ii šterftlkfc. Maribor, 5- februarja 1917 Letnik IX. Wärointna listu: - Celo leto . . K IO*— 0o* leta . , , , 5 — Cetrt leta ( i . 2 50 MeseCno. . . , 1 — %ma| Avstrije:—— Celo leto . . , 15 — Posamezne številke — fO vinarjev. - | Bnserafl «M oznanil» n nčuoajs p« 11 «tok •š i redne petttvretet jfm «•Citatnih oznanilih «Ä? — popust «* nitrata“ izhaja ▼ po» stotjolc hi petek papuKn S ok epi ti $e ne vnhfa l*!?«* I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo IZ turcdnlihroaa as more govoril vsak dan od 11.—12. are dopoMm MW*—" III II iWirtBIOMOMM———MMMM Diplomatična zveza med Ameriko ia Nemčijo ukinjena. ___UM Wilson je naznanil ukinjenje senatu. — Amer ški poslanik v Beroliau Gerard odpokiiean=| — Nemškemu poslaniku v Ameriki se dostavili potni listi« — *Va bojiščih še vedno hud mraz. —— Bojno delovanje miruje. — Hsjnovejie avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 4. februarja. Vzhodno bojišče. Pri c. in kr. armadnih skupinah nobenih pomembnih dogodkov. Italijansko bojišče. Položaj en ni spremenil. Južnovzhodno bojišče. Južno od jezera Ohrida so naše čete z ognjem zavrnile sovražne poizvedovalne Čete. lajnovejše nemško uradno poročilo, Berolin, 4. februarja, JPraneesko bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupreh-la: Vsled meglenega vremena in mrazu je bil artilerijski boj med krajema Lens in Arras in od Ceresa do gozda Saint Pierre Wast živahnejši, kakor v poprejšnjih dneh. Severno od Ancre so po bobnečem o-gnju okoli polnoči Angleži napadli naše postojanke. Dočim so se severno od Beaucourta izjalovili napadi, se je v bližini brega reke posrečilo sovražnemu oddelku udreti v naše najsprednejše jarke. Armadna skupina prestolonaslednika: Severovzhodno od Pont-a-Moussona in severno od St. Mihaela so bili sunki naših poizvedovalnih čet vspešni. Vzhodno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika 'Leopolda bavarskega: V bojih, ki so se kljub hudi žimi razvili predpoldne ob reki Aa, je bilo več ruskih napadov odbitih, Na fronti nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini pl. Maokensena je položaj nespremenjen. Mace donsko bojišče. Razen napadov z ognjem pri Bitolju kakor tudi med reko Vardar in jezerom Dojran prav nič bistvenega. Ukinjen® z?ese med Ame~ rike in Nemčijo. Amerika je izjavila,, da prekine svoje diploma,-iične zveze z Nemčijo. Wilson je to naznanil senatu. Nemškemu poslaniku grofu Bernstorffu so se dostavili potni listi. Ameriški poslanik v Berolinu, mister Gerard, je odpoklican in mora ostaviti Nemčijo. Da bo Amerika pretrgala diplomptične zveze, se je pričakovalo s precejšnjo gotovostjo. Toda vojska še s tem ni napovedana. Wilson pravi v svoji noti na senat, da bo še le tedaj zahteval sredstva za obrambo ameriških koristi na morju, ako bo Nemčija res izvajala poostren podmorski boj, Wilson pričakr je od vseh nevtralnih držav, da pretrgajo zveze Nemčijo. Do danes še nobena ni sledila ameriškemu zgledu. Iz Wilsonove note na s^nat. Odstavek zaradi nastopa proti Nemčiji se glasi doslovno: Ako bi se izkazalo, da je moje ukoreninjeno za- CesarjcV hrat v Posavju. upanje v nemško treznost in v njih modro previdnost k nesreči neutemeljeno, ako bi postale ameriške ladje ali državljani žrtve vsled brezobzirnega prestopka narodnega prava in človečanskih pravic, potem bom prosil kongres za dovoljenje, da smem uporabiti sre! dstva, ki so potrebna, da naše mornarje in državljan ne ščitim, ko opravljajo mirno in postavno svoja opravila na prostem morju. Manj ne morem storiti. Za me je gotovo, da bodo vse nevtralne vlade ubrale isto pot. Ne želimo si, vojnega spopada z nemško vlado. Grof Černin pri ameriškem poslaniku. 1 Dunaj, 4, februarja. Zunanji minister grof Cern ih se je danes eno uro posvetoval z ameriškim poslanikom mister Pen-fieldom. Z Avstrijo še do danes zveze niso pretrgane. Cesarjev brat v Brežicah. Na Svečnico, dne 2 februarja predpoldne, se je pripelial cesarjev brat nadvojvoda Maks z dvornim vlakom v Posavje, da obišče po potresu hudo poškodovane Brežice in Krško vas. Spremljal ga je štajerski cesarski namestnik grof Clary in kranjski deželni predsednik grof Attems. V Brežicah si je nadvojvoda Maks ogledal škodo, ki jo je napravil potres ter je obiskal družine, ki v sedanjem hudem mrazu stanujejo na prostem in v železniških vozovih. Nadvojvoda, ki je bil v spremstvu cesarskega namestnika grofa Claryja, voditelja o-krajnega glavarstva dr, Neuwirtha, župana Snider-šiča in drugih, je nesrečneže tolažil in obljubil izdatne pomoči. V dekanijski hiši se je udeležil svete maše. Po sv. maši je izročil voditelju okrajnega glavarstva cesarjev dar 7500 K kot prvo pomoč za po potresu poškodovano prebivalstvo. Po obedu na brežiškem kolodvoru se je nadvojvoda zopet odpeljal iz Posavja. Med potjo si je še ogledal tudi hudopoško-dovano Krško vas, kjer je izročil okrajnemu glavarju cesarjev dar 7500 K za poškodovance, V Krški vasi je tako kakor v Brežicah tolažil družine, ki so prišle ob svoje hiše ter obljubil, da bo država skrbela, da se porušene hiše čim prej sezidajo. Zvečer se je nadvojvoda zopet odpeljal na Djunaj. Zakaj ni premoga? Po mestih, trgih in industrijskih krajih je zadnji čas nastalo izredno veliko pomanjkanje premoga. Kje iskati vzroke temu pomanjkanju? Premogokopna industrija, ki je še le dne 10, januarja cene premogu znova zvišala, je vlado zopet prosila, naj ji 'trgovinsko ministrstvo z ozirom na povišane voznine na železnicah dovoli zvišanje cen premogu. Vlada pa še dosedaj tega ni dovolila. Zdi se, da premogokopna industrija računa na to, da se ji bo