice lažnika ter ga pozval, naj ga toži, če se upa.
Jasno je torej, da je vsa gonja zoper Peska narodnosten boj za pravico javnosti „Narodne šole" v Št. Rupertu pri Velikovcu. Samo ob sebi bi bilo umljivo, da bi morali vsi Slovenci stati kot en mož na strani tov. Peska in že celo, ker ga Nemci po krivici napadajo, ker so vse njih trditve le ostudne laži. — Našel se je pa „rodoljub" v Velikovcu, kanonik Dobrove, ki najbolj ve, da se godi tov. Pesku velika krivica, a ta „rodoljub" je priskočil Nemcem na pomoč, ter v „Slovencu" z dne 8. t. m. tudi udaril po Pesku in dr. Hudelistu, češ, „revčka" pobirata odpadke liberalne srajce itd.
Vsa zadeva je značilna za tožne koroške razmere in torej jo podamo slovenski javnosti, da spozna „rodoljube", ki imajo patent na „narodnost".
Velik nedostatek „Narodne šole" v Št. Rupertu je bil, da ni imela šolarske kuhinje in to tembolj, ker jo je nasprotna nemška šola imela. Tov. Pesek se je potrudil in res je nabral vsoto (dala je OMD 150 kron, velikov-ška posojilnica 50 K itd., kar hvaležno priznavamo), da se je z novim letom otvorila šolarska kuhinja, ki jako blagodejno vpliva.
V korist šolarske kuhinje je hotel tovariš Pesek v družbi z dr. Hudelistom prirediti gledališko predstavo. Zbirala sta igralce in igralke, ki so pa takoj izrekli bojazen, da duhovniki ne bodo pustili prirediti gledališke predstave z moškimi in ženskimi ulogami. — Dosedaj so se smele uprizoriti le take „igre" s samo moškimi ali samo ženskimi ulogami. Upoštevajoč razmere, je Pesek izbral pobožno žaloigro „Mlinar in njegova hči", da bi duhovniki ne imeli povoda predstave prepovedati.
Predstavljaj si pišče v jajcu! Ko bi znalo pišče govoriti in bi ga mi vprašali, če živi — bi nam odgovorilo, da živi. Ko bi ga vprašali, če se zaveda prostora, bi reklo, da ne. Zakaj neki ne? Zato, ker zavzema v svojem prostoru lupine ves prostor, a lupina pa je neobčutna za obkrožujoči jo svet. Tako pišče, v jajčji lupini zaprto, je človek. Zaraditega ni čudo, da se nahajajo še ljudje, ki mislijo, da tostran za nje ni življenja nadalje.
Kakor v jajčji lupini zaprto pišče ne more shvatati pojavov zunaj lupine, istotako tudi človeški duh ne more shvatati tostranih prirodnih pojavov, dokler je zaprt v snovnem telesu. Iz tostran groba vas gledamo mi kot bitja, zaprta v snovnem oklepu, kakor gledate Vi obliko jajca, v katerem pa je že skoraj godno pišče. Pade raz pišče lupina, postane pojav piščeta prost, kakor postane prost Vaš duh, ko pade raz Vas telo.
Materialisti trdijo, da človek propade, a svet da ostane, toda oni se jako motijo.
Kant pravi: „Mi ne moremo trditi, da je nekaj del celote, kar ni združeno s celotnimi deli. Svet je združeno bitje, zato ne spada stvar, ki ni spojena z nobeno stvarjo tega sveta, so pa med seboj v nekem razmerju,
„Narodna šola" v Št. Rupertu ima veliko telovadnico in v nji lep prostoren oder. Telovadnica je postavljena „ljudstvu v pouk in zabavo", tako vsaj stoji napisane v nji. Tov. Pesek je poprosil vodstvo „Narodne šole", če smejo diletantje uprizoriti žaloigro „Mlinar in njegova hči" v telovadnici, in sicer v korist šolarske kuhinje. Vodstvo je pa prošnjo odbilo, češ, „Mlinar in njegova hči" je ljubezenska igra. Nemci prirejajo v telovadnici nemške šole predstave, koncerte, plese itd., in sicer v korist „Schulvereina", drugokrat „Sttd-marke", tretjič pa za Rosseggerjev sklad itd. Slovenci pa ne smejo v slovenski telovadnici prirediti niti v korist lastne šole nedolžne žaloigre To je pač abderitstvo najhujše vrste. Pač ni nič čudnega, če spričo takega „rodoljubja" moramo govoriti o tožnem Korotanu!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga x omejenim jamstvom.
Promet do konca marca K 88.515'02.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od l/,2.-7,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Jugoslovanska enciklopedija in „Matica Slovenska".
Kakor je znano iz časniških poročil, je izprožila „Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu" misel o jugoslovanski enciklopediji ter je v to svrho stopila v zvezo s kraljevo „Srpsko akademijo v Belgradu" in z „Matico Slovensko" v Ljubljani.
Le-ta opozarja na sledeče: 1.) Jugoslovanska enciklopedija naj obsega sedanje stanje znanosti o južnem Slovanstvu, o ostalih balkanskih narodih naj velja samo to, kar je potrebno, kadar se piše o južnem Slovanstvu.
2.)	Jugoslovanska enciklopedija obsega: geografijo, politiško, cerkveno, kulturno in literarno zgodovino; etnografijo; jezik in narečja; arheologijo, folkloro; biografije odličnih mož južnega Slovanstva do danes. Pravo in pri-rodne znanosti obsega samo toliko, kolikor se specialno tičejo južnega Slovanstva in njegovih zemelj. Vsaka stroka ima po en pregleden članek poleg specialnih.
3.)	Prvo pripravljalno delo za enciklopedijo je sestavljanje abecede za vse stroke, o katerih pridejo članki v enciklopedijo. (Toda če se že izdelujejo take abecede, ne bo odveč, ako gg. alfabetarji že naprej pii vsaki besedi abecede pripišejo kaj kot navodilo za pisatelje, n. pr. literaturo predmeta itd.) Alfabetar vsake stroke naj vsako ime ali predmet napiše na poseben listič. Ko se dovrši vsa stroka, se natisne njen alfabet ter se, tako natisnjen, pošlje vsem strokovnjakom, da ga pregledajo in eventualno popolnijo. Potem se sestanejo vsi
potem sledi, da obstoji zraven prve celote še druga, katera poslednja tvori poseben svet." Tako torej trdi Kant in du Prel nadaljuje: „Ravno nasprotno je resnica temu, kar trdijo materialisti. Mi ostanemo, a naš svet se je za nas pogreznil." In Schelling pravi: „Smrt človeka ni razpalost, ampak je bitnost, v kateri propade le naklučje, bitje človeško pa ostane." Ako pa se pogrezne prvotni svet, bitnost pa ostane, potem smrt ne oškoduje našega subjekta, ampak ga s popolnjevanjem le nagradi.
