Pomenki XX. U. nK necej kneginji.. vnucih.. necega dne. . k druzemu.. pri velikej.." — ali je to spreniinjanje nekterih soglasnikov poljubno, ali ima gotove pravila ? T. Glej , kaj veleva slovnica ? [/. ,,Goltniki se radi prelivajo v sičnike, in sicer k v c, g v s, rejše h v s: a) pri sainostavnikih pred skfonilora i, n. pr. otrok —otroci, otrocih; travnik — travnici, travnicih; o potoci, na roci, v sprezi itd. — V pisavi se ta spreminjava, ki se opira na staro slovenščino in tudi na Ijudsko govorico, po mnogih straneh Ie preveč zanemarja; večkrat bi dajala govoru prijetno spremembo. 6) pri prilogih pred sklonili: iy ih, im, imi, pa tudi v ednini pred sklonili: ega, emu, em, n. pr. tak, tacega, tacemu, tacem, taci, tacih itd., drag, drazega, drazih, drazimi itd.; redkeje tih — tisih itd. c) pri glagolih I. vrste, kterim se koren na g in k dokončava vvelevniku n. pr., streg — strezi; mog — pomozi; leg — lezi; strig — strizi;rek — reci; sek — seci itd." T. Iz tega lahko posnameš, kteri soglasniki se spreminjajo in pred kterimi glasniki. U. Goltniki — g, h, k — pred ozkima samoglasnikoma — i in e. — T. Preden te vodila nekoliko pretreseva, beriva še to, kar pravi slovnica (Janežič 1863.) o posebni spreminjavi imenovanih soglasnikov pred i, e in pred e v skazavnem, ktera se tu in taiu sliši, v pisavi pa doslej še ne rabi. — U. ,,Gorensko in koroško nai-ečje nespremenjenih goltnikov pred i, pa tndi pred e, sploh ne trpi in jih pravilno v sičnike ali nepravilno v šumnike preliva, n. pr. čitam. kita, svetniči m. svetniki, svetnici;sraje m. srage; niu.še m. niuhe; rjuše m. rjuhe; na rjusi, na roci, na nozi ali noji itd. Temn gre tudi pripisati. da govorimo po Koroškem, kakor 80 govorili in pisali stari Slovenci, n. pr. o potoce, na klobnce, v mrace, v Belace, v Praze, na praze, v loze itd." T. Xe le po Koroškem, temuč tudi po Kranjskem govorijo sim ter tje tako ; toda o tem sklonu sva že govorila, in javalne bi se ta spreminjava v splošnjo rabo ali celo v pisavo spraviti dala. Da je pa uno spreminjanje goltnikov v šumnike le posebno in nepravno (k. mečine, muše, roče, niošči, čisel, čihati, čje itd.), to se razume samo po sebi. U. Ktero spreminjevanje je torej pravilno pri imenih in prilogih ? T. Pri imenih ali saniostavnikih se spreminja g v z ne le pred i, ampak ludi pred e: v lozi, v lozih; v dolzi, v dolzeh; ravno tako v prilogih, in časi celo v j: druzega, ubozemu, dolzimi; drujega, drujim, drujih itd. V. Mislim, da je to le po nekterih krajih, ker se ne čuje pogosto. T. Res ni pogostoma, vendar daje jeziku Iepoto iu spremembo zlasti, kadar ni posiljeno. U. Ravno tako poredkoma se spreminja h v s: glusega, glusemu, glusih; su.sih, susimi itd. T. Xaj bolj je res v navadi k spreminjati v c: otroci, otrocih, celo v storivnem: z otroci, kar nekdaj ni bilo; zlasti v prilozih : enacega, -emu; visocega, globocega itd. Vendar se iz enega zgleda ne sme sklepati na vse. Otroci se govori res povsod, oblaci ali rojaci pa ne; po praznicih, na travnicih — v množnem številu — se čuje bolj pogostoma kot v enojnein štev.: nii je na jezici, po roci, v mlaci, o mraci, v lozi, v dolzi itd. Tako se ravna spreraemba po krajih — tu je navadna, tam ne. V nekterih prilikah pa tudi v pisanji ne gre spreminjati. U. V