dovolilo zvišati cene za premog. Mogoče pa je tudi bilo, da so premogokopni baroni skušali velike zaloge premoga še pred 1. februarjem, t. j. do dneva, ko so se zvišali železniški tarifi, spraviti na Dunaj, da ga tako še po nižji ceni spravijo v svoja skladišča. Vsekako moramo biti pripravljeni, da bodo premogokopni baroni to svoje početje utemeljili. Na boljše vreme, ki bi olajšalo promet, se vendar ne bodo mogli izgovoriti! Toliko pa je gotovo-:. Na železnici ni za prevažanje premoga nobenih prevoznih težav, tudi ni bilo nobenega pomanjkanja železniških vozov m v resnici tudi ni nobenega pomanjkanja premoga, samo ce premogokopna industrija hoče, kajti naenkrat je dobil Dunaj pred 1. ieb-ruarjem kar na en dan in sicer samo na Severnem, kolodvoru kar eelih 1400 vagonov premoga!! Iz Duna;a se dne 2. februarja poroča: Zvezam avstrijskih veletrgovcev s premogom je prosua. trgovinsko ministrstvo, da se ji dovoli zvišati cene7 za premog za 35 v za meterski stot. To zvišanje cen je ba;e v zvezi z zvišanjem železniških pristojbin. Trgovinsko ministrstvo bo baje te dni dovolilo zaprošeno zvišanje cen za premog. Naše šolarske kuhinje. Priobčil Mirko Vauda,- Naš g. cesarski namestnik grof Clary je povabil vse šole na Štajerskem, naj ustanovijo vsaj za zimski tečaj takozvane „šolarske kuhinje“, v kž ferib naj bi dobivali otroci, ki zaradi prevelike daljave ne morejo domov k obedu, kaj tople in redilne hrane. Temu visokemu povabilu so se odzvale naše šole skoraj polnoštevilno. Dragi bralec, draga bralka! Znam, da marsikateri med vama dvomi o potrebi teh kuhinj; za to pa le pojdi z menoj ter si oglej en opoldan naše malčke pri skupnem šolskem obedu. Razred je podoben veliki obednici, za mize služijo šolske klopi, v katerih sedi natlačeno polno majhnih lačnih gostičev. Vsak ima pred seboj majhen rujav lonček, od katerega ne odmakne ne oči, kam manj še roko. Poglejva si jih še natančneje! V prvi klopi na levem koncu vidiš okrogloličnega fantka živih oči; v tem trenutku že vidiš le lase, kajti z licem ti je skoro ves v lončeku. Ta fantek ima očeta in tri brate pri vojakih. Bog mu torej blagoslovi, ubogemu otročiču! Tam v tretji klopi v sredini obrača jedilno posodico nekoliko večji deček, upadlega in bledega obraza: sicer globoko ležeči očki sta mu malo izstopili in postali solzni, tako poželjivo grabi po topli kapljici. Součenec-obedni sosed je mu ravnokar dal preostali kos kruha, katerega si drobi sedaj v že skoro prazno posodico, da tako po „združeni moči“ potolaži svoj skrčen želodček. Oče mu je že zdavna, mrtev, a mati, uboga vfničarka, pa mora rediti in oblačiti pet majhnih otrok, Ali mu torej ne privoščiš nekaj toplega za mrzli želodček? A si celo rajši ne odtrgaš od svoje mize in ponudiš nedolžnemu in trpečemu otroku? V predzadnji klopi se obrača nazaj z lončkom precej čedno oblečena deklica. Kaj neki dela? Ni bila posebno lačna, saj je obdarovana z nekoliko premožnejšimi roditelji, zato pa ponuja ' skoraj še do polovice poln lonček v zadnjo klop svoji majhni sosedinih To ti je ubogo dekle! Oče je na bojnem polju, mati pa služi še z dvema o-trokoma pri posestniku N., a to našo deklico ima za čas vojske njena teta. uboga kočarica, ki komaj preskrbi, svoje tri otroke. Koliko ostane za četrtega, tujega otroka, raje ne vprašujmo. Tu je pomagal otrok otroku in mi bi držali roke križem?! Če gledava še dalje po šoli, ne bo konca takih' ganljivih prizorov. Temu je odrinil oče, drugemu o-če in brat, temu spet je padel oče, drugemu brat, a tretjemu celo oče in brat itd, Dragi! Ako poznaš obupne družinske razmere teh malih posameznikov, če dalje pogledaš prav iz srca v to otroške, nedolžno-čiste oči in na drugi strani v tolike, tolike obledele, da. celo upadle in suhe obraze ter misliš na svoja pretekla ter kam boljše preživela otroška leta, potem se tebi in vsakomur, M; uo;. nosi kamu a, ampak pravo človeško srce v svojih prsih, gotovo izvije sklep: Pomagati hočem po svoji moči k tem prekori-sfnim šolarskim kuhinjam! Pomagajmo, pomagajte! V prvi vrsti pa še vi, Starši, saj tako povspešite zdravje in razvoj svojih lastnih otrok! Pomagati dolžen je pa tudi vsak drug človek, saj ni plemenitejšega dela, kot varovati ta o-troška, nedolžna, nežna in ljubka bitja pred pomanjkanjem, čegar grozne posledice se- kažejo pozneje v boleli a vosti in slabosti naše mladine. A le zdrava mladina je ponos naroda in moč očetnjave! Po vojski pridejo časi, ki bodo zahtevali kar ocl vsakogar več izobrazbe kot kedaj poprej, kajti treba bo si poiskati trajnega kruha in varnih stanov, katerih toliko je porušila sedanja vojna. Našel in sezidal bo si jih pa le tisti, ki je res čilega in zdravega duha. Tega pa slabotna, nekdaj pomanjkanje trpeča mladina ne bei zmogla. Saj je že pred skoraj 2000 leti Spartanec rekel: Le v zdravem telesu biva tudi zdrav duh! Sosedi: Mladinoljubi in domovinoliiut*''* Darujte živila ali denar vašim šolarskim kuhinjam za hrano žplskih otrok! Ponavljam: Plemenitejšega dela, kot* skrbeti za želodčke naših malih v teh grožepol-hih časih ne poznam jaz in ne poznate vi! rv talijansko bojišče. :ovoiog . -siq _dififyfemg]fi listi poročajo, da delajo Italijani ogro-'^nfiM'^iprave za nov velik napad na kraško fronto. promet v severni Italiji je radi dovažanja voj-l ‘gradiva na fronto že teden dni popolnoma usta-adsvljln!)