Kakor hitro pa se prvotni svet [zame pogrezne, a jaz še obstojim, potem moram, da živim v novem svetu in iz tega sveta Te tudi faktično sedaj pozdravljam.
Vsemir, ki Te obdaja in se Ti po Tvojih čutih očituje kot prostor in snov, je le za Tebe, za Tvoj človeški pojav brezmejen prostor.
Kakor hitro se Tvoj pojav izpremeni, se izpremeni zate tudi prvotni svet, kakor pravi du Prel. S smrtjo se zate poruši in propide prvotni svet in v trenutku novega prebujenja se znajdeš v čisto novem Tebi od prej nepoznanem, Tvojemu pojavu prikladnem svetu.
strokovnjaki na dogovor in odrede: 1.) kdo bo kaj izdelal, 2.) koliko prostora se da poedinim člankom. Nato se dogovorno odredi redakcija enciklopedije. Prva naloga je torej sedaj, sestaviti abecedo pojmov, ozir. besed, ki naj bi se ob delale za članke v enciklopediji. „Znanstveni odsek" „Matice Slovenske" je v svoji seji z dne 2. marca t. 1. izkušal razdeliti to delo po navedenih strokah.
Literarna zgodovina narodnega gospodarstva.
Izbrani eseji.
Spisal F. L. T u m a.
Stari rek.
(Dalje.)
Aristotel je nastopil kot prvi objektivni mislec. Pač je priznal, da je mogoče spoznati immanentne svrhe in smotre samo potom etične dedukcije, ali drugače je bila njegova metoda historično-induktivna: razvoj je mogoče spoznati kot tak samo po historični metodi. Dedukcija sklepa iz splošnosti na posamezne slučaje, kakor matematika in logika, indukcija nasprotno.
Namen države je dan po njeni ideji. Ta je starejša kot država in starejša kot njeni elementi. Ljudje so qivfftt nohuxa £$>a, po na-turi politiška bitja in tako je tudi država tak cpvffsi in je co'ftiu, prostovoljna človeška združitev samo v toliko, kolikor je dano na prosto človeški volji, da si zbira sredstva v dosego tega namena.
Aristotel je tako v prvi vrsti individualist. Zavrača načeloma gospodarski komunizem in komunizem žensk. Privatna lastnina je vkore-ninjena pregloboko v človeški naravi, in kar je socialnega zla, ne odgovarja zanj ta sistem, ampak nepopolnost naše narave in nedostatki raznih javnih naprav. Iz svojega individualističnega stališča je torej tudi proti demokraciji, ker postavlja ta pravičnost na enakost indi-viduov, a prezre ravno tako dejansko neenakost bitij kakor etično načelo, da enako ni pravičnost za neenake. Enakost ne obstoji samo v enakosti po številu, v aritmetični enakosti, ampak tudi v geometrični, t. j. v klasifikaciji gradu-elno neenakih v posebne skupine ali razrede.
Seveda nam podaja v svoji „Politiki" tudi Aristotel utopičen opis idealne države. In iz tega moremo še najbolj izpoznati tista njegova naziranja, ki stoje v neposredni zvezi z našo nalogo.
O politiško koristnem in potrebnem se posvetujejo, sklepajo in sodijo meščani, ali ta pravica parlamentiranja, magistrature in judi-kature pripada samo izbranem delu meščanstva, ki žive samo za državo in posvečajo vse svoje delo samo državni ideji. Zato so od te pravice izključeni vsi direktno materialno služeči stanovi, kakor poljedelci, obrtniki in umetniki. To pridobivanje imenuje umetno, krematistično, ker služi denar, medtem ko imenuje naravno pridobivanje ekonomiko, k čemer prišteva lov, ribarstvo, živinorejo in poljedelstvo; način, kako ukazuje gospodar nad svojimi sužnji, podporo žene v hišnem gospodarstvu in vzgojo otrok.	(Konec tega članka pride.)
Pojav sledi pojavu in pojav vstaja iz pojava v nov vsemirski pojav.
Ako sledi pojavu nov pojav, potem mora biti v prvotnem pojavu še drug nasledujoči pojav. Človek se tudi kot pojav v pojavu prav lahko zaveda, če se zamisli vase. Svojega „Jaz", osebe snovnega pojava se zavedaš vedno v bu-dečem stanju, vrhutega pa se v Tebi očituje in pojavlja še višji pojav „Jaz" duševne inteligence. Ta dva pojava bijeta neizprosen boj, ki ga vodi osebni egoizem snovne osebe in razum višje inteligence duha.
Navadno zametuje prvi, kar drugi odo-bruje in nasprotno. Zaradi tega je človeško življenje vedno nasprotstvo, nezadovoljnost, ki provzroča bol in trpljenje.
Podležejo zahteve višje inteligence zahtevam nižje, se poraja v dotičnem bitju vsa zloba in gorje, ki ga čuti posamezni njegov bližnji ali pa tudi cela človeška družba. Kdo ne pozna iz zgodovine Nerona in drugih modernih zveri? Niso- li to zveri v človeški podobi?
Zver z razumom pa je hujša kakor brezumna hijena, človek, ki bije boj proti svojemu bližnjemu le iz egoizma, je razbojnik najnižje vrste. Njemu je geslo: Moč in laž
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem r Ljubljani je imelo 29. sušca 1910 svoj 48. občni zbor v „Narodnem domu" v navzočnosti 47 udov. Zborovanje je otvoril predsednik Juraj Režek s prosrčnim pozdravom. Spomnil se je z iskrenimi besedami blagih pokojnih društvenikov. Zborovalci so izrazili svoje sočutje in počastili njihov spomin s tem, da so vstali s sedežev.