kterih ne? T. Za soglasniki, razun jezikovcev l, n, r, ni v navadi in bi bilo zoper lepoglasje; tako p. sladek, težak, krotak, ozek itd. se čuje le sladkega, težkega, krotkemu, ozkih, ne pa: sladcega, težcega, krotcemu, ozcih itd. Prehajajo iit sprevračajo se goitniki v sikavce le za samogiasniki in jezičnimi soglasniki: dolzega, tencemu, gorcih; tudi v imenih: Turci, Gerci, volcje (nam. volcije), volceh: terzih itd. U. Po tem tacem je ta spreminjava vterjena v nekdanjosti in v bližnjih jezicih slovanskih? T. V staroslovensčini je zelo vterjena in skorej splošnja pri imenih pred i, e in e. U. Toraj se je poprijemajo nekteri spet v pisanji posneraaje staroslovensčino. T. Kar je prav, je prav. Večkrat daje govoru prijetno spremembo. Presiljave se je vendar ogibati. U. Pa sein slišal, da pri prilozih, dokler smo pisali — iga, — imu, — im, se smejo spreminjati goltniki, pred e pa ne, kakor sedaj pišemo — ega, — emu. — em; ali je to res? Kako je to, da slovnica uči drugač? T. XTarod a) ne govori ne e ne i na tanko v teh sklonih; b) spreminja pa pogostoma, kakor se bere tudi pri celo dobrih pisateljih; c) ako je resnična sostava iz priloga in osebnega zaimena: drag-jega, drag-jemu, dragjem..— je po tem pravična tudi sprememba. ¦— Vendar povej mi še, kar pravi zastran tega najna slovnica v opombah k sklanjavi! V. ,,Kakor pri samostavnikih , spreminjajo se goltniki k, g, redkejše h, tudi v prilogovi sklanjavi pred i (pred e samo v 2. 3. 5. edinem sklonu moškega in srednjega spola) v sorodne sičnike c, z (nepravilno j), *. Ta spreminjava se vendar po gostem opušča, bodi si zavoljo preobilice sičnih glasov v slovenščini, bodi si iz ozira na staro slovenščino, ki v edineui rodivniku in dajavniku, in v množnem rodivniku, mestniku in druživniku ne potrjuje te spremembe". T. Kar pravi zastran premnozih sičnikov, je res; kar pa zastran staroslovensčine, je treba nekoliko razločiti imensko zaimensko in vzajemno sklanjo, v tem ali unein spolu, io kakor se pri zaimenih najde sprememba, tako velja tudi pri nekterih prilogih: k necej, mnozeh, tacemi, kolicemi itd. U. Kako je pa pri glagolih ? T. Pri glagolih perve verste je pravilo gotovo; toraj se mora v velivneni naklonu pisati vselej: strezita, strezite, reci, recita, peci itd. in nikdar: strežita, strežite, rečite, peči itd. — Drugač je pri glagolih pete verste ali oblike, kjer se goltniki spreminjajo le v nekterih in le tu in tam. Le ti se smejo unim prištevati, ker pri teh je spreminjava, bi djal, poljubna, na voljo ali — na uho — dana, kakor pri unih; p. spregati — sprezati, dregati, — drezati, stegati — stezati; dvizati (podviza^i se); zlecati se (vleknem); bcrcati (berkati — berknem) ; mecati (niekak); očesati inočehati itd. U. Ktere misli si tedaj ti sploh o teh spremembah? T. Časih je spreminjati lepo in dobro, in razlika je prijetna zlasti, kadar se več goltnikov snide zapored (dv&geg&, drugega. — drazega, druzega); časih je posiljeno in preobilno (rojaci,junaci, koraci, o mraci); časih pa celo mehkužno in priskutno (v susih pa glusih oresih; na jezici pa na dolzi itd.) XXI. U. Pred nekaj časora so sploh pisali v nedoločivnem viditi, vediti in v deležji preteklega časa v i d il,-i la,-ilo, vedi 1,-ila,-i lo; sedaj pa se bere večkrat videti in