? — Ogromen sneg in silen mraz onemogoČuje «agggj^g^ojno delovanje. Bombe na Nabrežino. «X9V S 2. februarja se je pojavil nad Nabrežino -■8S itilij^nški zrakoplov in vrgel nekaj bomb na mesto, 9E da-hi bil povzročil kaj znatne škode. -lT .hi fjoJ - «ps oUMtrogA zima tudi v Ital ji. Protopopov ruski diktator. Poluradni, rusKi list „Rhskoie Slovo“ je dobil iz dobro poučenega vira obvestilo, da se bavi ruski notranji minister Protopopov z načrtom, upeljati v ih siji načrt diktature ali neomejenega poveljstva. Bist vo vsebine načrta je, kako enotno organizirati vse ljudske sloje, še celo časopisje, in vse to podredit , vladi, Protopopovov organizacijski načrt je v bistvu podoben nemškemu načrtu o civilni vojaški službi List „Kolokol“ povdarja, da je car posebno naklonjen Protopovovu, ki izvršuje svoje posle že zdaj kot nekak neomejeni poveljnik ali diktator, nadzoruje še celo druge ministre. Sklepčno pišeta oba lista, dr namerava Protopovov razpustiti rusko dumo. Razen bojev za strelske jarke ob reki An ere v-sled goste megle i,n izvanredno hude zime nobenih važnejših vojnih dogodkov. Macedonsko bojišče. Pred Solunom na celi črti artilerijski in patruljni boji. Sarrail baje ne bo dobil obljubljenih o-jačenj, ker bo vsled poostrenega podmorskega boja prehrana solunske armade silno otežkočena. Na bojišču v Mezopotamiji imajo Turki v zadnjem času precej sreče. Dne L februarja se jim je posrečilo južno od reke Tigris poraziti močne angleške oddelke. Angleške izgube znalšajo 2000 mrtvih. Na ostalih turških frontah pa nič posebnega. Nov angleški poraz oh reki Tigris. , - Promet v Italiü vsled stroge zime izredno veliko Irpi, Skoro vse «telefonske in brzojavne zveze v Siliti ji in Gornji Italiji so bile pretrgane. Med Florenco in Rimom nekaj časa sploh ni bilo nobenega prometa, v Florenci je sneg zapadel 1% m visoko, je povzročilo, da je bil promet z vozovi popolno-nš nemogoč. Se hujše je bilo v tem oziru v smeri dhproti Bolonji, Lombardiji in Benečanskem. Sedanja «h «ima je od leta 1900—1901 najhujša v Italiji. .ana* ----------—— -----——■— -------- - —— ——— »lož . Üosln bojišče. Vojni položaj j,e na ruskem in rumunskem boji-,'j‘šču radi, hudega mrazu nespremenjen. Pri Rigi Rusi .neprestano ojačujejo svoje postojanke. General Kuropatkln zopet na površju. Kakor znano, je bil general Kuropatkin vsled porazov kot armadni poveljnik na severni fronti odstavljen od armadnega poveljstva in imenovan za generalnega upravitelja v Turk-estanu. Te dni je pa bil nepričakovano poklican v ruski glavni stan. Govori se, da mu bo . car zopet poveril poveljstvo ene armade na ruski zahodni fronti* UST ft te Naš vsakdan-i kruh. Napisal Anton Kosi. V kruhu je naša moč, v kruhu je naše življe-nje! Nikoli poprej nismo bili tako živo prepričani o resničnosti teh besed, kakor uprav sedaj v tem težkem, vo.nem času, ko sta začeli trkati na naša vrata stiska in pomanjkanje z vso resnost.o. „Daj nam danes naš vsakdanji kruli!“ tako prosimo vsak dan Boga in na ši Je pod besedo kruh razumeti živež na sploh, vendar misli pri tej besedi vsakdo nehote na kruh, narejen iz zrnja, pečen iz moke. Sedaj torei, ko smo se začel še le prav zavedati, kaj je kruh in kakšni pomen ima ta dar božji, za naše živi enje, sedaj bi utegnila marsikoga zanimati zgodovina vsakdanjega kruha. Umetnost, narejati kruh, sega v najstarejšo z-godovinsko dobo. Z namenom pravim narejati, in ne peči, zakaj v prvi dobi so kruh kuhali, v poznejši dob: suših na solncu in končno so prišli na misel, da so kruh praž li, oziroma, pekli v peči. O starih kovanih se č;ta, da so znali žito tolči in v žrnvah mlet', 'z moke pa peči kruh. Narodi pred Slovani, ki so bili še na zelo nizki stonn.i omike, so med kameni zdrokleno žito pomešali z vodo in to mešanico, kuhal, kakor m' juho. To spominja nekoliko na Kneippovo kruhovo juho. Dne 1. 'februarja še je vršila južno od reke Tigris večja bilka med turškimi in angleškimi četami. Angležem se je sicer posrečilo udreti na nekaterih mestih , v prednje turške. postojanke, toda v protinapadu so bili Angleži hudo poraženi. Nad 2000 mrtvih Angležev je pokrivalo bojišče. Poostren podmorski boj. Z veliko napetostjo pričakuje ves svet, kake posledice bo imelo naznanilo poostrenega podmorskega boja na nevtralne države, osobito na Severno A-meriko. O Severni Ameriki in njenem predsedniku Wilsonu se ne smemo varati. Dežela je po večini obljudena od Angležev, Wilson sam je Anglež in je dosedaj v celi vojski stal bolj ali manj prikrito na strani naših sovražnikov. Ako Amerika ne bo posegla vmes, potem tega ne bo storila iz ljubezni do nas — ampak iz drugih ozirov, ker vojaško ni dovolj dobro pripravljena in ker ji je treba, da se ohrani močno za spopad z Japonsko, ki je tako neizogibljiv, kakor je bila svetovna vojska. Odgovor Wilsonov pride baje še le jutri v torek v Evropo. Vsem drugim neura- Pozneje so to juho zgostili, da je bila kašasta, iz te kaše je postalo trdnejše testo, M so ga na solncu sušili, v peči pražili ali pa na vročih kamenih peK'i. Prvi glas o kruhu, ki je bil pečen v peči, prihaja iz Jutrove dežele, prvotni prebivalci Italije pečenega kruha niso poznali in celo v dobi, ko je bil ustanovljen Rim, so jedli namesto kruha nekak pšenični zdrob v obliki goste juhe ali kaše. Pozneje so začeli mečkati v Rimu zrnje med kameni in so ga pražili.. Ta izumitev je bila za Rimljane tako važen dogodek, da je cesar Numa nji na čast odredil vsakoletno slovesno obletnico. Phanje zrnja v stopah, v možnarjih in domačih mlinih ali žrnvah je mnogo poznejša izumitev in je dala povod, da so začeli peči biezkvašeni kruh. Za Abrahamove dobe še niso poznali kruha, napravljenega s kvasom, toda že Mozes je prepovedal Izraelcem, ki so zavživali velikonočno jagnje, kvašen kruh, kar je priča, da so za Mozeso-ve dobe pekli že kruh s kvasom. Iz Egipta se je zanesla umetnost, peci kruh, na Grško, zlasti v Atenah so spravil) pekarji to u-metnost na zelo visoko stopnjo. Najbolj v navadi je bil pšenični in ječmeni kruh, dajali so mu zvečine o kroglo podobo (hlebčke). Poleg tega vsakdanjega kruha so nare'ali in pekli tudi našim mlincem podobno pecivo in neko vrsto močnika z dodatkom olja, vina, mleka in popra. Ta močnik je veljal zlasti v Atenah * za na'finejšo slaščico. Dasi so bile Grkom znane peči, vendar so raje cekli kruh v lončenih in železnih posodah v vročem pepelu. Iz Grškega se je razširila umetnost, peči dnim poročilom je sedaj zaupati manj kakor kedajiPct- prej. .'