Iz tajnikovega poročila povzamemo, da so v dobi od 1. prosinca do 31. grudna 1909 pristopili 4 udje, umrli pa so: Franc Bahovec, Anton Bezeg ml., Avgust Kleč, ki je od leta 1897. do vštetega 1902. prav pridno deloval kot društveni odbornik; Josip Levičnik in Anton Sonc. Koščena roka je v preteklem letu neusmiljeno posegala v naše vrste ter nam je ugrabila petero dobrih tovarišev, soprogam blage može in sirotam skrbne očete. Večina imenovanih je preminula v najlepši moški dobi. Bodi jim blag spomin in lahka jim bodi hladna zemlja, ki jih zagrinja in krije našim telesnim očem!
Društvo je imelo koncem poslovnega 1. 1909. še 111 udov in je podpiralo 32 vdov in sirot.
Sklepajoč svoje poročilo omenja tajnik,, da je društvo vsled mnogih slučajev smrti v letih 1908. in 1909. zelo obremenjeno. Zato prosi, naj bi tovariši tudi vnaprej sodelovali za dobro, gmotno podlago temu društvu, da bo moglo v polni meri vršiti prevzete dolžnosti ter manjšati gorje učiteljskim vdovam in sirotam.
Blagajnik JakobFurlan je izkazal 127.767 K 78 h društvenega premoženja. Računski zaključek za I. 1909. se je odobril in se je na predlog pregledovalca računa Fr. Galeta dalo blagajniku in odboru oprostilo. Imenom odbora je predlagal blagajnik Jakob Furlan, vsled mnogih slučajev smrti sledeče predloge :
1.	Vsak nov član, vsi v letu 1910. že pristopivši člani in oni, ki še niso vplačali cele pristopnine, naj plačajo tudi ekvivalent, katerega je dosedaj plačevalo društvo davkariji.
2.	Letnina naj se za leto 1910. in za toliko časa, dokler bode treba, zviša za ože-njene člane od 12 K na 20 K in za samce od 8 K na 12 K.
3.	Ostali primanjkljaj naj se za to leto pokrije iz društvenega premoženja.
Prvi predlog se je sprejel soglasno, ostala dva pa z veliko večino.
Blagajnik Jakob Furlan prosi sledeče.
a)Udnina naj se pošiljapo položnici, za katero naj se priloži 10 h, ker je to ceneje za uda in za društvo.
a)Udninanaj se pošlje naenkrat, da se plača pristojbina tudi enkrat, in ne poobrokih, ker je treba za vsak obrok posebej plačati pristojbino, kar je v škodo društvu.
Izvoljeni so bili: Juraj Režek (predsednik), Jakob Dimnik (njega namestnik), Jakob Furlan (blagajnik), Alojzij Kecelj (tajnik), Fran Črnagoj, Josip Gregorin, Luka Jelene, Anton Likozar in Janko Žirovnik.
Pregledovalcem računa so bili izvoljeni: Fr. Gale, Fr. Marolt in Vendelin Sadar.
Občni zbor „Narodne šole" vršil se je dne 29. marca 1910 v „Narodnem domu" v Ljubljani. Predsednik tovariš A. Razinger otvori zborovanje ter pozdravi navzoče člane. Poročilo tajnika Oepudra se vzame brez ugovora na znanje. Zbor izreče svojo zahvalo posameznim podpornikom. Blagajnikovo poročilo je bilo sprejeto brez ugovora.
pred pravico in resnico. Takih razbojnikov je, žal, ca zemlji še veliko, čimbolj pa prevladujejo zahteve duha nad nižjimi, ^živalskimi zahtevami človeka, tembolj se razvija duh do-tičnega bitja. Kakor zlato v ognju se čisti duh s samozatajevanjem in v trpljenju zemeljskega življenja, da poleti prost zemskih okov v boljši drugi svet.
Zato, bratje, ne upogibajte hrbta pred krivico tiranstva in ne bodite sami s v o j e [i z d a • jice, ampak bojujte z uma svetlim mečem neizprosni boj zapravico, da bodete deležni pravice in ne tiranovega po-smehovalnega pogleda, ki Vam ubija polet duha in mori voljo, da Vas uklene v jarem duševnega robstva!
Vrnil se je čuk v svoje duplo, in po poljanah so zažvrgoleli škrjančki t jutranjem mraku, zato se poslavljam.
Tvoj
Afron.
(Dalje.)
Tovariš Janko Likar želi, da bi društ-veniki delali na to, da se gmotno stanje izboljša. Naj bi se posojilnice in hranilnice naprosile za to prekoristno društvo.
Tovariš Crnagoj se čudi, da oni faktor, kateri bi moral v prvi vrsti podpirati društvo — dežela — ni dal nobenega prispevka. Tovariš A. Kecelj pripomni k temu tudi, da bi bilo denarno stauje lahko bolje, ako bi člani rednejš^ plačevali udnino — zakaj dolg znaša že nad 1000 K. Izvoli se stari odbor, le mesto tajnika tov. J. Cepudra se izvoli v odbor tov. Fr. Gale. Ker ni bilo nikakih nasvetov — zaključi predsednik občni zbor.
Štajersko.
„Socljalni odsek" vabi k seji, ki bo v nedeljo 3. aprila t. 1. točno ob 8. uri zjutraj v deški okoliški šoli v Celju.
Dnevni red:
1.	Poiočilo pregledovalcev računov.
2.	Socialne zadeve s posebnim ozirom na zavarovanje.
3.	Preustrojitev „Socialnega odseka" v zadrug.'. Poročata tovariša gg. (inus in Pasek.
4.	Poročilo o razpečanem blagu družbe sv. C. in M.
5.	Poročilo o učiteljskem skladu.
Srednješolski vestnik.
** Osebne vesti. Naučni minister je imenoval dr. Avgusta Z i g o n a , doslej profesorja v Gorici, za amanuensisa na licealni knjižnici v Ljubljani.
** lmeuovanje. Na nemški drž gimnaziji v Ljubljaui je suplent dr. B i s c h o f f imenovan za pravega učitelja.
Književnost in umetnost.
