Jutranja txd< 3ZZ. StevlIlUL V UiMUH • nrto. dtt 5. oktohn 1910. Ceu 4 vinarje. Letnik XUll. v Maei|—ii rs« leto...............K 1*— pol leta...............9 §-— četrt leU...............„ ................ 1 10 naj se karikirajo Rokopisi se ne via£a)o. treaaištta: kaaf)«%a aitca si. S. (t pritličja leva*. U ki— ta. Si. Izhaja ¥sak dan ijutraj številka 4 vftaarl*. inserati 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na msmena naročila bre2 istodobne vpoaUtve naročnine te ne ozira. Jutranja ftzaafa po pošti za vse leto............... K 18 — poi leta............... „ 9*— četrt leta............... „ 4*50 na mesec............... „ 160 Za inozemstvo celo leto...........28 — L'pravmštvo: Kaaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85. Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročila »Slov. Narodu11. r»\arije naeijoiialno - politične komisije aa češki deželni zbor. ti. — Praga, 5l oktobra. Včeraj popoldne ob *J. so se tukaj začel** pod pred-edstvoni grofa t'lam - Martini- isije /a t«>ki deželni zbor. Takoj se je pričelo z generalno debato, ki je ;rajala do pol 7. zvečer. Xa obeh straneh je generalna debata bila prav zatlovoljiva. Na koncu seje eo izjavili jioslauci obeh taborov, da so / \č» rajšnjim koncem seje prav zado-x • »i Ju i in ila je ta tek in razvoj seje pokazal« da je poravnava mogoča. CM obeh strani se je v teku debate kazalo stremljenje, kolikor mogoče mirno m objektivno sr«»v< »riti in grof Tbuti je po končani seji izjavil, da. pe ostane situacija taksna, ka krona je cicx»edaj. je gotova sprava niognOo Zlasti bo se obnašali radikalni poslanci obeh taborov mirno. Geoeral-rti« de I »a t a se bo danes nadaljevala in ho najbrže tudi že danes končana, na-Kar takoj prične s specijalno de-b-to. t J seji sami se izda oficijaien umnike, za katerega redakcijo je ljen in sestavljen poseben redakcijski odsek, seatoječ iz 7 članov pod pied*edstv«»ui grofa Clam - Martini-a. Končna redakcija komunikeja ;e poverjena poslancu Baerenreither-jo. Mora %-»ki deželni zbor. B. lir no, 5. oktobra. Deželni iHavar je otvoril včerajšno aejo de-<>ineara zbora ob V« na 5. popoldne. \a dnevnem redu je bilo glasovanje • merit u nujnega predloga čeških poslancev k lede nemških napadov na češki S kola v Ihlavi. dne 31. julija. \t»nafti poslanci so se abeen tirali % umtrrmmjm in s., dvorano zapustili. Vsi češki ftoslanei so glasovali za uieritam in sicer tudi češki poslanci ^ervativnega vele~*»seo zla-ti železniške zadeve in pa regulacija učiteljskih plač, katerega oviranja **o po zatrdilu »Vene Freie Presse* i.rivi edinole Slovenci. Skupne ministrske konference. r\ _ Dunaj, 5. oktobra. Skupne »hi-trske konferenee se začno zopet dne r, oktobra. V njih se bo dogoto \il ves materijal, ki se predloži okto-»rskim delegacijam. Ogrski ministr- ski predsednik grof Khueu - Heder vun in lioii vedski minister general - maj »r Ilasa> sta že došla na Dunaj. Z..i- . se l k »do skupne in in istrske k i a t r 11 i m-*' pecale s celini koiuplek -kili vprašanj, ter sklepale . v kaki obliki naj se predloži uclt-tra«-; jam nov hramlieiii zakon. -cimo pa se 1k» v teh konferencah lasinotrivalo vprašanje dveletne vo--ke služlie in pa vprašanje zvišanja a\sirijske mornarice, Za dclega-pričakuje, da ImhIo ogrski o\hj-zicijonalci. ua čelu jim grof Appon\i :• i.* stavili \ njih stare <»trr*k*- za-kae\> /u madžarizacijo «»*rr>kih polkov. \* avstrijskih delegacijskih krofih m- radi tega že vnaprej zatrjuje, da bi te zahteve, če bi bik? preostre in če hi Ogri preveč zahtvali. bile povod za veliko krizo v delegacijah, ki bi najbrže tudi |>oteni dolgo o t 'in razpravljale. Sestanek delegatov v delegacije t*. — Dunaj«, 5. oktobra. Prihodnje dni - snidejo izvoljeni delegati r \ st rij*»k»* deb*ga«-ije. da -e |M»>vetu-jejo zlasti o izvolitvi predsednika, katero im-Mo f»ripade letos enemu članu avstrijske |s»slanske zlnunice. Nemci reklamirajo t<» mesto za se in se imenujeta kot kandidata za to mesto zlasti poslanca dr. Lechner ali dr. p!. Nitsche. Poljaki se zavzemajo zo-: za to. da mora pripasti predsedniško m« Poljakom in da mora biti vsled tega predsednik kak Pfdjak. M«mI F'oljaki so nekateri za prof. filomhinskega. drugi za dvornega svetnika bVmianna. Tudi dr K«>-zlowski se imenuje za kandidata. Komčao ar odloči to \ prašan.Kk pri -kujmein Stanku ne|m*sredno pred začetkom legacijskih zasedanj. K / klanju dchgacij. F. — I a naj, 5. oktobra. Delegacijam, ki pričao zhoro\ati prihodnji terlen. 