.: /-PPS i? Gotovo bodo, kakor sedaj splošno sodijo, ostale nevtralne: Švica, Španija., Nizozemjska, Dansfca, Švedska. O Norveški dvomijo. Vse druge države pa so itak že v vojski. J \ Položaj v Ameriki, . ■ p - ' . .w.. Radi proglasitve poostrenega podmorskega boja od strani Avstrije in Nemčije je jasno mnenje v A-meriki. kakor je posneti iž poročil, ki prihajajo preko Londona (!) iz Vašingtona in New-Ydrka, precej razburjeno. Poročila iz Berolina naglašajo, da je večina ameriškega javnega mnenja proti vojski z Nemčijo. Tudi v kongresu imajo baje trezno misleči poslanci majhno večino. Nemčiji nasprotni listi .pišejoj da, če Wilson ne bo našel drugega častnega izhoda in bo potegnil za meč, mu bodo vsi Amerikanci sledili. Treznejši listi pa pišejo, da je treba počakati, kako se bodo-ti dogodki nadalje razvijali. , j' Severna Amerika. ' Severna Amerika ima stalne armade 145 tišdč mož, izmed teh 16.000 mož pri mornarici. V vojski lahko pomnoži to število na 267.000 mož. Razen tega, ji je za slučaj vojske na razpolago neorganizirana ljudska armada (milica) v visočini 11,000,000 mož. —• Brodovje šteje 62 oklopnih ladij in 90 torpednih čolnov ter stoji po svojem številu za angleško in nemško mornarico. • »a. :y- Položaj v ne vtralnih di ž* vali. v Vsled poostrenega podmorskega) boja so nepristranske države hudo prizadete. Izvoz in uvoz je skoro popolnoma ustavljen. Trgovina je silno udarjena. Na tisoče mornarjev in trgovskih ter skladiščnih uslužbencev je brez kruha. Na Danskem se je, kakor se poroča iz Ko-danja, sprejel glas o poostrenem podmorskem boju še dokaj mirno. Ministrski svet se je posvetoval zadnje dni o položaju. Državni zbor se je dne 1. februarja. v tajni seji posvetoval o bodočem stališču Ihanske. Zunanji minister je zagotavljal, da vlada stremi :za tem, da se kupčija z inozemstvom ohrani pod istimi načeli kakor dosedaj. — Paroplovne družbe se te dni ustavile nadaljno pomorsko zvezo z Anglijo, Tudi prekomorska pošta je ustavljena, Švedsko in n o r V e š Je o časopisje mirno presoja proglasitev poostrenega podmorskega boja.- Z veliko napetostjo pa se v Skandinavki pričakuje, ..kako Stališče bosta zavzeli Amerika in Japonska. : — Skandinavske države so prepovedale izvoz za vse vrste živil. Na tisoče mornarjev in skladiščih delavcev je brez kruha. Nizozemska je s poostrenim podmorskim bojem hudo prizadeta,, posebno ker je odrezana od svojih naselbin v Indiji. Iz Amsterdama se poroča, da bo Holandska kljub neljubemu položaju, ki ga; h ustvaril poostren podmorski boj, skušala varovati še svojo nevtralnost. V mnogih mestih so se pojavili veliki navali na trgovine z živili. Cene raznemu blagu silno rastejo. Švica je že. dosedaj silno občutila težo vojske, ko je bil uvoz živil dan za dnevom manjši. Sedaj pa je vprašanje prehrane postalo še bolj resno. Nemčija sicer francosko trgovsko luko Cette, odkoder dobiva Švica potrebno blago iz drugih držav, Švici na ljubo ni uvrstilo med zatvorno ozemlje, vendar pa prevladuje v Švici mnenje, da bo odslej üvoz potrebnih živil v Švico tako majhen, da prebivalstvo ne bo moglo dolgo vstrajati. Zvezni svet se je že v več se- kruh, v Italijo in sicer okrog leta 170 pred Kristusovim rojstvom. Za časa Avgusta je bilo v Rimu- že nad 300 pekarn, -«A Kar se tiče severnih narodov, seznanili so se s peko kruha najprej Galijci, O njih se trdi, da so bili prvi, ki so začeli pridevati testu kvas. Nemški narodi so začeli peči kruh še le spočetkom srednjega veka, prej so uživali mesto kruha neko žilavo, testa-sto jed iz vode, moke in mleka, ki so jo drobili, in z mastjo začinjali. V Švediji še v 16. stoletju niso poznali drugega kruha, kakor brezkvasne trde hlebčke, narejene iz moke in vode. Od 18. stoletja naprej se je začel kruh, pečen iz pšenične moke, tako močno širiti, da je pšenični kruh ponekod izpodrinil prej običajni rženi in ječmeni kruh. Največ pšeničnega kruha se uživa ■— sedaj med vojsko gotovo ne — zlasti na Francoskem, v Angliji m v južni Nemčiji. Koruzni kruh je zlasti ondi zelo navaden, h tudi priljubljen, kjer pridelajo mnogo koruze. V- Švici, na Grškem in v južni Nemčiji uživajo tud’ ječmeni kruli, ki je pa bolj težek, suh in se rad drobi. O vsenjak je najslabši kruh, zato je znan tudi v narodnih pesmih in pravljicah, n. pr. kako mačeha svoji pastorki reže ovsenjak. UžJvajo ga na Škotskem, v Švediji ali v takih krajih, kjer le oves uspeva. Bodisi kruh t kšen ali takšen, daj ljubi Bog le, da bi ga ne stradali. O kruhu govori mnogo slpven-skih pregovorov. Najbolj znana sta: „Kruh je dober tovariš“ in potem „Kdor košček kruha zametuje,, večkrat drobtinice poiskuje.