vedeti, videl in vedel, — kako je to? T. 1) Vid eti in ved eti pišejo nekteri, kakor se mi zdi, iz naslednjih vzrokov: a) ker se je nekdaj, v staroslovensčini, tako pisalo: b) ker se v nekterih slovanskih jezikih še vedno tako glasi in pisari; in c) ker je tudi nam Slovencem ostalo še iz tretje oblike ali verste terpivno deležje : viden, veden. U. Kako bi bilo v četerti obliki ? T. V četerti se d spreminja v j: vajen, sojen, sajen, rejen iz vaditi, soditi itd.; v tretji pa ostane d nespremenjen , kar se razvidi iz glagolskega imena: sedenje, smerdenje, bledenje itd. — Ravno tako je v tretji obliki v djavnem deležji preteklega časa -el. -ela, -elo: velel, želela, donelo; v četerti pa i: valil, žalil, lovila, tajilo. U. Zakaj smo doslej pisali vidil — vedil, vidila — vedila, vidilo — vedilo? T. 2) Zato, ker sta a) po izreki in po naglasu v četerti obliki, torej naj bosta tudi po pisavi: vidil, vedila itd.; 6) se sicer v 3. obliki e vselej na tanko glasi v preteklem času: sedela, velela, želelo, v teh — videla, vedelo — pa le napol in kakor v 4. obliki: nieril, pdčila, terčila, pičilo, — torej vidila, vedilo; c) vedil se v tej pisavi dobro loči od vedel izvedem, vesti (ducere) 1. oblike, kar bi bilo drugač dvomljivo; d) iniata oba glagola celd v terpivnem deležji prilik mnogo, kjer d ostane : — večidel se sliši porfen, sporfen iz poditi, spoditi nam. p"jen, spojen (iz pojiti, spojiti), sprirfen iz spriditi nani. sprijen (sprijen in-et iz sprijeti), začurfenje nam. začujenje (iz začuti), utrurfen nani. utrujen itd. Tako je prav tudi viden in veden nam. vijen (iz viti) in vejen fiz veti). Hrovatje in Serbljani si v tem pomagajo, da spajajo ali tesno sklepajo dj: vidjen, sudjen, utrurf/en itd,, in poslednji imajo lastno znamnje za oni glas v svojem pravopisu. e) sta vediti in viditi tudi v sedaujem času nepravilna : — v e m (jzvem, zvem, poveni — povedati — al - an itd.); vidim ima naglas na deblu nam. na osebilu, kakor ga imajo glagoli njegove podobe v 3. obliki (-i'm), in tudi v velivnem se čuje po nekterih krajih vidj nani. vidi, vidjte iu vijte nam. vidite; viž'ga, viž'jo celo sein že čul kakor v stsl : vižd' (vide). U. Po tem takem ni treba pomisijevati, kako sta pisati glagola ta. T. Pač res! Šolska roba. Kako naj ae otrokom basen razlaga. Prašali so orla: nZakaj izrejaš svoje mlade tako visoko v zraku"? — Orel pravi: ,,Kako bi si odrasčeni upali tako visoko proti solncu leteti, če bijih nizko na zemlji izredil". Ta povedka je basen. Zakaj pravimo, da je basen? — Ali morda zato, ker Be tukaj pripoveduje od živali, ki pametno govori ? — Ne samo zato, ampak zato, ker nam ta poredka kaže lep nauk, ki se na izmišljeno reč obraoa. Kteri nauk nam kaže ta basen ? — nKar sc mlad naučis, star 8toriš". — Važen izrek za odgnjitelje in starše. Iz česa je Bostavljena ta basen? — Iz vprašanja in odgovora. Ne povd se v basni, kdo je prašal, ker to tadi ni potrebno , da bi se vedilo. Kako je mislil vprašavec ? — Mislil je, da je bolje , če bi orel naredil gnjezdo v kakem nizkem germu. Zakaj je vprašavec tako mislil? — Ali sc morejo narediti tudi kake drugt. povedke ic človeškega življenja, ki bi bile tej basni podobne? — To seveda; postavim : Ljudje prašajo očeta: nZakaj ne pustiš svojega sina v slabe