1n» • dložen tudi osnutek novega voja—.ega kazenskega procese, oa |Novarn»*zni delegati dolie v|m»gled v novosti, ako tndi z zak<»norn kt^t takim nimajo delegaeije nič opravka. Sm hbnaich ostane. K. Dunaj, .">. oktobra. >Neue Kreie 1'nss*-* |N»r-m a. da v poučenih krogih dvomijo nad tem. da bi bilo stališče vojnega ministra Schonaicha omajam, tem manj. ker vživa veliko zaupanj*' cesarja. Seja ogrske magnatske zbornice. Z. — Budimpešta, 5. oktobra. (Hrrska magnatska zbtirnica je imela < »•♦•raj s#»jo, v kateri je izvolila na njo pripadajoče število članov za delegacije. Kazprava o sta tatu za enotni klnb G. — Praga, 5. oktobra. Komite, kateremu je poverjena naloga, da izdela statute za skupni enotni klub čeških poslancev, je imel včeraj poti predsedstvom ex - ministra Paeaka sejo, v kateri se je končala debata o predloženem referatu. Ko Ik» redak- cija statuta končno in definitivno končana, se predloži statut parlamentarni komisiji /> Češkega s vaza«, ua kar pride cel elaborat pred generalno sejo vseh čeških poslancr-\. ki statut odobre. Včer. :;J» j» -o se udeležili |>oslanci Budvaj, dr. Drtina, dr. Hajn, Maštalka, dr. Stranskv, pater Šramek in ex - minister Začek. i ehinje reklamirajo za se — volilno pravico. <«. — Praga, 5. oktobra. Pred včerajšnjo sejo nacijonalno - politične komisije za češki deželni zbor, je prišla velika deputacija zastopnic č< skih ženskih organizacij k načelnikom posameznih čeških poslanskih klubov, ter jim predložila peticijo, da naj se zavzamejo za uvedbo aktivne in pasivne volilne pravice žeD&k za češki deželni ztK>r. Poslanci so v svojih odgovorih jNuidarjali deputa-c\ji te/.koče. ki se slavijo tej zahtevi nasproti v sedanjih razmerah. Belgijska kraljeva dvojica na Dunaju. F. — Dunaj, 5. oktobra. Včeraj se je vršil v dvornem gradu gala-di-ner na čast lndgijski kraljevi dvojici. ( esar jima je napil jako presrčno ter naznanil. "27. infanterij-ski polk. ki je v Ljubljani, imenoval od s loj naprej Kralj Albreht l>elgij-ski . Belgijski kralj se je zahvalil cesarju za presrčne besede ter poudarjal spoštovanje, ki ga čuti do častitljivega staroste evropskih vladarjev. OiMtldne se je vršil dejeneur pri prestolonasledniku Fran Ferdinandu ra čast ltelgijskima gostoma. Dopoldne je belgijski kralj oosetil zunanjega ministra grofa Aehrenthala, po-l^ddne pa je obiskal lovsko razstavo. Vladni komisar v Postorni na delu. — Pošt orna, 5. oktobra. V Postorni je tamošnji vladni komisar, ki vodi občinske posle, ker je bil ob čiiiski odl>or razpuščen. uvedel nem-iski uradni jezik, ter dal odstraniti cehi cVsko - nemške napise in jih nadomestiti s samonemškimi. Spopadi med turškimi in bolgarski, mi vojaki. B. — Sofija, 5. oktobra. Semkaj so došle vesti, da so vojaki turške obmejne posadke Vatak Kuka blizn Kirdjaka 30. septembra streljali na neko bolgarsko vojaško patruljo in ustrelili enega bolgarskega vojaka. Vojaška oblastva celo zadevo preisku jejo. Razmerje med Avstrijo ia Italijo. M. — Brroiia, 5. oktobra. Bivši italijanski minister in sedanji poslanec Feraris je imel razgovor s ko-respondentom »Berliner Tagblatta«, ter je na vprašanje, ali veruje v turško - rumunsko vojaško konvencijo, odgovoril: »To se ve, to je popolnoma naravno in če bi ta pogodba tudi na papirju ne obstajala, bi bila dejansko itak opravičena in bi se tudi udejstvovala.« Na vprašanje, kako sodi o vstopu Turčije v trozvezo, je odgovoril Feraris, da je pri sedanjem političnem položaju jako malo verjetno, da bi se tak vstop izvršil. Na vprašanje, za kako smatra sedanje razmerje med Italijo in Avstrijo, je Feraris odgovoril, da se mu zdi, da j* ualed tega, ker se je Balkan pomiril in ker niti Italija, niti Avstrija ne lioste vplivali nasproti medsebojnim interesom na Balkanu, za nekaj časa vendarle precej zadovoljivo. O ministrskem sestanku v Turinu se je izrazil jako skeptično. Avstrija namreč navzlic ozki zvezi z Italijo, vedno znova utrjuje in pošilja vojaštvo na italijansko mejo in k Jadranskemu morju, ter s tem razdira ono naklonjenost, ki bi bila v Italiji napram Avstriji tako potrebna. — Na vprašanje, kaj misli o italijanski univerzi v Trstu, je poudarjal Feraris, da Italijani zelo žele ugodno in končno rešitev tega vprašanja, ker pomenja to novo poroštvo resnega prijateljstva