„Slovenska Matica" pripravlja za letos sledeče knjige:
1. „Uprava in ustava Napoleonove Ilirije", spisal dr. Bogumil Vošnjak;
2 „Koroška." II. del., ilustrovana, spisal prof. dr. Potočnik;
3.	„Jan Marija Plojher," iz češčine preložil Fr. Maselj;
4.	„Knezova knjižnica" 17. zvezek;
5.	„Zabavna knjižnica" 22. zvezek;
6.	„Pegam in Lambergi-r", povest; spisal dr. Detela. „Hrvatska Matica" izda to knjigo pri svojih letošnjih publikacijah in si je naročila 10.000 izvodov;
7.	„Letopis", ki bo prinesel razen društvenih poročil tudi razne spise, tako o Gogolju. Obradoviču in Šumauu. — „Slovenske narodne pesmi" so se odložile za prihodnje leto. — „Matica" ostane na dosedanjem stališču. Izdala bo znanstvene in beletriistične snovi v dosedanjem razmerju. — „Matica" je v knjižni zvezi z 52 društvi. — Za lansko leto je plačalo udnino 3881 članov. Leta 1909 je štela „Matica" 4069 članov, in sicer: 5 častnih, 183 ustanov-nikov, 3834 letnikov in 47 naročnikov.
„Zvonček" objavlja v 4. letošnji štev. to-lo izbrano vsebino: 1. Pomladanska bajka. Fran Ž g u r. Pesem. — 2. Strugar Pavel Pavlovič. Teodor Storm — Fr. L o č-n i š k a r. Povest. — 3. Zvezdice. E. Gangl. Pesem s podobo. — 4. Ali so šole tudi na gori ? Drago Dob r še k. Povest. — 5. Pomladna. BogumilGorenjko. Pesem.
—	6. Legenda o polžu. K. Andrejev. — 7. Pomorski velikani, Lapislav Ogorek. Poučna črtica s podobama. — 8. Basen o nezadovoljnem drenu. K. Andrejev. — 9. Le trgaj cvetje mlado 1 Bogumil Gore n j k o. Pesem. — 10. Nezadovoljni slepič. K. Andrejev. Bajka. — 11. Ant. Medved. E. G. Opis s podobo. — 12. Slovenska govorica. t Anton Medved. Pesem. — 13. Okamenelo srce. BadoMejovšek. Povest s podobo. 14. Fantje od fare. E n g e 1 b e r t Gangl. Pripovedke. — 15. Pouk in zabava.
—	Otrokova večerna pesem. Ant. Medved. Uglasbena pesem. — Bešitev zastavice v podobah v drugi in tretji številki. — Besedna uganka. — Dečkova 6mri zaradi alkohola. — Sadje treba umiti pred zauživanjem. — Iz največjega mesta na svetu- — Morje. — Velika beda na Dunaju. — Kotiček gospoda Doropoljskega.
Biuički Josip, Učiteljsko pitanje n HrvatskoJ. (U Zagrebu, 1910. str. 80, cena 150 K). — Jos. Binički, nadučitelj v Nikin-cih v Slavoniji, priobčuje v tej knjigi spomenico, ki je bila predmet razpravljanja glavne skupščine „Saveza hrv. učit. društava" v Zagrebu dne 17 avg. 1908. Binički piše obširno o učiteljskem izobraževanju, učiteljskih pravnih odnošajih, navaja zaključke „Saveza", posebe tudi zakon, ki naj bi uredil učiteljsko vprašanje v Hrvatski. Kar se tiče izobraževanja učiteljstva, naj bi veljalo sledeče :
1.	Obča izobrazba ljudskega uči*eljstva naj se pridobiva v srednji šoli, a strokovna v učit. akademiji, ki mora imeti značaj in vsa prava visoke šole.
2.	Po takem naj bi vsak kandidat dovršil srednjo šolo, a kandidatinja ženski licej in naj položi izpit zrelosti.
3.	Po srednješolski maturi morajo kandidati in kandidaiinje pohajati dveletno učiteljsko akademijo, ki ji je treba pripojiti vzorno vadnico za praktično pedagogiko.
4.	Predmeti, ki se ne bi predavali v akademiji, a so učiteljstvu v njegovem poklicu potrebni, naj se uče v posebnih zavodih in tečajih.
5.	Končno zahteva glavna skupščina, da se čimprej urede pravni in materialni odnošaji ljudskega učiteljstva."
Knjigi je dodanih par zanimivih tabel; ena nam daje pregled po številu učnih ur za vso dobo šolanja in vse poedine predmete pri sedanjem učiteljišču, ženskem liceju, višji gimnaziji, bodočega petletnega učiteljišča in učit. akademije (profesorji akademije naj bi bili doktorji filozofije). Po tej preglednici ima se^ danje učiteljišče največ učnih ur, a po vrednosti se to število ne more meriti z gimnazijo niti z ženskim licejem. Druga tabela nam kaže plače hrv. ljudskega učiteljstva v primeri s plačami učiteljstva v drugih državah, tretja pa plače ljudskega učiteljstva v primeri s plačami hrv. profesorjev, avtonomnih činovnikov in uslužbencev. — Želimo, da bi se kmalu izpolnile želje banovinskega učiteljstva njim v prid in narodu v napredek. — Jos. Binički, pesnik, ki je pred par leti objavil lep idilski epos „Naše selo", kaže v pričujočem delu prav živo vnemo za rešitev učiteljskega vprašanja.	Dr. I.
Politiški pregled.
*	Avstrijska vlada prekliče naredbo s katero je bil srbskim listom iz kraljevine odvzet poštni debit.
*	Češki radikale! zahtevajo, kakor pišejo „Narodni Listy", naj „Slovenska enota" premeni taktiko napram vladi. Hoteli bi, da se uprizori obstrukcija proti vladi v vseh odsekih. „Narodni Listy" so proti temu in pravijo, da se radikalcem še nobena stvar ni posrečila, naj-mauj pa obstrukcija.
*	Praški mestni svet proti nemščini. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je pisalo v zadnjem času večkrat na mestni magistrat v Pragi in se pri tem posluževalo nemščine. Mestni svet je zato sklenil naznaniti ogrskemu ministrstvu, da ni potreba dopisovati nemški, temveč da je magistrat kralj, glavnega mesta Prage, pripravljen odgovarjati tudi na madjar-ske dopise!