“ i&b posvetoval o potrebnih ukrepih. V italijanskem in francoskem delu Švice najeti četverosporazumovi a-gitatorji hujskajo zoper Nemčijo in Avstrijo. Na Španskem so se vlada in poveljniki mornarice ter armade posvetovali zadnje dni o položaju, ki je nastal vsled poostrenega podmorskega boja. Vlada bo baje državni zbor takoj odgodila, da se -tako izogne razpravam, ki bi utegnile biti nevarne. Listi smatrajo, da je položaj radi oviranega uvoza in izvoza zelo resen. Nizozemska odrezana oi svojih naselbin. Nizozemski lastniki prevoznih ladij so izjavili, kakor se poroča iz Rotterdama, da sedaj, ko je Nemčija napovedala poostren podmorski boj in je odredila zatvorim ozemlje, more Nizozemska po morju vzdrževati promet z Nizozemsko Indijo samo na črti 'čez rt „Dobrega upanja.“ Na tej poti pa so največje -zapreke za plovbo. Ladje namreč med potjo ne morejo dobiti premoga, ker Anglija gotovo ne bo dovolila, nizozemskim ladjam nakladanje premoga, ki ga ladje med potjo same rabijo. Javno mnenje je na Nizozemskem vedno bolj razburjeno. Punt na Portugalskem. List „Neue Züricher Nachrichten“ poroča iz ■Rotterdama, da vlada med portugalskim vojaštvom in moštvom pravcati punt in anarhija. Vojaki in častni-'ki se branijo vkrcati na ladje. Izjavljajo, da se ne "dajo za Anglijo postreljati. Cela dežela je razburjena in v neredu. Portugalska bi glasom pogodbe z Anglijo že davno morala poslati svoje čete na fran-oosko bo. Išče, a še tega dosedaj ni niti približno v ■tisti mori izvršila, kakor je v pogodbi določeno. ■ «n. m m * a m Politične vesti. Zagreb dobi medicinsko fakulteto. Kakor zna no, je zagrebško vseučilišče nepopolno, nima namreč medicinske fakultete. O tem vprašanju se je razpravljalo tudi v zadnji seji hrvatskoga sabora ter na; lašala potreba, da se ustanovi na zagrebškem vse učilišču medicinska fakulteta, kajti na stotine hrvatskih sinov je vpisanih na vseučiliščih v Gradcu, na Dunaju, v Pragi'itd. V imenu vlade je izjavil ban Skerlecz, da namerava vlada že V prihodnjem letu ustanoviti medicinsko fakulteto na zagrebškem vseučilišču, kur so odstranjeno vse resnejše ovire in je učnih moči dovolj na razpolago, tudi. vseučiližčni s-klad za ustanovitev medicinske fakultete je že dosegel'svoto 3/4 milijona kron, vsled česar je tudi denarno vprašanje rešeno. Bodoči češki državni poslanci. Češki listi poročajo, da se bosta princ Friderik Schwarzenberg in grof Jaroslav Thun potegovala za nekatere izpraznjene češke državnozborske mandate, Nemški državni zbor se bo sestal zopet dne 22. februarja. Glavni odsek državnega zbora ima svojo sejo dne 21. t. m. Ako bi seja bila še prej potrebna, ‘bosta to odredila kancelar in odsekov predsednik. Tedenske novice. V sredo, dne 31.januarja, pa smo videli, kako je na Tegetthoffovi cest/ ■višji častnik pristopil k trumi slovenskih fantov, ki so prepevali po ulici slovenske pesmi, jih pohvalil, in jih obdaroval s smodkami. Kaj Iščete v krčmi? „Zlata Doba“ piše: List „Deutsche Wacht“ z dne 15, novembra 1916 in potem mariborska „Straža“ z dne 17, novembra poročata, da so v Cehu zaprli sedem slovenskih dijakov in jih izročili deželnobrambovskemu sodišču v Gradcu radi motenja javnega miru. Peli so bojda v neki gostilni „Lepa naša domovina“ in „Hej Slovenci.“ Zelo pomilujemo mlade ljudi radi tega dogodka, z druge strani pa prav resno stavimo vprašanje: Kaj iščete -v krčmi!? Naše „narodno delo“ je doslej preveč dišalo po krčmi: ali nas sedanji čas še ni zmodril, da bi enkrat že naše rodoljubje zapustilo krčmarske mize? Mi bomo po krčmah proslavljali „lepo našo domovino“, zunaj pa nam bodo tujci trgali kos za kosom! Mladina, spametuj se vendar in pusti to staro krčmarsko narodnjaštvo in se loti resnejšega dela! Ladja se nam potaplja, mi pa veselo pojemo po krčmah „Lepa naša domovina!“ „Dobrodelna knjižnica.“ Društvo Dobrodelnost v Ljubljani je začelo izdajati mesečnik pod gornjim naslovom. Letna naročnina znaša 6 K. Prvi zvezek priobčuje zelo poučen in sodoben spis prof, dr. K. Biesalskega „Oskrba vojnih pohabljencev.“ Priporočamo vsem, ki se brigajo ali rabijo vojno oskrbo! Od krojaškega pomočnika do člana gosposke zbornice. Nemški ljudski pisatelj Peter Rosegger Je bii svoj čas krojaški pomočnik. Po skrbni samoizob- razbi pa se je povspel tako daleč, da bo sedaj kot e-den najboljših nemških ljudskih pisateljev baje imenovan za člana avstrijske gosposke zbornice. Pastor dr. Mahnert ne gre iz Maribora. Mari borštu p;štor dr, Mahoert je bil izvoljen za n sled n ka protesl an to vt kega pastorja Eckardta v Graocu. Ker je d'-. Mahnert pri volit vi dobil le neznatno večino glasov in bi utegnil vsled tega najti v Gradcu vroča tla, se je sedaj v svojem glasnu »Mar-burger Zei ung« izjavil, da iz osebn h razlogov ne mara zapustiti Maribora in postati pastor v Gradcu. Nabori mladeničev rojenih leta 1899 na Spod njem Štajerskem Nabori mladeničev črnovoj niških zavezancev rojenih v letu 1899 se bodo vršili na Spodnjem Štajerskem iledeče: Celje me Jo dne 8. februarja; Celje okolica v Celju dne 8., 9. 