NEUTRUDNO  RAZISKOVANJE  SLOVENSKIH  JAMARJEV
Skrite lepote podzemskega sveta
V   času,  ko je  človek  začel raziskovatl  že sosednje plane-te, pa je ostalo še mnogo skriv-nosti podzemskega     sveta, ki jih je narava skrbno zakopala pod zemljo. Slovenski jamarjo neutrudno raziskujejo naS kra-ški svet in odkrivajo vedno no va podzemska prostranstva, ka-mor dosedaj še ni stopil človek.
V  Sloveniji je raziskanih sko raj 5000 jam, vendar pa jdh je za  turizem   odprtih   le  enajst. Jamo  morajo jamarji  najprej vseštransko  raziskati in če je dovolj   zanimiva   in   lažje   do-stopna,   jo   potem   uredijo   za turistične oglede. V Jugoslaviji je   25   turističnlh   podzernskih jam, ki      imajo      organiznran obisk. Najstarejše turistične ja-me so v Sloy©niji, saj so bili v Postojnski   jamd   prvi   obisko-valci že leta 1819.
Slovenski jamarji, ki so do-sedaj odkrili že okrog 5000 podzemskih kraških jam, se še vedno spuščajo v podzemlje, da bi odkrili še zadnje skrivnosti, ki jih je narava skrila v pod-zemlje. Društvo za raziskova-nje jam — Ljubljana je bilo ustanovljeno že leta 1910 in je najstarejša delujoča jamarska organizacija v Sloveniji. V Ljubljani deluje tudi drugo ta-ko društvo, in sicer Jamarska sekcija planinskega društva »Železničar«. V okviru Jamar-ske zveze Slovenije deluje kar 27 jamoslovnih organizacij v vseh predelih Sloven je. Poleg dveh organizacij v Ljubljani tn <iveh v Postojni, deluje po ena
organizacija v črnomlju, Rib-nioi, Kostanjevici na Dolenj-skem, Krki, Domžalah, Kra-nju, Celju, Preboldu, Slovenj Gradcu, šmartnem ob Paki, Dolenjern Logatcu, Idriji, Tol-minu, Rakeku, Kozini, Sežani, Divači, Planini pri Rakeku, Ajdovščini in po eno društvo Slovencev   v  Trstu   in   Gorici.
Društvo za raziskovanje jam ima okoli 150 članov in pokri-va s svojo dejavnostjo ves kra-ški del Slovenije. Njihova na-loga je gojiti športno in raz-iskovalno speleologijb. Ob prodiranju v globine kraškega sveta se jim često postavijo na pot zapreke, kl jih premaga.io le z moderno tehniko jamske-ga plezanja. S pomočjo kopa-nja, vrtanja in miniranja ved-no poskušajo prodreti do dna jam. Ko jamo zavzamejo, jo izmcrijo in naredijo ustrezne načrte. Delo jamskih razisko-valcev, speleologov tedaj na-daljujejo geologi, biologi, hid-rologi. Jamski hidrologi lahko odkrijejo kak potok ali reko, jamska biolog najde v jami red-
ke živali, jamski arheolog pa ostanke Ijudi in živali, ki so pred tisočletii našli zatočišče v mirnem podzemlju. Potem ja-mo fotografirajo in napravijo jamske zapisnike z ustreznimi načrti. Vsi ti načrti se zbirajo v jamskem katastru, ki ga vodi Društvo za raziskovanje jam — Ljubljana in je last Jamar-ske zveze Slovenije. Na podla-gi tako zbranih načrtov jam izdelujejo tudi geografsko kar-to Slovenije z vsemi raaiska-nimi jamami,
Podatke si neprestano dopol-njujejo s podatki katastra pri Inštitutu za raziskovanje kra-sa pri Slovenski akademiji zna-nosti in umetnosti. Vsaka ja-moslovna organizacija je dolž-na, da ob novem odkritju in raziskavah predloži te podatke jamskemu katastru. Vsi ti po-datki so potera na uslugo usta-novam, ki jih potrebujejo.
Društvo za raziskovanje jam deluje v več sekcdjah in komi-sijah. Imajo svojo jamsko reše-valno skupino, biološko sekca-jo, tehnično komisijo, ki skrbi za plezalne naprave, potaplja-ško sekcijo, gospodarja, ki skr-bi za orodje, uredniški odbor in funkcionarie. Zaradi po-manjkanja lastnih prostorov se člani društva redno zbirajo vsak torek na sestankih v eni izmed predavalnic filozofske fakultete. Na teh sestankih po-ročajo udeleženci ekskurzij pretekle nedelje, razkrijejo probleme raziskanega objekta in perapefctive nadaljnjega raz-iskovanja. Na podlagi zapisni,-kov, načrtov in diapozitivav člani društva razpravljajo o po membnostd novega odkritja. Dogovonijo se  tudi   o  nadalj-
njih ekskurzijah, tehnični in re-ševalni vodja pa pretehtata vse pogoje za varno premagovanoe vseh zaprek ob spustu v glo-bine.
Potapljaška skupina, ki sodl k Jamarski zvezi Slovenije, je sestavljena izključno iz članov Društva za raziskovanje jam. Ta skupina ima nalogo, da s potapljanjem preplava razna z vodo zalita mesta in na ta način utira pot v nadaljnje podzem-lje.
Jamarska dejavnost je letos iismerjena predvsem v visoko-gorski kras, ki ga raziskujejo skupaj z geografi in v sodelo-vanju z znanstvenimi inštitucd-jami. Letošnje leto so razisko-vali Kaninsko pogorje, neraz-iskano območje Materije, Ve-llko planino, Kačno jamo prd Divači, zanimiv jamski predel v dolini Poljanske Sore, pota-pljači pa Pivko jamo. V sode-lovanju s turističnim društvom so utrli nove rove in omogodili nov dostop v Pekel v Savin.v ski dolini.
Društvo za raziskovanje jam organizira   po   različnih   šolab
tečaje za nove člane, ki po dolo-čeni pripravniški dobd praktič-nega pouka postanejo enako-vredni člani društva. Društvo je že leta 1964 izdalo Jamarski priročnik in leta 1972 Jamar-sko tehniko, ki je trenutno med najboljšimi svoje vrste na svetu. Dvakrat letno društvo izdaja tudi svoje intemo glasi-lo Glas podzemlja.
Delovanje društva je zelo aktivno in pestro, kljub temu da se morajo spoprijeti z mno-gimi finančnimi in prostorski-mi problemi. Povprašali smo predsednika društva Franca Osoleta, s kakšnimi sredstvi društvo razpolaga pri svojem delu.
— »Naše društvo predvsem nima ustreznih prostorov. Vso opremo in orodje imamo sprav-ljeno v majni sobi na Starem trgu, medtem ko nam je se-stanke omogotil geografski od-delek filozofske fakultete, ki nam že dolga leta daje na raz-polago učilnico. Edino finanč-no pomoč dobimo vsako leto od Ljudske tehnike, nekaj de-narja pa znese tudi članarina. Iz teh sredstev nakupujemo orodje in opremo, ki pa sta zelo draga, težko ju je tudi do biti, veliko stvari moramo uva-žati, nekaj pa izdelamo sami. Naše društvo vzgaja mnogo mla-dih, zato se mi ne zdi prav, da nam ne nuddjo več fonan-6ne pomoči organizacije in ustanove, ki bi morale skrbeti ea usodo miadih ljudi.«
R. E.