*	Zoper volilno reformo na Hrvaškem napovedujejo Frankovci najostrejši boj in groze z razbitjem sabora. Hrvaški narod pa bo pri prihodnjih volitvah razbil to propadlo stranko.
*	Poslušen sluga klerikalcev je novi oddelni predstojnik za nauk in prosveto na Hrvaškem, dr. Amruš. Zadnjič smo poročali o njegovem odloku za neko jezuitsko slavnost na šolah. Sedaj je pa napravil klerikalcem že drug poklon. Furtimaško „Hrvatstvo" je zahtevalo, da se v zagrebškem gledališču tudi na veliko sredo ne sme igrati. In Amruš ni imel nič nujuejšega, nego izdati v smislu te zahteve ukaz gledališkemu ravnateljstvu. „Pokret" pravi, da se bo njegov oddelek kmalu imenoval „oddelek za katoliško bogočastje in furtimaški nauk".
*	Boj za splošno volilno pravico na Pruskem. V sredo so imeli v Berlinu socialisti 48 shodov; enoglasno je bila sprejeta resolucija, ki se glasi, da v Prusiji ne bo miru, dokler ne bo sprejeta splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica za vse državljane, obeh spolov, ki so dosegli 20. leto,
*	Reformo zakonskih zadržkov so dovršili na besedo papeža Pija v Bimu. Po tej odpade zakonski zadržek 3. in 4. stopnje krvnega sorodstva in svaštva, duhovno sorod-ništvo in namesto 12. leta pri dekletih in 14. pri dečkih se določi 15., oziroma 18. leto kot za sklepanje zakonov potrebno. Neločljivost zakona seveda ostane, pač pa bodo uvedli samo en oklic. Ali tudi tega ni treba, če duhovnik prevzame vso odgovornost nase.
Obrambni vestnik.
* K polemiki „Jntra" in „Soče" za politiško pravo učiteljstva. Kdor je zasledoval to polemiko, je moral takoj spoznati, da ima opraviti na eni strani s politiško ne-odvisnim-naprednim in na drugi strani s strankinim naprednim glasilom, da so bile središče prvemu kranjske razmere in središče drugemu goriške razmere. Natančneje s polemiko se ne bomo pečali, pripominjamo pa, da je bilo stališče „Soče" popolnoma strankarsko, kar je pa vkljub temu ne opravičuje, da se tako šaljivo izraža o naši organizaciji. Le oni, ki ne pojmuje naloge naše organizacije; le tisti, ki ne pojmuje dela naše organizacije; le tisti ki je prezrl samopomoč, samoobrambo in samozavest, s katero je delalo učiteljstvo v svoji organizaciji, lahko piše tako žaljivo o delu učiteljske organizacije, kakor to piše „Soča" koncu svojnga polemičnega članka „Svobodno razvijanje učiteljstva in politiške stranke" IV del zadnji odstavek. „Da učiteljstvo ne bode koristilo narodu ne stanu, če deluje v svoji organizaciji", je mogoče zapisati le onemu, ki prezira nalašč vsako delo učiteljstva, ki se vrši izven politiške stranke, ako tudi v naprednem smislu. — Gospodje pri „Soči", ne razburkajte že itak razburkanega morja!
Učiteljiščni vestnik.
Učiteljske stanovske organizacije.
Referat s slovenskega vseučiteljiščnega abit. sestanka v Ljubljani 1. 1909.
Premotriti hočem sedaj učiteljske organizacije, pregledati njih ustroj in pogledati, v koliko odgovarjajo zahtevam današnjega časa.
Ne bom govoril tu o eni organizaciji, temveč o obeh glavnih organizacijah učiteljstva na Slovenskem. To sta: „Slomškova Zveza" in „Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Obe si hočemo ogledati natančno; jaz z ozirom na načela in delokrog, tovariš, ki pride za menoj, pa z ozirom na njih ustroj.
Preden pridem do vsega, naj omenim nekoliko o obsegu omenjenih „Zvez". Prvič moram konštatirati, da je „Zaveza jug. učit. društev" zgodovinsko starejša in bolj razširjena med učiteljstvom kakor „Slom. zv.". Drugič pa moram poudarjati, da je delokrog „Zaveze jug. učit. društev" večji, in so sadovi nje delovanja številnejši in večji od onih „Slom. zv." Prepričali se pa boste o tem lahko sami pozneje, ko bom govoril o delokrogu obeh „Zvez".
Da že sedaj podprem to nekoliko s številkami, mi dovolite malo primero. Po zadnjem zboru šteje „Zav. jug. učit. društev" 1919 članov, ki so učitelji, in združuje v sebi 34 učiteljskih društev, in sicer 13 s Kranjske, 16 s Štajerske in 5 s Primorske. — „Slom. zv." šteje po najzadnejši izjavi 161 članov. V sebi združuje 4 učiteljska društva, in sicer na Kranjskem. Toliko o obsegu obeh organizacij — sodbi se odrekam popolnoma.
Sedaj pa načela teh organizacij! Vsaka organizacija ima svoja načela, vsaka ima svoj smoter, vsaka ima svojo taktiko, svoje postopanje pri dosegi teh smotrov. — Bistvo vsake organizacije je načelo, ono je fnktor, ki nas deli, ki nas združuje v dve skupini.
Naše učiteljstvo pa ne upošteva teh faktorjev; naše učiteljstvo ne pozna načel, ne pozna smotrov teh organizacij in to je, kar je naj-žalostnejše v naših vrstah.
Ni tu bistvo dvoje organizacij, temveč dvoje bistev orgauizacij, to je, dvoje si nasprotujočih načel. Načela so ouo, kar nas loči in načela obenem tudi ono, kar nas združuje.
Prvo je kulturi prijazno, napredno načelo in drugo kulturi neprijazno, nasprotujoče načelo. — „Zaveza jug. učit. društev" je napredna z duhom današnjega časa. Ona stremi za vsemi temi načeli, ki sem jih omenjal v uvodu. — Ona bije boj dveh si nasprotujočih svetovnih naziranj, ona bije boj širše nacioualne ideje, ona bije oni realni boj za obstanek, bije boj stanovskih interesov v materialnem in formalnem oziru. „Zaveza jug. učit. društev" tudi ni vezana na politiški program te ali one stranke. Ona oficialno ne pripada nobeni stranki, kar je edino dobro in pravo delo učiteljstva. Prosto in nevezano se lahko bojuje za svoja načela in za povzdigo šolstva. Nje pot ni popolnoma nič vezana na pota kake stranke. Omika in kultura je nje najvišje načelo.
„Slom. zv." ima temu nasprotno načelo. Ona se bojuje za naprednemu načelu in kulturi nasprotujoče svetovno naziranje. Nje nacionalni boj je vezan, in sicer vezan kolikortoliko na načela klerikalizma — Šolsivo in moderni svetovni nazor zahteva znanja, ki ga pa klerikalni svetovni nazor popolnoma zametuje. — Nacionalna ideja klerikalizma se pa zrcali najbolj t tem, da izkuša klerikalizem ukoreniniti svojo moč pri vseh narodnostih in da je njega glavni smoter, združiti vso politiško moč človeštva v rokah duhovske aristokracije.
„Slom. zv." je torej grešila proti šolstvu samemu, ona je pripozna'a ona konservativna, starokopitna načela klerikalizma in je s tem zavrgla znanost, ki jo šolstvo neobhodno potrebuje in jo zahteva.
Kako naj se druži šolstvo s klerikalizmom, ko klerikalizem kulturo tlači, šolstvo jo pa hoče povzdigniti.
Ne da je to učiteljstvo sprejelo samo svojim smotrom nasprotujoča načela, ono se je tudi uficialuo priklopilo klerikalni stranki in se smatra nje d^lom. Torej tudi politiško se je dalo oficialno ukleniti. Zato tudi v šolskih vprašanjih ne more svobodno presojati, ker ima tudi tu odločilno besedo klerikalizem.
Torej ne samo načelno nasprotno odvisne, temveč tudi politiško odvisne se je dalo napraviti to učiteljstvo.
Večina našega učiteljstva prestopa iz organizacije v organizacijo in se ne zaveda pri tem, da ta prestop ni samo formalnost, temveč da s tem prestopom pripoznava tudi nasprotna načela, da — v mnogih slučajih ona načela ki se z njimi niti ne strinja. Pa kako naj se zaveda, ko vidi v organizaciji samo dvoje skupin ljudi, a ne vidi one vezi, ki veže vsako teh skupin — ne vidi načel, ki ločijo te skupine.
Jasna so nam načela organizacij, in kdor se zaveda teh načel, je politiško in stanovsko zaveden, ima o vsem svoje naziranje in prepričanje. Ta ne bo veternjak in koristolovec, ki prestopa iz organizacije v organizacijo, gledoč le na slučajne koristi, sodeč organizacijo le po slučajih značajev nje voditeljev ali le po slučaju nje moči. — Oa ne bo prestopal, da bi se pri tem ne oziral na bistvo organizacij, na njena načela. Popolna politiška in kulturna nezrelost se nam kaže vsepovsod.
Vse plava le na površju, vse se opri-jemlje le površja, vse pričakuje tuje pomoči, nihče pa ne sega po jedru, nihče se ne ozira
na jedro, na načela, za katera se bojujemo. Nihče se ne zmeni za načela, ki nas ločijo.
Vsakdo ve, da je nekaj med nami, kar nas loči, a ne ve, kaj je ono, ker se tega ne zaveda, on tega ne pozna, ker ne pozna načel organizacij.
On ni politiško in kulturno in ne stanovsko zavzet. — Pred seboj vidi le konkretne slučaje, ki se bojujejo, a ne vidi abstraktnih načel, za katera se bojujemo. Tako se izgube načela med slučaji in bije se potem boj — ne za načela — ampak za slučaje. — Taj boj se je bil do sedaj. Glejmo, da se ne bo več!
(Konec.)
Kranjske vesti.
—r— Nemški zemljevid kranjske dežele hočejo izdati Nemci za nemške šole na Kranjskem, ker pravijo, da drugače ni mogoče otrok poučevati. Sedaj pa nabirajo naročnike, da bi bilo vredno izdati zemljevid.
—r— Umrla je gospa Ivana P u n -č a h o v a , soproga tov. Simona Punčaha, nadučitelja v Šmarju na Dolenjskem. Naše sožalje!
Štajerske vesti.
—š— Proti rektorju. „Narodni dnevnik" piše, da stoje slušatelji montanistične visoke šole v Ljubnem na Zg. Štajerskem v hudem boju z rektorjem. Povabili so bili namreč evangelskega župnika, naj bi imel pri njih kako predavanje. Povabljeni se je odzval in naznauil predavanje o seksualnem vprašanju. Dijaki so hoteli naznanilo o predavanju nabiti na črni deski v avli, kakor imajo v to pravico, če rektor ne najde v predmetu predavanja kaj „državi" ali „družabnem redu" ali pa „visokošolski disciplini" nevarnega. Ne vemo, katero od teh treh nevarnosti je rektor Kobald videl — dejstvo je. da je nabitje naznanila prepovedal in da je med dijaštvom zaraditega zavrelo. Zadevo hočejo spraviti tudi v parlament.
Koroške vesti.