med Italijo in Avstrijo. Morilcema bankirja Kischa na sledu. G. — Praga, 5. oktobra. Kakor smo že v večernem listu poročali, se je praški policiji posrečilo, dognati, kdo sta morilca bankirja Kischa. Morilca sta :*31etni natakar Rudolf Hauser iz Inomosta in 311etni Josip Heff iz Amstettna. Oba sta bila pred 4 in pol leti. namreč leta 1905 obsojena radi tatvine na 4 in polletno ječo, katero kazen sta prestala v kaznilnici v Garstenu. Tamkaj sta se najbrže o umoru in napadu na bankirja natančno dogovorila. Sedaj je policija dobila slike obeh in različni ljudje so spoznali iz slik morilca, zlasti pa gospa Novakova iz Kari ina, pri kateri je Hauser stanoval. Policija je takoj pričela velikansko in mrzlično preiskavo za sledovi morilcev, ter se predvsem obrnila na posamezne policijske urade, ter dala teiu signalisement. Nato se je javila kaznilnica v Garstenu, ki je praški policiji doj>oslala slike obeh osumljencev in pa daktiloskopične odtiske obeh zločincev. Na podlagi teh daktilosko-pičnih od tiskov je mogla policija dognati popolnoma sigurno, da je riauser morilec bankirja Kischa. Pri preiskovanju bankirjevega stanovanja je našla namreč policija en ek-semplar »Prager Abendblatta«, na katerem se je nahajala krvava pega in na tej pegi se je našel tudi odtisk prstov. S primerjanjem obeh od tiskov, namreč tega na časopisu in onega od kaznilnice v Garstenu jej donosi a nega, se je identiteta popolnoma natančno dognala, ker je odtisk prsta na časopisu tudi popolnoma identičen z odtiskom prsta na vposln-nih odtiskih Hauserjevih prstov iz Garstena. Policija je še tekom popoldneva z mrzlično naglico poizvedovala po celi Pragi za morilcema, ter končno prišla do sklepa, da sta oba morilca že včeraj pobegnila iz Prage v Linec. Takoj nato so se odredili vsi potrebni koraki glede poizvedeb v Lincu, vsi ti koraki pa dosedaj še niso privedli do nikakega uspeha. Volitev v Beli Krajini V torek. dne 18. t. m., se odloči, kdo bo v bodoče zastopal Belo Krajino v državnem zboru — ali proteze tistega Su k ljeta, ki je tri leta sedel v parlamentu na Dunaju, ne da bi ganil z mazinceni. da bi se kaj storilo na korist za posta v lj ne Bele Krajine, ali pa domačin Kngelliert Gangl. ki je vzras*l v Beli Krajini in pozna križe in težave prebivalstva v novomeškem, črnomaljskem in metliškem • •kraju, ter je tudi voljan posvetiti «lelu za svoje ožje rojake vse svoje moč i Klerikalni kandidat je profesor, in deželni odbornik K v gen Jare. Mož je iz premožne novomeške rodovine in ni nikdar izkusil, kaj je beda in kaj se pravi boriti se za skor-jico vsakdanjega kruha. Z bogatimi pod|Mtrumi z doma je študiral brezskrbno v Gradcu. fini je položil izpite, je bilo takoj pripravljeno zanj udobno profesorsko mesto. Komaj je dovršil predpisano ^tan»st. že je bil izvoljen v deželni zbor in skoro na to je postal deželni odbornik. S tridesetimi leti je torej napravil Jare nenavadno karijero in si gmotno popolnoma zasigu-ral svoje stališče. Tudi v drugem ozi-n: mu je bila sreča mila: bogato se je oženil, kakor malokdo, da je sedaj, kakor Nemec pravi: ein gemachter Mann«. .farc torej ni nikdar poznal bede neznana mu je kruta borba za košček suhega kruha. Kako naj taksen človek sočust-. ♦ - prebivalstvom uovomeško-metliškega - črnomaljskega okraja, kateremu je beda takorekoč vsakdanji goM. Uda. ki tira vsako leto na iu tisoče ljudi, da morajo zapustiti rodno grudo in iti po svetu s trebuhom za kruhom!! Človek, ki je od rojstva vedno navajen na l»eli kruh in ki živi v razkošju, nima nikdar srca za trpina, to uči že izkušnja. In zdi se. da so to uvideli tudi volilei v Beli Krajini, zakaj večina njih neče kljub silnemu duhovniškemu priti>ku in terorizmu ničesar vedeti o Jarcu. Vs --daj 9s lahko rofa, da ba večina volila v črnomaljskem in metliškem okraju zares pravega ljudskega kandidata Gangla. Prav tako pa je tudi gotovo, da je bil plemeniti Šuklje zadnjikrat zastopnik Bele Krajine v deželnem /U .ru. zakaj nesporno je. da bi de-/• li.i glavar ž»* sedaj ne bil več izvoljen za deželnega poslanca, ako bi ae I m »d vrgel novi volit vi. V novomeškem okraju stoje šanse za klerikalce ugodnejše, a tudi tu bi se jim s spretno agitacijo dalo izpod-nesti tla. To pa bi se dalo doseči edino s tem. ako bi v volilni borbi sode- tli vsi napredni krogi, pred vsem LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. IMBaJ Naj je tudi Snoj dosledno vztrajal pri tem, da je Leonora svobodna, in ila se poroči ž njo samo č. zdravi, vendar jo je snsntral za svojo nevesto, kajti ii|*al je trdno, da na |* »sled še ozdravi in da se |»otem uresniči koprneti je njegove duše. Od tega dneva je prihajal Snoj vanko popoludne na obisk h gosfie Jerajevi in je presedel v-ako \»]"* ludne na istem koncu zofe, kjer je prvič poljubil Leonoro. In te ure so bile zanj toliko lepše, ker je imel čut. da se mu polagoma vrača vid in so mu zdravniki dajali upanje, da bo okreval in vsaj za največjo potrebo zopet videl. Ni mnogo, kar mi obetajo zdravniki." je Snoj pripovedoval Le-onori. »a toliko vendar, da mi zagotovi srečo življenja. Zakaj to ti povem, Leonora, če bom le količkaj videl, potem postaneš moja žena. Nečem, da bi imela slepega moža, a s pa. ako bi novomeški naprednjaki storili svojo strankarsko dolžnost ter pravi »časno posvetili volilni agitaciji in volilni borbi vse svoje sile. I parno, da se bo to zgodilo in da se ne ho v naprednih krogih zopet pojavila tista pogubna resignacija, ki se rodi iz malodušnosti, češ, — saj je itak ves napor brezuspešen, ker je zmaga klerikalcev zagotovljena. To je povsem krivo in p*»grešno stališče. Ako bomo vselej vodili politiko s resi gn arijam i, p«»tem je najbolje, da napravimo že v naprej križ nad vsakim uspehom. Naj U» nasprotnik navidezno š.' tako močan, nepremagljiv ni in s spretnim manevriranjem se tudi njega da strmoglaviti. Klerikalci sami si svoje zmage v lici i Krajini niso popolnoma sigurni, to je znak, da bi naprednjaki ven-: .r f 111 • »a-r 11 zmagati, ako bi storili vsi. ml prvega tlo zadnjega, svojo strankarsko dolžnost, ter šli v boj z — vero v zmago. l*ol«*žaj v Beli Krajini ni brezupen, to nagkasamo. m v rokah na preti ujakov samih je uspeh! Seja klerikalnega deželnozborskega kluba. Si h so imeli klerikalni deželni poslanci sejo i »od predsedstvom «1*. Susteršiča. Seja je trajala do %/4 na si. 7 večer Na tej seji s< > razpravljali » proračunu, o I^ampetovih mlinih, o ljubljanskem mestnem šta tutu in o nepotrditvi poslanca Ivana Hribarja /a župana. Kakor nam jm»-čajo. m bila debata posebno živahna, (iosfmdjo so se nekoliko razvneli solino pri razpravi o ljubljanskem - »m statutu. Sklenili so. da ga je treba za vsako ceno -praviti pod strelu« in delovati na to. da se bodo ljubljanske oltčinske volitve vršile /•» l*o novem volilnem redu. Sklepali *o tudi o svoji taktiki za slučaj napred -i e olistrukcije. Glede nepotrditve žu-jana Hribarja so razni veljaki zastopali stališč*-, da },*' samo v interesu klerikalcev, da Hribar ni bil jmtrjen in da se je s tem Hribarja napravilo samo manj nevarnega za klerikalce. Ker ga klerikalci pri drzavnozbor-skih volitvah nis,» mo«rli strmoglaviti, morajo )»iti -amo zadovoljni, da ni na čelu mestne občine ljubljanske, kar je v prvi vrsti v interesu klerikalcev. Ti. ki s«, zastopali to mnenj*-, so predlagali, naj —* afera Hribarjeve nepotrditve molče prezre. t>ru«ri so kazali na to\ tla je Slove nce* pretlčasnt* pisal, da bodo klerikalci glede kršenja mestne avtonomije v deželnem zboru spregovorili s Sehwarzom. ter poudarjali, tla je vzpričo tega treba, da se javnosti na-či v saj nekoliko |»eskn. K«»učno s*, sklenili, da prepuste vso -tvar — modrosti svojega voditelja d* ^ rš;#;i T- -*e pravi toliko, da ImkIo slal»o\ idnim možen. 1m»- izhajala, Koj ko pat j obveza z mojih oči. l»o potoka, ha potem poj« lem na No-traaako. Saj vam, da moreš biti sreč-na samo v •mačem kraju. Tudi Ce-rin je to v* I m mi je enkrat rekel: Leonora j* cvetlica, ki more živeti samo v noti.tujskem zraku.« Prvič j» bilo med njima sedaj izrečeno Oerinovo ime. Snoj je imel pač namen, tla tega imena pred Leonoro nikdar ne hnanla, a spozabil se je bil in žal mu je bilo tega »Ne zameri, če sem v svoji nerod-i -ti izrekel (Vrinovo ime; morda sem s tem zadel oh komaj začel j no rano . . .« »Nikakor ne,« je mirno odgovorila Leonora. »Kar je bilo. to je fiozahljeno in pokopano. Lahko govoriš o (Vrinu z menoj ravno tako. kakor o kateremkoli drugem čio-vekn.