tovaršije ?" Oče pravi: ,,Ali bi potem sin, ko bi odrastel, se ne pečal s slabimi Ijudmi" ? Ali: Prašali so mater: nZakaj svoje otročiče tako malo oblečeš , kadar jih vodiš ven pod milo nebo?" Ona odgovori: „Ali bi pozneje mogli prebiti na vetru in vsakem vremenu , če bi jih zdaj pomehkužila?" Ali bi se ne mogla ta basen bolj obširno povedati ? — Kaj bi se še lahko pristavilo? — Postavim, vprašavec bi lahko povedal, zakaj bi bilo bolje , če bi orel svojih mladih ne imel tako visoko. Nasproti pa bi tudi orel laliko odgovoril kaj \% »voje gkuinje i. t. d. Kako naj ae nSenoem ,.Enkrat ena" rasJasBvje. Vsak nauk se mora učencem na tanko razjasniti in razkazati. če se hoce, da ga razumejo in zapomnijo. Posebno pa se to mora zgoditi pri ,,Enkrat eniu, ktere se morajo učenci že v višjili razredih do dobrega navaditi. in sicer tako, da je popolnoma njih lastnina. Za poočitanje nBnkrat ene" naj se rabijo persti in čerte. Postavim: Janez, pojdi k tabli in pokaži nam en persj^kUcitelj naredi tudi eno čerto na tablo. Kolikrat vidite perst, in kolikrat černKa tabli? Perst in čerta sta tukaj tedaj le enkrat vsak za se; mi pa jih tudi lahko večkrat pokažemo. Pokaži nam, Janez, še en perst zraven pervega. Ueitelj naredi tudi dve čerti na tablo. Kolikrat vidiš zdaj en perst? kolikrat eno čerto? — Koliko je dvakrat ena? Vidite otroci, da pa tega ne bote pozabili, bomo vse to lepo na tablo zapisali. Če itnam kako reč večkrat, lahko rečem, da jo imam 2 krat, 3krat, 4krat i. t. d. Poglejte! 1 krat 1 je 1 2 „ 1 ste 2 1 „ 3 „ 2 1 „ 3 so 3 3 „ 1 „ 3 i. t. d. (Mnogo zgledov.) li II Tine, pokaži mi tnlikral en perst, kolikor je tukaj natabličert! Kolikrat si en perst pokazal ? Mihec. pokaži nam na desni roki dva in na levi roki dra persta! Kolikrat dva persta nam kažeš ob enem ? — Tukaj vidite dve oerti in tnkaj zopet dve; kolikrat stojite te čerti tukaj ? — Koliko je tedaj čert. če ste 2krat2 čerti? — Vidite. 2 krat 2 je ravno toliko kot 4kratl. lll II! . Zdaj sem naredil k tima dvema čertama še eno čerto zraven; kaj morem «e etoriti, da bomo imeli Zkrat 3čerte, t. j. 6čert? — Kolikrat 3 je to? ii ii i: Koliko čert je tnkaj ? — Kolikrat dve certi ste tukaj ? — Koliko je 2 ¦n 2 in še enkrat 2 vaega vkup ? Kolikrat smo šteli 2 po 2 ? — Koliko ste 1 krat 2? — 2 krat2? 3krat2? — Koliko pa 2krat3? Koliko 3 krat2? i.t. d. lliil lill! !!i!l llli! Vidite, tukaj sem naredil toliko čert na en kupec, kolikor itnate na vsaki roki perstov. Koliko perstov imaš na obeh rokali? Kolikrat 5 pcrstov? — Koliko perstov imate dva dečka na rokali? Kolikrat o perstov imata? — Kdo mi zna teh pet čcrt tako lc šteti: 1 krat 5 — 2 krat 5 — 3 krat 5 — 4 krat 5 1 — Koliko je 4krat5 gold. ? — VI., 2. in 3. klopi sedi povsod 5 uoencev. Kolikrat o učencev sedi v klopeh ? Koliko je vseh? i. t. d. Vse to naj ee zopet zapiše, kakor zgoraj. TTTTTi riTTTT mm Tukaj zgoraj je 5 krat 6 čert, to je 30 čert. Ako je 5krat6 30, inora pa 6krat6 za 6 več biti kakor 30; koliko je tedaj Ukrar.6? — Vemo tudi, da je 6 krat 1 toliko kakor 1 krat 6, 6 krat 2 toliko kakor 2 krat 6 ; tedaj bomo zapisali: 6 krat 1 je 6 6 „ 2 „12 6 „ 3 „ 18 i. t. d. Take vaje naj učenci tudi izdelujejo sami na svojih tablioah. i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. ? a