10. in 11 februarja; Mozirje 12. febr., Ljubno 13. febr.; Šmarje pri Jelšah dn 15. in 16. februarja; Trbovlje dne 18. in 19. februarja; Brežice dne 20 in 21. februarja; Kozje dne 22. februarja; Slovenj gradeč dne 8 in 9. februarja; Ljutomer 11. febr.; Ptuj mesto dne 13 febr ; Ptuj okolica 13. in 14 februarja; Ormož 16. februarja; Rogatec 18. febr ; Konjice 20. febr.; Lipnica 16., 17. in 18 le r.; Nemšii Lonč 14. in 15 febr.; Vagaa pri Lipnici 19, febr., Radgona 21. in 22. februarja; Maribor okolica v Mariboru dne 8 in 9. febr ; Maribor mesto 12. febr.; Sv. Lenart V Slov. goricah dne 10 februarja in Slow Bistrica dne 11 februarja. Prepričano bogatajstvo je nemogoče, ker nihče še ni dokazal, da ni Boga. Tudi tistim, ki odkrito izjavljajo, da so bogatajci, se vedno vsiljuj e» misel na starega Boga, posebno pa njih dejansko življenje v-dljub nasprotnemu zatrjevanju kaže več ali manj sledov vere v osebnega Boga. Tako pripoveduje Fran Ooppee v knjigi „La bonne souffrance“ Q možu, ki je vso svojo daritvenost posvetil temu, da bi ljudem izruval vjero iz srca. Po več letih mu za smrt zboli ljubljena hčerka. Ob njeni, postelji močni bogatajec sklene roke v molitev: O Bog, pomagaj mi! Ti; jo reši! Francis Cobtoe pravi, da so bogjiatajci otroci, ki se igrajo., ob vhodu v jamo,, katere , globine ne poznajo: tekajo noter, in vun in jo. nekolik,o preiskujejo, a vedno tako, da dnevne svetlobe ne izgube popolnoma izpred oči, tako da še vedno lahko pridejo ponje sta-riši in prijatelji. Talko tudi bogataiec še vedno živi od luči krščanstva in naravne vere, vedno še ohrani. blagodejni stik s tistimi, ki žive v polni svetlobi vere. Zakaj kaj bi bilo, če bi naenkrat ne mogel iz votline nazaj; Kakšna, tema razbrzdanega poželenja in neukročenih strasti! 'w- Uvoz poštnih znamk v Nemčijo omejen. Nemška vlada je prepovedala uvažati v Nemčijo inozemske poštne znamke. Od te prepovedi so izvzete av-stro-ogrske poštne znamke, za katere ni treba, nobenega posebnega uradnega dovoljenja, ako se jih u-važa v Nemčijo. v 0©sp©d -rsl§ e novic* * Vinska naklada. Iz Gi*ad:a se poroča, da je rok za priglasitev vina, ki se bo uporabilo doma in od katerega je treba plačati samo polovično na klado (4 K 75 v), podaljšan do 15. februarja. Po trebne tiskovine se, bodo odslej dobile pri dača rji h in pri občinah ki so pisale po nje v Gradec. Občine, ki j?h se nimajo, naj pišejo po nje na na slov Deželni pomožni urad, Gradec, deželna hiša. Oddaja masti. Nekateri uradno določeni nabiralci masti v mariborskem glavarstvu nočejo upoštevati zadoji vladni odlok, da je treba oddati spu ščene masti 30% manj nego surovega Špeha ali masti Ali je glavarstvo o lem obvestilo samo občine? Dunaj štedi z lučjo. Dunajski listi poročajo, da je dunajska mestna elektrarna predlagala mestni občini, da se omeji razsvetljava po hišah in stanovanjih. V vsakem stanovanju bi smela goreti samo 1 električna luč in sicer najdalje do 11. ure po noči. Drsališča se naj zaprejo že ob 7» uri zvečer in tudi razsvetljava na drsališčih bi naj bila zelo omejena. Tudi razsvetljava po uradih, v pisarnah, v bankah, hranilnicah, v hotelih, zdraviliščih itd. bi morala biti po možnosti omejena. Po gostilnah, hotelih, kavarnah in drugih javnih prostorih bi naj posebna komisija določila množino razsvetljave, istotako bi morala biti do skrajnosti omejena razsvetljava ulic in trgov. Vse te odredbe so postale potrebne, ker je vsled prometnih težkoč nastalo veliko pomanjkanje premoga. Monakovo brez premoga. Vsled pomanjkanja premoga je vojaško poveljstvo v Monakovem na Nemškem zaukazalo, da se morajo takoj zaključiti razni monakovski mestni učni zavodi, vse mestne ljudske, meščanske, obrtne, srednje in visoke šole. Do nadalje so zaključena vsa gledališča, kino-gledališča, kabaretne in koncertne dvorane, nadalje je določeno, da moram biti vse gostilne, hoteli, kavarne itd, zaprte najpozneje ob 10. un zvečer. Končno je še določeno, da se sme vsem gostom postreči samo v enem prostoru in se torej gostilniški prostori ne smejo ločiti v 1 prostore za nižje in v prostore za boljše sloje prebivalstva. , , Cene sladkorju se zopet zvišajo. Cesarska na-mestnija naznanja, da se bodo cene za sladkor v trgovini na veliko in na drobno zopet zvišale. Genese zvišajo radi višiih železniških pristojbin in radi višjih sladkornih dobavnih cen v tovarnah. Za koliko se bodo cene za sladkor v posameznih občinah zvišale, bodo določila okrajna glavarstva. Kako se postopa. „Reichspost“ piše: V mestu Gradec se sveže jajce prodaja po 42 do 46 v komad. Okrajno glavarstvo v Weizu pa je določilo kot najvišjo ceno za jajca 10 v za komad in je še prepovedalo izvoz. Prekupee sme zaslužiti 30%, a kmet svojega blaga ne sme sam prodati. Kaj je nasledek? V Gradcu ni dobiti skoro nobenega jajca, a če se dobi, za skoro neverjetno visoko ceno. Kmetje pa so radi prenizko nastavljenih „najvišjih cen“ prisiljeni jajca sami zavžiti. Vojne kuhinje v Avstriji. Kakor smo že zadnjič poročali, nameravajo ustanoviti v Avstriji takozvane vojne ali skupne ljudske kuhinje. Kakor se sedaj poroča, so namenjene take vojne ali skupne kuhinje samo za mesta, trge in industrijske kraje, ne pa tudi za kmetske občine, kjer si pač vsled krajevnih razmer ni mogoče misliti enotnih vojnih kuhinj. Kakor smo nadalje izvedeli na pristojnem mestu, se bodo morala posluževati teh vojnih kuhinj samo tista zasebna gospodarstva, ki ne štejejo več kakor tri o-sebe. Sicer je pa cela zadeva še le v osnutku, torej še za sedaj ni nič končnoveljavno določenega, vsled česar so popolnoma odveč vsaka tozadevna razburjenja, ki so ponekod nastala. Plačevanje rekvirirane živine po poštni hranilnici. Poročali smo že, da bo od 1.. februarja naprej živinoprometni zavod v Gradcu, izplačeval sku-piček za rekvirirano živino, po poštm hranilnim. Ži-vinoprometni zavod nam poroča, da se bo na ta način izplačevala samo živina, namenjena za vojaštvo in izvenštajerske kraje. Kar pa se porabi živine v kraju, n. pr. za preskrbo civilnega prebivalstva mesta Maribor in za Gradec, .se bo izplačevala še tudi nadalje po nakupovalcih, — Kar se. tiče Izplačevanja, potom poštne hranilnice, opozarjamo na pomanjkanje drobnega denarja na kmetih. Ako bo dobila n. pr. pošta pri Sv. Jakobu v Sloy. gor. nakazilo, da mora izplačati kmetom za 10 parov volov nad 40:000 s-K, ne bo imela prvič, dovolj denarja v blagajni in bo morala še poprej pisati ponj na