« Besede so bile iskrene in Snoj jim je brezpogojno verjel. Prepričan je bil, da je Leonora pozabila na f eri na in da je njenemu srcu zadana rana začel jena. Ni pa bil gotov, da bi se ta rana ne odprla in da bi iz nje ne udarila stara ljubezen, če bi Cerin zopet stopil prod Leonoro. »če ti ni mučno govoriti o Čeri no,« je rekel, »potem mi morda poveš, zakaj sta se naročila. Napo- storili to, kar bo zahteval baron Schsarz. Deaelnozborske seje pod nemškim vodstvom. Deželni glavar plemeniti Šuklje je tako obolel, da v današnji seji deželnega zbora ne bo mogel predsedovati. Mesto njedra bo torej posloval deželnega glavarja namestnik baron Lichtenherg, ki bo seveda vodil vse lazprave v nemškem jeziku. Ker bo imel deželni zbor baje danes slavnostno sejo j »o vodom vladarjeve osemdesetletnice, bo imel deželni glavar, oziroma njegov namestnik gotovo svečan<»stni nagovor. Ali bo ta nagovor samo nemški? Smo rado-vedn i! (■lavna trafika in slovenščina. (■lavna trafika na Mestnem trgu je imela do zadnjega časa samo nemške napise. Na pritisk od zgoraj se je končno njen imejitelj toliko vdal. da je napravil tudi nad vratmi slovenski napis. Sedaj so pritrdili na vratih trafike novo tablo, a ta je samonem-ska in vrhu tega še slikana v rdeče-žolto-črnih vsenciiiških barvah. Kon-statujemo, da je finačno ravnateljstvo svoječasno ukazalo, da morajo imeti vse trafike jh> mestu dvojezične napis«*, ker so se nekateri slovenski trafikant je osmelili obesiti nad svojimi lokali samoslovenske table. Ali je dotični ukaz veljal samo za slovenske trafikant« 1 'r . vprašanje stavimo na gospoda * uiancnega ravnatelja Klimenta in pričakujemo, da 1m> prt»ti glavni trafiki postopal z isto vnemo in strogostjo, kakor svoječasno proti raznim malim trafikam. Menimo namreč, da so oblastveni predpisi veljavni za vse, in da ne pripuščaj«* nobenih izjem. Sicer pa je tudi stvar «»kusa, če merodajni faktorji nimajo ničesar proti temu, »la se državni orel blešči v vsenem-ških barvah. Kaj poreko na to naši pravi Nemci in Nemškutarji? Graška »Tagespost« št. 269. dne »o. septembra t. 1.. prinaša od dr. O. S t i d 1 a spisan zanimiv članek, ki se peča z Nemci na južnem Ogrskem (v Bački. Slavoniji in Erdelju). Priznava [>opolni neuspeh, ali točneje fiasco pruskega »hakatizma« na nemškem Poljskem ter toži. da se hrezus|»ešno ubija poljskim otrokom sovražni nemški jezik v trde slovanske hi i tiče. med tem, ko rojeni Nemci > šoli zaostaja jo. I/ pisma nekega pri Pol jakih del u j« »čega prijatelja-uči-tt Ija navaja doslovno: »Es ist Un-reeht und l nsinn ileutsche und sla-\ isehe liauernkinder in ein und dass-selbe /iinincr zu sperren (krivica in nesmisel je. nemške in slovenske kmečke otroke v eno šolsko sobo po sajati!i Kaj pravi na to naša, za vsenemštvo tako goreča vladal! Nova planinska postojanka. Kakor nam poročajo s Štajerskega, namerava marljiva savinska podružnica »SPD.« graditi prihodnje leto novo kočo in sioer na najlepši gorski planoti v Savinskih planinah v Korošici, tik pod Ojstrico. Tu je stala preje mala koča celjske sekcije nemškega planinskega društva, ki pa ni malone «>dgovarjala turistskim zahtevam. Ker se za kočo leta in leta ni nihče brigal, je v zadnjem času popolnoma razpadla, da je za vsako upora ho nemogoča. Tu na tej prekrasni planoti ho savinska podružnica zgradila novo kočo, oziraje se v prvi vrsti na to, da bo s tem ustregla zlasti kranjskim turistom, ki so doslej hodili na Ojstrico le redkokrat prav zaradi tega, ker na tej strani ni bi i o rmhenega zavetišča. Kocbekova koča, ki je od Korošioe oddaljena kake tričetrt ure, potem, ko se zgradi nova koča, baje ne bo več oskrbovana. Kegljaški večeri v Narodnem domu. Piše se nam: Lastovke so odjadrale v južne, gorkeje kraje, dolgi jesenski večeri so nas zalotili, a še daljši zimski nas čakajo! Gledališče je slovesno otvorilo novo sezono ter vabi s prav sirensko milimi melodijami posetnike v svoje naročje, kjer naj bi od napora utrujeni živci vsaj za kratek čas predstave pozabili pre-resne skrbi vsakdanjega življenja...! Živa in gibčna mladina obojega spola je že začela — kljub vsem cerkvenim »anathemam« — pridno pohajati razne plesne vaje in se pripravlja na mične zemske veselice. — In kaj počno starejši, za ples ne več sposobni sloji? Tem, že resnim gospodom, in tudi mladini, se ponuja lepa prilika za dolge zimske večere! Kegljišče v »Narodnem domu« je povsem nanovo urejeno: nova peč Sehillingo-vega sistema daje prijetno gorkoto. nove krogle že komaj čakajo srečnega lučaja, »ki podre jih vseh de-\et!