—o— Podružnica CMD v Glinjah
na Koroškem je imela dne 6. t. m. svoj občni zbor ob lepi udeležbi, — Po pozdravu predsednika je dr. Gosak govoril o bojih, ki jih je imel bojevati slovenski rod od početka pa do današnjega dne. Vojevati se je imel na tri strani, vendar se je — dasi je nazadoval po številu — razvijal kulturno, gospodarsko in politiško. Najgrši boj pa se je vnel z dnem 7. februarja, ko je „Slovenec" prinesel tisti napad na Cinl-Metodovo družbo, ki so ji bili ravno Korošci — kakor ogroženi obmejni Slovenci — vsekdar branitelji in pospeševalci. Sedaj pa ravno glasilo koroških Slovencev napada družbo. Ali ti napadi so le pomnožili požrtvovalnost za družbo v vseh pravih slov. rodoljubih. — Jurist W i e s e r je na to utemeljil nastopno resolucijo: Slovenci, zbrani na II. občnem zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Glinjah, z žalostjo opazujejo odurno gonjo, ki jo je uprizorila gotova stranka proti vele-zaslužni, do sedaj edini braniteljici pravic slov. naroda na šolsko-obrambenem polju. S še večjo bridkostjo jih navdaja dejstvo, da so be pokazali Slovenci nezmožni, združiti se glede živ-ljenskih narodnih vprašanj v enem edinem prepoirebnem skupnem društvu, zasnovanem na nepristranski, narodni podlagi in da se zlobna roka gotovih zaslepljencev ne straši niti zločina na naši, dosedaj nedotakljivi instituciji. S tem večjo radostjo pa jih napolnjuje zavest, da se nahajajo vzorni rodoljubi, ki navzlic vsem zaprekam posvečajo družbi tako vse duševne kakor tudi gmotne moči. Kot Korošci z vso ogorčenostjo obsojajo pisavo „Mira", v kolikor je naperjena proti dični družbi. Izjavljajo, da se na jeseniški skupščini ni dogodila ne le nobena žallitev zastopnikov slov. šolskega društva v Celovcu, ampak da so nekateri izmed teh zastopnikov s skrajno nespretnim, izzivalnim nastopom zbudili upravičeno ogorčenost skup-ščinarjev, tudi navzočih Korošcev. Obsoja ,o sovražno postopanje in pisanje proti družbi tem bolj, ker vidijo rešitev iz obupnega narodnega položaja v Koroškem le v tesni združitvi vseh Slovencev na narodni podlagi in v složnem postopanju v domačih vprašanjih, brez izključitve kateregakoli narodnega delavca. Končno izkrekajo neomejeno zaupanje vodstvu družbe ter iskreuo hvalo za njeno požrtvovalno, nepristransko delovanje na Koroškem.
—o— Za šolskega nadzornika v Celovcu (za mestni šolski okraj) je naučno ministrstvo imenovalo glavnega učitelja na celovškem učiteljišču, Ant. Baucha.
—o— „Deutscher Volksverein für Kärnten" je ministrskemu predsedstvu poslal dolgo pisanje, kjer izraža svoje „zadovoljstvo" nad tem, da Grafeuauerjev predlog ni bil sprejet. Pravi, da so v predlogu navedena fakta — laž. No, gospodje, ka| pa za nesramnega lažnivca, ki še veduo tiči na hrbtu „resnicoljubnega" poslanca Doberniga od strani velikovškega učitelja Peska, še niste našli mazila, da bi mu izrekli svoje spoštovanje? Poceni je, gospodje, govoriti o lažnivosti česa, a to dokazati — je druga stvar. Dokaz temu je, da še Dobernigov „nesramni lažnivec" veduo drži. In še bo!
Splošni vestnik.
Beda ufiiteljstva. Na občnem zboru „Matice Slovenske" je pojasnil predsednik, da ima Kranjska 1100 članov. Štajerska 900, Primorska 500 in Koroška 125. Znak velike bede učiteljstva je pač dejstvo, da je komaj sedmina učiteljev „Matičnih11 članov.
„Matica Slovenska" prosi p. n. gg. poverjenike, da bi čim najprej poslali naročnino (po pravilih vsaj do konca junija). Letos izide „Letopis", a natisnjeni bodo samo tisti člani, ki so poravnali članarino do konca junija; na to opozarja uprava cenjene poverjenike in člane.
Pozor, abiturienti! V območju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu je zasesti 22 mest adjutiranih poštnih vežbe-nikov. Adjutum je določen na 600 kron, Prošnje je vlagati tekom 14 dni na omenjeno ravnateljstvo.
Zemljevid slovenskega ozemlja bo stal „Matico Slovensko" okroglih 20.000 K To vsoto bo Matica morala plačati, brž ko izide zemljevid; zato pa je treba, da se oglašajo naročniki z naročnino naprej; sicer bi prišla Matica zaradi zemljevida v težke neprilike.
26.682 K 28 vin. je bilo do 10. .t. m. nabranih za drugi milijon za češko Šolsko Matico.
Potrdilo. Ela Abramova potrjuje, daje prejela ob smrti svoje matere g. Vincencije Abram od učiteljske „Jubilejske samopomoči" znesek 476 K. _
Iz slovanskih pokrajin.
O Arhitektonska razstava v Bel-gradn. Klub srbskih arhitektov je sklenil prirediti poletu v Belgradu prvo srbsko arhitektonsko razstavo, Na razstavo bodo kakor gostje povabljeni tudi drugi jugoslovanski arhitekti.
O Vseslovanska umetniška razstava leta 1911. Iz Petrogiada poročajo. V društvu arhitektov in umetnikov je predaval o slovanski umetnosti češki profesor Taborsky. V svojem predavanju je med drugim omenil, da so slovanska umetniška društva: jugoslovansko društvo „Lada", češki društvi „Manes" in „Dilo" in poljsko društvo „Štuka" sklenila med sabo tesno zvezo in se odločila prirediti 1. 1911. vseslovansko umetniško razstavo. Kje se priredi ta razstava, o tem se še ni sklepalo.
O Profesor Masaryku je poslal k njegovi 60 letnici presrčno čestitko tudi grof Lev Tolstoj.
O Praški „Narodni Listy" prinašajo v podlistku zanimivo razpravo o goriških Slovencih, njihovih kulturnih in politiških razmerah.
O „Narodne Novine" časopis ogrskih Slovakov, je slavil 18. pret. m. 40 letnico svo-ega izhajanja.
Razgled po šolskem svetu.
— 20.000 učiteljev potrebujejo na Rnskem. Rusija potrebuje 20.000 učiteljev za ljudske šole. Na Ruskem uvedejo sedaj splošno šolsko obveznost. Vsa ona mesta in vasi, ki še do sedaj niso imela šol, grade potrebna šolska poslopja.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Svarilo
pred ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival
52-12
Ne bil bi bolan!
Naročajte „FLORIAN" od izdelovalnicel Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za, vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—4
Mlitka Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovčcva hiša.
SCT9lSnE83|S3|5
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog«
šolskih potrebščin, papirja, zvezkiv, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-7
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46-7
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—37
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-Ijal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-6 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
1	IFi	i	
It	i	Ihn	
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najflneje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Župnišeem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	4S—7
= Knjigarna =
L. Schwentner
Ljubljana, Prešernova ulica 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropolis in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4'50.	30—28
Cankar Ivan: Za križem Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3"—, eleg. vez. K 4 50.
Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Razmišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Rikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3-50.