s t ? ? t f e. Kaj je naj boljscga na svetu ? Kdo je naj modrejši ? Kdo je naj bogatejši ? Kdo je naj večji bedak? Ktera žival je naj močnejša? Ktera palica je naj težja ? Kdo rabi kostene klesče? Kdo ima ostroge, pa jih ne rabi? Kdo orje brez pluga? Ktere dekleta imajo lesene zobe? Kdo je vedno pod streho, pa je vendar vedno mokerf Kdo vozi pod mostom, ne pa po mostu? Kje raste seno in otava? Kdaj seje kmet repo ? Kaj je čloreku enako, pa vendar ni živo? Kaj vedno teče, pa vendar nikamor ne pride? Kaj je brez začetka in konca , pa vender ni vocno T Kdo ima belo glavo pa zelene noge? Ktera trava raste naj višje? Kterih zastavic noben vedež ne ugane ? U) e t n k ©. I. Dobra vest. — 2. Kdor sam sebe pozna. — 3. Zadovoljni. — 4. Kdor sam sebe hvali. — 5. Cerv, ker je človeka in žival. — 6. Beraška. — 7. Rak. — 8. Petelin. — 9. Kert. — 10. Grabljice. — 11. Jezik. — 12. Brodnar. — 13. Nikjer; raste le trava. — 14. Nikoli; seje le repno eeme. — 15. Njegova podoba v ogledalu. — 16. Ura na eteni. — 17. Perstan. — 18. Zrela zeljnata glava s štorom. — 19. Gorska. — 20. Kterih mu nihče ne zaetavi. Kako se učitelju pri nekterih gosposkah odpeva ali respondira, kadar isoe in tirja svojcga terdo zasluženega plačila? Fr. 91. Ravnokar je prišel na Duuaji na svitlo zapisnik (^katalog) c. k. založništva šolskib knjig, v kterem se vidi, da je od l.julija 1861. 1. izšlii več novih reči za Ijudske šole, in sicer v neuiškcm jeziku 7, v laškem 5, v českem 2, v poljskem 5, v ruteniškem 4, v hrovaskem 3, v serbskem 1, v madjarskem 3, v ramanskcm 1, v hebrejskem 1. Slovenci nismo to pot nič dobili. — Za Česko in Ogersko je to založništvo posebej. Tako bi bilo tudi pri iias na Slovenskem dobro. Potem bi nam ne bilo treba čakati pri bukvarjib potrebnih šolskih knjig, kterih saj v Ljubljani skoro nikoli ne dobimo toliko in takih,koiikor in kakoršnih nam je treba. Slišali smo, da se ta važno reč že obravnuje. Zz LjubJjane. Mestna denaruica je dobila po blagi oporoki gosp. prof. Metelko-ta 46.000 gold. za podporo revnih sirot ali zapusčenih otrok lj u bl janskih. To je lepa, lepa pomoč in veselo npanje za marsiklero siroto. Ako bi ,,Tovarš" kaj srael o tem ieči, bi rekel, da upa, da se bo s temi denarji tudi kaj za uboge učence Sentjakopske glavne šole storilo, v kteri so večidel mestni otroci bolj ubožnih star.šev. Kakor je oporoka gosp. S c h 1 akar-ja volila lepi dar učencem in ačenkam normalne iu nunske šole, tako naj bi oporoka gosp. Metelko-la osrečila Šen t jakopsko, pa tudi Ternovsko in Šentpetersko šolo. Iz IJublJane. Z razpisoni preč. Ijubljauskega knezoškofijstva 2U. aprila t. 1. pod št. 364/59 se ueiteljslvu ljudskih šol uaznanja zbirka zemljovidov, ki je prišla na svitlo v c. k. zalogi šolskih knjig na Dunaji, in se imenuje: ^Geografischer Atlas zum G ebrauchederSchulen in 0 e sterreich". Ta zbirka obsega 33 zemljovidov, ki veljajo 3 gold. 30 kr. v Tudi posamesni listi se dobivajo po 10, 17, 18, 19 in 31 kr. — Živo se priporoča, da naj «i to zbirko napravi vsaki učitelj , in toliko bolj, ker bi bila srainota vsakemu, ki podačuje mladino, ako bi ne bil izurjen v zemljopisju, in pa tudi zato, da bi to lepo vednost v vsakdanji in nedeljski šoli vpletal med nauk in razkladal, kakor je primerno. 140 143 136 142