« — itd. Torkovi kegl jaški krožek se s temi vrsticami obvešča, da se je že pričelo 4. t. m. redno kegljanje. Na zdar! Slovenska anekdota iz svete dežele. Arabski lastniki oslov za ježo, s katerimi se delajo izleti v Jeruza-lemsko okolico. so >e kot podjetni možje priučili nekaj nemških besed, s katerimi bi ponujali slovenskim romarjem svoje živalice. »Gute Esel. scheene Esel,« so vpili in usiljevali svoje osle našim očancem in tercijal-kam. da si jeztovo najlepša in najpohvalnej-ša beseda »katoliš« in so ponujali na vos glas svoje osle kot — »Katolische Esel.« S kakšno srečo, o tem bratci, ki so zopet med nami, molče z veliko diskretnostjo. sletl je vendar naravno, da me to zanima in ko sem bil pri tebi na Razdrtem, si mi sama obljubila, da mi to o atojom času že poveš.« Ne izprašaj me.« je prosila Leonora. Kar je v vzezi z mojo razroko, t«) ni samo moja tajnost, nego tudi Oerinova. in zato ti sedaj tega s»- ne morem povedati.« Samo ne zameri, da sem te vprašal.« je rekel Snoj in ni od tega trenotka nikdar več omenil Cerino-vega imena. Nekaj dni pozneje, ko je bil že Snoj po svojem običajnem obisku zapustil hišo gt>spe .lerajeve in je l>»onora pripravljala mizo za ve-čerjo, je na hodniku slišala imenovati svoje ime. Slišala je tuj moški glas in začudeno odprla vrata, V temni veži je stal vojaško oble-♦Vn človek, ki je vpraševal deklo, če more govoriti z gospodično Leonoro G orni kov o. > Kaj želite gospod,« je vprašala i^eonora in dvignila luč, ki jo je držala v rokah, da posveti tujcu v obraz. A ko je pogledal m v ta obraz, ji je luč skoraj padla iz rok. »Gall«, je zaklicala v skrajnem presenečenju, »Gall, kaj ste res vit« »Da gospodična Leonora, J ost Gall, kirasirski praporščak, stoji pred Vami in prosi milostnega sprejema.« Prijela ga je za roko in ga potegnila za sabo v sobo. »Mali Gall, cvet kirasirjev, fant vseh fantov,« je s presrčnim veseljem govorila Leonora. »sem stopite v luč, da vam pogledam v obraz, če so vam že zrasle brke.« Postavila je luč na mizo in zasukala Galla k sebi ter mu pogledala v lice. »Kaj vidim — kaj pomeni ta brazgotina čez ves obraz — kdo vas je tako opraskal?« »Turški meč.« je odgovoril Gall in nagnil glavo, da je Leonora videla veliko, široko brazgotino, segajočo od sredi glave do ust. »Odpustite mi mojo porednost,« je Leonora prosila vsa prestrašena. »Vajena sem, da sem se z vami vedno šalila, saj se še spominjate, kake burke sva časih uganjala. In l>oteni tako sem se vas razveselila, da bi vas bila najraje objela — GalK ljubi Gall, ne bodite hudi.« »Nič mi tako ne govorite,« se je branil mali Gall. »Norce sva vedno brila in jih bodeva še. Tu pri vas, ko vas vidim tako veselo, se šele prav zavedam, da sem zopet doma.« loženje. ki se je stopnjevalo od točke do točke. Petorica nižegimnazijcev je nato dramatično predavala Aškerčevo, kakor zanalašč za to priliko zloženo pesem »Najlepši dan* z \ > mladinsko naravno sv ežostjo. Kot druga glasbena točka je sledila Ne** \erova »Uspavanka«. violin solo s spremi je van jem harmonija, ki je izzvala hvaležen aplavz. Veliko navdušenost sta vzbudila dva dramatična prizora iz Kornerjeve zgodovinske vab »igre Zrinski-, namreč prizor, ko Zrinski svoji zeni in svoji tieeri dovoli, da ostaneta navzlic vsej opasnosti pri njem. in pa prizor, ko prisežejo Zrinski in njegovi stotniki eesarju zve*:..!** do smrti, da zadnjega moža. Dramatično deklamacijo so proizva- ! jali dve privatistki in petoriea vise-iriiunazijM-ev. Ko je za tem dijaški pevski zl*»r zapel Medvedovo »Oj oblaki«, je gdč. Šimeceva. privati-.-tinja tega zavoda, deklamovaia od t.je same zloženo pesem ' -aru Francu Jožefu I. ob njegovi osemdesetletnici . za katero je bila od cesarja dobila najvišje priznanje in zahvalo in izzvala navdušenje, ki ni hotelo poleči. Do viška pa se je povzpelo razpoloženje, ko so končno dijaki v kostumih izvajali živo alegorijo Avstrijski stanovi se poklanja--vojemu cesarju«. V obliki impro-vizovane ovacije so namreč pred ce--a rje v i m kipom nastopali reprezen-tanti posainnih stanov: parlamentarec, kmet. delavec, železničar, vojak, mornar, invalid, mala sirota, šolar-ček. ljudski šolar, srednjošolec in končno reprezentant slovenskega na-rr»da. slovenski fant in v navdušenih nagovorih na cesarja slavili njegove pšievilne zasluge in dobrote. Dobro zvedena ta alegorična ovacija je v -Mni segala do srca. zlasti se je ob govoru slovenskega fanta porosilo iiarsikatero oko. Organski se je slavje zaključilo s cesar-ko pesmijo, katero je intoniral omenjeni kmetski fant. Dobro vsporejena in stopnjevana proslavitev brez drmna zapusti t>n vtisk. Reži>> prozaičnega dela in U*se«riW» alegorije je oskrbi prof. Kobal. dekorativni del pa prof- Robida. Kap je zadela raj popoludne pri delu v kuhinji Sodnijski nlici št. 1 ffletaao kuha- , ri«-«» Ano Fabjanovo iz Besnice pri Kranju in je bila ta takoj mrtva. Na lice mesta došli policijski zdrav-f ik g. dr. 111 ler je odredil, da so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Iz sodne dvorane. Okrajno sodite* ljubljansko. streljanje na veverice. Anton Tuden iz !