Dunaj, drugič , pa, če 'bo tudi denar dobila, bodo zopet velike težave radi zmeri jave denarja. Naj torej graški živinoprometni zavod tudi poskrbi, da, kmetom ne bo treba, predolgo čakati na denar in;da se bo poštam na kmetih poslalo dovolj drobnega denarja. Drag vinograd. Vinograd umrlega Štefana Bogy aj a blizu Blatnega jezera na Ogrskem je bil pro-. dan nedavno za 170.000 K. Vinograd meri 16 oralov in je zasajen z najžlahtnejšimi trtami. Oral priđe torej na 10.625 K. Kako ravnati z razpokanimi rokami? V jeseni in pozimi nam pogostokrat razpokajo roke, posebno ako pridemo z mokrimi rokami na veter in mraz.' O-bičajno sredstvo za razpokane roke je glicerin. Dobro je roke umiti) in še malo mokre namazati z glicerinom. Drugo čistejše sredstvo je limonin sok. Takoj po mazanju sicer malo zaskeli, a to kmalu pojenja, koža se utrdi in tako hitro ne poka. Ra.2t.fie novice, Katoliška cerkev zgorela. V vasi Landsberg ob reki Warthe na Nemškem je izbruhnil požar, ki je uničil tudi tamošnjo 400 let staro kat lisko župno cerkev. Psi raztrgali 141etnega dečka. Blizu P agd se nahaja vila »Belka«, last praškega cdvitmka dr. Vaclava Belski. Ko je šel mimo vile 14 etui'deček Cehkovski, so skozi odprtino v plutu udrli štirje veliki psi na prosto in planili na oečka, ki se je obupno branil in klical na pomoč. Toda predno je prišla pomoč, so psi razmesarili m raztrgali dečka. Nevarne pse so postrelili, odvetnika pa naznanili državnemu' pravmštvu Ustanovnih vere pred sodiščem. Pred kazenskim sodiščem v mestu Bruselj v Belgiji se je nedavno vršila velezanimiva kazenska razprava. Nek, Peter Dor je s svojim prijate!,em Antoanom ustanovil pred nekako 10 leti v belgijski pokrajini Henegau neko novo versko družbo, zvano „Antoanizem.“ Pravi ustanovnih te verske družbe je bil Antoane. kmetski sin iz pokrajine Henegau. Antoane je trdil, da ga je sam Kristus poslal na zemljo, da očisti njegovo vero od madežev in peg. Okrog novega ..Mesije“ se je že kmalu začelo zbirati več oseb, ki so poslušali njegove nauke in kljub raznim odredbam belgijskih škofov m nastala v pokrajini Henegau nova verska družba, ki je štela nekaj stotisoč privržencev. Privrženci in prijatelji Antoane so trdili, da je delal Antoane „čudeže“. zlasti so zatrjevali, da je čudežno ozdravil več oseb. Sodnije niso mogle proti tej novi verski družbi ničesar opraviti, ker Antoane ni hotel sprejeti za svo'e „čudeže“, katere je delal, nobenega denarja in ravno to je bilo, kar mu je pridobivalo .vsak dan več privržencev, tako, da se je začel javno :me-novati za „Mesijo.“ Zgradili so že tudi več moTlnic in nekaj let pred izbruhom svetovne vojske je Anto- an e zaprosil belgijsko vlado, da belgijska država oblastveno prizna novo vero, katero je on ustanovil, Brezdvomno bi bil Antoane dosegel svoj namen, ako bi, kakor rečeno, ne bila izbruhnila vojska in ako b, ne bil umri med tem časom. Pred smrtjo je Antoane označil za svojega pravega naslednika nekega Petra Dor, moža nizkega pokoljenja. Tudi ta se je označil za „Mesijo“ in je delal „čudeže“, kakor so zatrjevali njegovi privrženci, toda razlika*med Antoane in Do-rom je bila ta, da je Dor, sprejemal za svoje „čudeže ' velike svote denarja, kar povod, da so o- blasti, dvignile obtožbo proti njemu ter zaprle vse molilnice te nove verske družbe. Dor je velike svot,e,,denarja, katere je izvabil lahkovernim ljudem, zapravil v družbi zloglasnih žensk. Kazensko sodišče je obsodilo sleparja Dora na večletno ječo in s tem je brž čas tudi konec tej krivi veri. Tudi advokati bodo dražji. Stalna delegacija avstrijskih odvetniških zbornic je vsem zbornicam poslala svoje naziranje o zvišanju odvetniških tari-!ov. Sedanje razmere silijo, da odvetniki svoj honorar zvišajo za 25%, dijete, potovanja itd. v interesu klrentov za 50%, za 50% naj se zvišajo tudi manipulacijske pristojbine, toda malenkostne zadeve naj ostanejo pri sedanjih cenah. To nameravalo poviša-nje more dovoliti vlada z naredbo. Vojna in draginja. V nemško-Irancoski vojni 1. 1870-71 so bile v obleganem Parizu nastopne cene: funt slonovega mesa 20 frankov, funt medvedjega mesa 15 frankov, majhen, še ne odstavljen pujsek 580 frankov, pol funta svežega surovega masla 50 frankov, škatljica sardin 12.50 frankov, funt konser-viranega govejega mesa 15, konjske klobase 6, gru-yerskega sira 80, konjskega mesa 8, šunke 45, mar sti 22. domač zajec 60, divji zajec 70, jajce 2.75, gos 17, vrabec 1.50, golob 14.50, petelin 70, mačka 15, zeljnata glava 12, korec krompirja 50, podgana 2.25 in funt pasjega mesa 3.50 frankov! V Londonu je umrl leta 1892 kardinal Maning, star 83 let. Ta je nekega dne srečal pijanega delavca. Kardinal ga nagovori in mu ljubeznjivo prigovarja, naj pusti pijančevanje, ako hoče srečno umreti. Toda delavec ga je pogledal s svojimi vodenimi očmi in rekel: „Mylord, saj vi pijete tudi, samo da kaj boljšega kakor jaz,“ Kardinal je postal za treno-tek zmeden, odgovor mu je segel v srce. Potem je pa rekel: „Toda od tega trenutka ne bom pil niti kapljice." Ostal je mož-beseda; z dobrim vzgledom pridobil je ljudstvo in ob svoji smrti je v Londonu zapustil 28.000 abstinentov. Na smrtni postelji je rekel navzočim: „Ne želim vam lepšega konca življenja, kakor da bi tudi vi enkrat zapustili za seboj takšen spomin." Stare drobtinice. Ko je Spartanska mati izročala ščit svojemu sinu, ki je odhajal v vojsko, je tovorila: „Vrni se na njem ali z njim!“ — Sinu, siso ga dolžili bojazljivosti, je dejala mati: „Slaba govorica se širi o tebi, Napravi kunec tej govorici ali pa sebi!