Milčinski Pran: Igračke, črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K.
Murni k Rado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez. K 3"50.
Ustanovljeno leta 1856.
Frae Deberle
13-3
Frančiškanska ulica št. 10.
Zaloga najrazličnejšega pohištva, od preproste do najfinejše oprave. Dekoracije celili stanovanj.
Prvi pogrebni zavod na Kranjskem.
Prevzemajo se pogrebi tudi zunaj Ljubljane po najnižjih cenah.
Zaloga različnih mrliških krst od 6 kron naproj.
— Postrežba točna in solidna. —
ANTON BAJEC
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Pod Trančo
se priporoča slav. občinstvu za obilno narocbo. Vedno sveže cvetje za šopke in vence, raznovrstne zelene cvetice v loncih itd. itd. Jako okusna izvršba.
Naročila se izvršujejo točno in solidno, na deželo z obratno pošto. — Cene nizke.
12—4

Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—4
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.

IIIIII IIIIII
IIIIII IIIIII
um IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIII II.....i''''Iii Ii Ii Ii iiiiiiii iiii iti m Iii t iiiii mi iiiiii Iii Iiiiiiiii Ii Iiiiiiiiiiii i in mu mu ....................m ii IUI II :
11111.....iiiiiiii.......mini.....m m.....miimimi.....mm immmimiimmmiiimmmiimiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiimimiiim........im i
I. Buzzolini
delikatesna trgovina, Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Najfinejša in vedno sveža zaloga gnati, salam, raznih vrst klobas i. t. d.
Izdelovalnica kranjskih klobas. 12-4
■(■■■■■■■■■■■■■■■■•■(■■■■■■(■■■■■■■■(■■■■■■■aiiailiiiaillaiailltlllliaaiiaaiai(lllliailltfaitaat|aaaill(ailialllBBailiaailiaiiiaitiaaillaailllatllll|(t|a|taa|||a(||(aa|
....................milimi.....imimmim........................................................................................
mm iiiiii
Elektroradiograf „IDEAL"
Z= Hotel pri Maliču. Frane Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte, m
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni = vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.


Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta V Ljubljani
ima v zalogi naslednje knjige:
1.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I. Spevoigra za šolsko mladino. Cena 4 K. Prav primerna knjiga za šolarske, lokalne in okrajne učiteljske knjižnice.
2.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 v. Priročna knjiga za učence in učenke pri petju.
3.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 v.
4.	A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
5.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I. zvezek. Cena vezani knjižici 1 K, s pošto 16 v več.
6.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. zvezek. Pripovedni spisi. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige! Priporočajte jih prijateljem učiteljstva!


Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer:
Učiteljskega Tovariša
šolsko-politiški list.
Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8.
Zvonček
mladinski list.
Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Rimska cesta štev. 7.
Popotnik
pedagoški list.
Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri Kranju.
Jan Legova knjižnica L zvezek:
Dane.
Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Naročajte in širite naše liste in knjižice!
Vodstvo Zaveze.
4-2
■AT-
-»V»-
|§B
P
1

1
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam
na Kranjskem s sedežem :: v Ljubljani
• • • •
plačuje vdovam društvenikov letno po 200 K pokojnine do smrti, oziroma za dobo vdovstva, sirotam po očetu letnih 60 K, sirotam po očetu in materi pa letnih 200 K vzgoj-nine do izpolnjenega 18. leta.
U d n i n a znaša na leto za neoženjene po 10 K, za oženjene 12 K, pristopnina pa tolikokrat 2 K, kolikor let je star tisti, ki pristopa. Pristopnina se lahko vplača v 4 polletnih obrokih.
Pravi ud postane šele po preteku dveh let od vplačila prvega roka pristopnine. Kdor umrje v dobi provizorija, se stroški povrnejo.
Prošnji za sprejem je treba pridejati rodovinski izpisek in zdravniško izpričevalo. Sprejet more biti le kranjski učitelj.
4-2
(c^f/e) (sNJ/e) g
Jubilejska
samopomoč.
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice. Za sprejem se je zglašiti pri načelniku (zdaj naducitelj Fran K s. Trošt na Igu pod Ljubljano).
V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pristopnina se ravna po starostnih letih in sicer od 20 do 25 let 2 E 50 h, od 25 do 30 let 5 E, od 30 do 35 let 10 E, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 E, poleg tega še 2 E za prvi smrtni slučaj in 1 E vpisnine. Letno se plača za rezervni fond 2 E, ki je znašal konec X. upravne dobe 6179 K 98 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo
takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 E,
kolikor je društvenikov. Po smrti društvenika
plačajo drugi društveniki po 2 E za nadaljni slučaj smrti.

Lil
JULIJA ST OR
v LJubljani, Prešernove ulice štev. 5.
"	K	.
Največja zaloga moških damskih in otroških čreljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 12_9
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. l^Taopriležziejši čevlji sedanjosti I
Svaril« !
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—3
Singer
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcero, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izolbeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Oo.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
		
'ftwreic	mmmmm	mmm
Lak za šolske table
črn in medel
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—5

u
Lj ubij au a, Dunaj ska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52—11 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Važno!
Pri nakupu oblačilnega blaga za dame in gospode navadno do najfinejšega izvolite se ozirati na priporočljivo narodno manufakturno trgovino
Tekališče Verdijevo in Šolska ulica
v Gorici. e-e
Ravnokar došlo najnovejše modno blago za spomladansko sezijo.
Vzorci na zahtevo poštnine prosti.
Grričar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice i)
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žskete za dame, paleto za dame, plašče za dekliee itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«.	12—5
fL. Mikuš
tOTarna dežnikov '/i
J
52—9
35-5
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
= kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
cS
.5
>
o
biO
lm
CÖ
c
U
O G-
>C/5
.5
03 C
*o o
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—10
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, Iistra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamuike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitničarija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z p
C/5
■o -t o
S"
<
3
<x>
o
C/5<
»-K
rD
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in K
dvorazrednice po........—50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—-25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdRja	4'—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	l-50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—-20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
j
A. Bape: Mladini I......i » 4 1
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I. 1 E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. . 1 A. Bape: Dane .......... 1
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine Iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
iu 'i! -i':'.-	v-;"
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dfela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporabo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Kazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
I