>»ga pri Brezovici je velik "»prijatelj veveric. Preakrbel si je celo nekje puško in jih je začel streljati. To pa seveda nikakor ne gre, kajti zelo lahko se zgodi, da kdaj puška mesto veverice zadene — kaj •Iruireira. In zato najemnik lova nikakor ni bil zadovoljen a C ud novim preganjanjem veveric. Včeraj je Cu-«ien stal pred okrajnim sodiščem, ^šjdnik Cndnovemu zagovoru, da bi bil stregol res samo vevericam po življenju, ni verjel in je Čudna obso- dil na tri dni napora. Povedal jo tudi tuduu, da one puške no bo več videt Velika surovost. Dva fanta sta se zadnjič prav mirno sprehajala po Bregu, nikomur nista hotela nič zalega. Kar naenkrat pr idr vita od nekod v divjem diru dva mlada pohali na. za njima pa še dva in eden od njih udari meni nič tebi nič enega od obeh fantov, pečarskega pomočnika Ivana Štruklja z vso silo z neko stvarjo menda je bil zaprt nož — po glavi, da je Štruklja takoj oblila kri. Surovega zlikovca niso mogli dobiti, zato ae je obravnava, ki se je vršila včeraj v tej zadevi pred okrajnim sodiščem, preložila, da se >oMa\i med tem Min »vež u povabilo. Slavnostno zborovanje »Glasbene Matice**. Odbor »Glasbene Matice« je sklical za snoči izredni občni zbor, da j«o svojih skromnih močeh proslavi sedemdesetle'nico s\ oj**ga mnogoletnega ra\ natelja g. Frana lierbica. Zborovanje otvori predsednik tir. K a v n i h a r. Iskreno | m.zdravlju zborov alce ter izraža svoje \esclje, da so ?»e ravno ,»b ti priložnosti udeležili zborovanja v tako mnogobroj-Tiem številu. Ker hore ^ain Uteliielje-* ati predlog odbora, prosi, da prevzame predsedstvo šolski svetnik dr. Bezjak. Dr Kavnihar našteva nato v govoru mnogobrojne zasluge jubilanta, ki si jih je pridobil na polju irlashciie umetnosti. Neprecenljive zasluge ravnatelja Gerbiča za slovensko pesem so itak znane slovenskemu narodu: tudi slovenski listi so zelo priznalno pisali o njih. Bilo bi torej i>opolnoma odveč, ako bi jnuiav-ljali govor gosjMMla predlagatelja. Koncem svojega govora predlaga dr. Kavnihar. da ^e ravnatelja G»-rbica. kateremu je slov»-nski narod dolžan t..liko hvale, izvoli za častnega člana i»lasl»ene Matice«. — Živahno ploskali je in živio-kli so pričali, da se zlH»rovalci |N»vseni strinjajo s stavljenim predlogom. Predsednik dr. Bezjak da nato predlog na glasovanje. Bil je z velikim navdušenjem soglasno sprejet. Th\ Ravnihar se ponovno zahvali na mnogobrojnem obisku, nakar zaključi predsednik izredni občni zbor. Z!>orovalci so nato odkorakali na Turjaški trg pred stanovanje rav-ratelja Gerbiča. kjer mu je moški zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom kon«-' rtrn»ira ravnatelja gosp Matije H u b a d a priredil podoknico. Zapel je tri izmed slavljen-čevih novejših skladb in sicer Slanca«, »Vinska« in »l^ahko noč". S svojim krasnim |»etjem je moški zbor dokazal, da ima Glasb. Matica« v rje m izborne moči. Splošna sodba je bila. da ta' |K»polnega zbora »Mati- * I ni cela. Po 1- ričanem p» ju je prišel med svoje ubijene pevce slavljenec, W se je za 'kazane mn simpatije prisrčno zahv i lil. Njegov irovor sprejeli fievei krepkim 7/ivinV Danes hipoldne s« pokloni slav-lieneu odi r »Glasbene Matice« ter deputacija |»*vskcga zbora. Ob ti priliki se pilari prezaslužnemn sklada- • ♦dju in ravnatelju malo darilo v spomin njegove sedemdesetletnice. Najnovejše vesti. Cesarjev god. S. - Dunaj, 5. oktobra. Cesarjev god se je obhajal na Dunaju in v vseh provincijalnih mestih s slavnostnimi službami božjimi in garnizijskimi slavnostmi. Nov ruski poslanik na Dnnaja. Z. — Dunaj, 5. oktobra. Namesto dosedanjega ruskega poslanika na dunajskem dvoru Uroasova je imenovan — kakor se poroča — bivši ru-ski poslanik v Bukarešta Mihajlo Nikolajevič pl. Oier, sin bivšega ruskega ministrskega pi tidsodnika SnmnnaU kralj aaiaa. F. — Baka resi, 5. oktobra. Kralj Karel je zbolel. prepovedali, da se ne sme udeležiti vojaških manevrov. carja in n A. — Frankoarod, 5. oktobra, »Frankfurter Zeitung« poroča, da se sestanek med ruskim carjem Nikolajem in nemškim cesarjem Viljemom ne bo vršil v Friedbergu, temveč šele pozneje v severni Nemčiji. Bero-linski »Lokalanzeiger« pa zatrjuje, da je ta vest nepravilna in da se oba vladarja sestaneta, kakor hitro ozoravi ruska carica. Ruski car bo potem vrnil Viljemu v Pottsdammu obisk. Pošar. A. — Gradec, 5. oktobra. Znana turistovska hiša pri Gamsu pri Frohnleitnu je včeraj {»ogorela. Neka ženska, ki je hotela svoje stvari rešiti, je zašla pri tem v ogenj in zgorela. Prebrisan slepar. B. — Budimpešta, 5. oktobra. Uradnik tukajšnjega zemljiškega kreditnega zavoda z imenom JSasović je prodal s pomočjo ponarejenih listin neko veliko hišo, ki ni bila njegova last, nekemu Zidu z imenom Sonnenl»erg. od katerega je sprejel delno odplačilo 1K0.0O0 K. Nato je neznano kam izginil. Nesreča na morju. A. — Panama, 5. oktobra. Pri Punte G u rat ina eksplodiral na pa mi kii Kiirianv kotel. Parnik se je v sled tega potopil in z njim vred 70 oseb, od teh -7 pasaži rje v I. razreda. Železniške nesreče. B. — Deva, 5. oktobra. Tukaj sta Trčila včeraj dopoldne dva tovorna vlaka skupaj. Več vagonov je razbitih. Blaga je za več tisoč kron uničenega. Ranjen ni bil pri tej nesreči nihče. B. — Neutra, 5. oktobra. Na postaji Nagv-Turanv sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Več vozov je razbitih. Ranjen ni nihče. Velik morski volk. Q. — Trst, 5. oktobra. Včeraj so opazili v istrskih vodah izredno velikega morskega volka, ki je 5 m dolg. To je največji morski volk, ki se je dosedaj opazil v Jadranskem morju. Za kratek Čas. Odlomek iz trnovske procesije. Visok ženski glas: »Se en očenaš in eno češčenosimarijo, da bi kolera bee ne pozeble!« Nizek moški glas: »Molči, molči baba neumna! Prejšnji ženski glas: »Vsaj še motovileč ni zunaj!« Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustošiemšek. Borzna poročila. Dunaj, 5. oktobra. Predvčerajšnjo razpoloženje na tukajšnji borzi se včeraj ni moglo izboljšati, kar je zlasti v kulisi močno vplivalo na vse kurze. V kulisi so pridobile le akcije 1 nionbanke in v šranki akcije ogrske agrarne banke, ter praske kreditne banke. Prijoritete južne železnice so se zopet poslabšale. Popoldan je postala tendenca nekoliko vztrajnej-*><>.Devize so bile včeraj nekoliko znižane. Lfnjtf Jajaaka .Kreditna banka v Ljubljani-. Uraari karti aaaajsae ara 4. oktobri Itlt. 4'» majeva renta . . 4-2«, i srebrna renta . . 4' o avstr. kronska renta . . • ogr. m m • • 4*/c kranjsko deželno posojilo 4* , k. o. češke del. banke . .1 Srečke lz 1. 1860 ■, . . >■ mm 1864 . . . . m tiske . . . . m zemeljske I. izdaje m m a »» „ ogrske hipotečne „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . „ ljubljanske . . „ avstr. rdeč. kriza »• 0tF- »» »» „ bazilika . . . turške .... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Valarta. Cekini Marke Franki Lire Rublji. Drmani Biaftvtf 9315 93-35 9705 97-25 9315 9335 91-60 91 80 96 — 97 — 94 — 95 — 226 - 232 — 322 — .328 — 156 25 162 25 298 50 304 50 279 25 285 25 248 75 254 75 529-— 539 — 519 75 529-75 89 75 95-75 62- 66 — 38£0 42 50 28 60 32 60 256 10 257 10 444 — 446 — 664 75 665 75 557-14 558 25 116 50 11750 76050 761 50 76625 767 25 268 — 270 — 272- 273 — 11 37 11-41 117-60 11780 9540 9550 94 47* i 94 67& 254 50 255-25 7 I 7 I K 0 i najboljša uro sedanjosti: tisti, srebrn, lula. nlkellnosta In Jekleno se dobi samo pri H. SUTTHER LJubljana, Mestni trs. Lastna tovarna ar ¥ Š¥lcL Toftrntiki firstvm znamka I K 0 I 7 K 0 0 T Anton Šare Ljubljana, šelenburgova ulica št. 5, h vogali lotim ilici (aasprati glavne znano 182 najcenejši nakup oprem za neveste. Le nekaj dni! Dvorara v Unionu". Tbe Royal Bio Co. 3z lovske razstave na Đnnajn. ajojfi Ttaičaastvo cesar Franc Jesta L aa lava aa divja kaza. 58 66 h o w v *w U «W *V ■m^P ■"l.f^ «^ ^» ^CH^C 3^ i i + H* M S« B i i i« o I rt ■I rt TJ ■ i i D 3 > ji 15 o e 1 3 3 5 01 « > v E © '?« JI •Mig* (D « e I O l Ul 3 > 0) 1 (D • (/) (II 3 4> ji »O V k II » g! C 3 ■J •o 2 ki D0E Zaplenjeno! i Tj O 6 k7 1 u i 1 1 i I I I <<<<<< • 1 Bil II al* S. «5 S i J A f v 7i 1 t 3 M ji ■ t i 1 1 i 5 5 1! ft M £.3 1 J O JU i« ii It! I M MI J lil H HI i I > 11 30 ^747 76 0G 5665