“ Ko so Argileoni, materi Brasidovi, Trača-ni pripovedovali c slavni smrti njenega sina, ki se je v vojski postavil vedno na najbolj nevarno mesto, je dobra žena odgovorila: „Tujci, moj sin je bil res hraber in priden, toda Sparta ima vendar mnogo mož, ki so še mnogo hrabrejši nego on.“ — Druga mati je usmrtila svojega sina. ki je iz vojske pobegnil, z besedami: „Ti nisi moj sin: taki niso vredni naše domovine.“ — Sin, ki se je vrnil iz vojske, je i vznesenimi besedami slavil svojega brata, ki je padel, pa ga prekine mati, rekoč: „Ali se nič ne sramuješ, da ga nisi spremil v smrt; kako lepo je v takem spremstvu potovati!“ — Ko je mladenič pripomnil, da ima prekratek meč, je dejala mati: „Stopi korak bliže k sovražniku!“ — Neka mati je pri mestnih vratih radovedno čakala vojnega poročila. Tu prisopiha poročevalec in ji naznani, da je padlo petero njenih sinov. „Tega te nisem vprašala“, odvrne neustrašena mati, „ampak to hočem vedeti, ali ste zmagali ali ne.“ Ko le-ta pritrdi, vsklikine jun: ' o žena veselo: „Dobro, sedaj pa rada slišim, da sn ; dti tudi moji sinovi!“ — Argivei, mejaši Spari ov, so nekoč na dolgo in široko govorili o državnih mejah. Spartanec Lisander je pa potegnil meč iz nožnice in 'dejal: „Kdor ima tega v oblasti, najlažje govori o mejiah svoje dežele.“ Ko so potem nekateri še zahtevali, da naj se argivska državica popolnoma u-niči, so dejali efori, Spartanski ministri: „Bolje je, da še ostane, kajti tako bo brusilni ,kamen za našo mladino.“ — Ko je Arhicfamos prvič videl katapulte, ki so jo pripeljali s Sicilije in ki je pri statrih. nar domestovala naš top, je nevoljen zaklical: ,.<0 Hera-klej, zdaj smo pa pri kraju s hrabrostjo naših mož!“ — Ko je kralj Pir Spartancem zažuggl z vojsko, so mu odgovoriti: „Ce si ti Bog, se te ne bojimo, ker ti ne delamo krivice; če pa si človek, potem pa vsaj boljši nisi kakor mi!“ — Marsikdo se je čudil, zakaj Sparta nima obzidja. Antalkj'đas pa jih je zavrnil, rekoč: „Nieni zidovi so mladje niči in njeni mejniki so osti njihovih ščitov!“ — Solona so vprašali, kdaj ne bo vojske na svetu. „Takrat“, je odgovoril modrijan, „ko bo vsak prejel, kar mu pripada!“1 Brez lekarn M manj mrli ljudje. Danski znani zdravnik dr. Hindhede, slovit kot glasnik rastlinske in prinroste hrane, je imel nedavno tega v Ko-danju predavanje, katero je v zdravniških krogih povzročilo veliko vznemirjenje. Med drugim je dokazoval, da bi se na Danskem dokaj zmanjšali odstotki smrtnih slučajev, če hi se vse danske lekarne zaprle, zakaj uživanje zdravil je večkrat samo škodljivo. r! Dr. Hindhede je 18 let zdravnik v eni bolnici in se je skozi vsa leta svoje zdravniške delavnosti upiral predpisovati bolnikom zdravila, Zato mu je že bilo zagroženo, da bo odpuščen, ali on je ostal pri svojem prepričanju, pri čemer so ga podpirali njegovi ožji tovariši, ki so se strinjali z njegovimi nazori in so mu dali izpričevalo, da je izmed najbolj vrlih z-draynikov danske dežele. O starokitajski vojaščini. Splošno so Kitajci na glasu kot jako malo bojevit narod, čisto nasprotno s telesno toliko slabšimi Japonci. Vendar pa je bila na Kitajskem upeljana splošna vojaška dolžnost' že takrat, ko so se pri nas borili še z najemniki: v-peljala jo je že vladajoča hiša Cov, ki je začela vladati okoli leta 1100 pred Kristusom. Skrbeli so tudi za to, da niso vpoklicali preveč vojakov naenkrat, da ne bi gospodarstvo preveč trpelo. Glede vojevanja so se Kitajci kmalu začeli brigati za nekako mednarodno pravo. Zmagovalec je moral po bitki pomagati tujim in domačim ranjencem, je moral častno pokopati padle brez vsake razlike in pomiriti njihove duhove z daritvami. V starodavnih časih že je bilo določano, da se glasnikom ne sme nič zgoditi. Zdelo se jim je celo primerno počastiti nasprotnika, ki se je odlikoval po hrabrosti ali človekoljubnosti; sovražni vojskovodje so si večkrat še med bitko izkazovali medsebojno spoštovanje, pošiljali so si pozdrave in darove. Seveda pa tudi opazimo poleg visoke izobrazbe znake velikega barbarstva. Cisto predpotopna se nam zdi navada, da so odrezali vsem vjelnikom levo uho in shranjevali te bojne znake potem v svetiščih, kar so delali Japonci še v 16. stoletju. Imeli so na Kitajskem prejinslej tudi nelepo navado, škodovati sovražniku z zastrupljenjem vodnjakov in rek. Da pa vse to tako natančno vemo, se ' imamo zahvaliti vojnim poročevalcem, ki so jih Kitajci tudi že imeli.. Državni zgodovinar je spremljal kneza v vojsko, in si vse dogodke zapisal kot očividec. Večkrat so taka poročifa prav lepa. Dopisi« Maribor. Od pondeljka, dne 5 februarja naprej so do nadalje zaradi pomanjkanja premoga zaprte Vse tukajšnje mestne ljudske in meščanske šole. Krčevine pri Mariboru. Poročalo se, je že nedavno, da se trudi občinsko predstojništvo občine-Kr-čevine pri Mariboru, da bi dobila občina nemško i-me Marchek. Z oziröm na to je napravilo imenovano občinsko predstojniStvo že opetovano vloge na c. kr. namestnijo v Gradcu- tej pa menda stvar prav nič ne ugaja, saj vemo iz zanesljivega vira, da je zahtevala cesarska namestnija pred nekaterimi dnevi, da mora občinsko predstojništvo navesti tehten vzrok, zakaj da zahteva spremembo imena in da mora predložiti tudi kako primepno ime za uporabo v slovenščini, češ, imenovana občina šteje po ljudskem štetju 900 Nemcev in 400 Slovencev. Na to je sedaj odgovorilo občinsko predstojništvo, da si za to želi izpre-membe imena občine, ker se je že v dveh slučajih z godilo, da so denarne-poštne pošiljke, naslovljene na ..’Xartschowin“, bile popreje poslane v Krčovino pr Ptuju in še le Čez par dni dospele tu sem. Cesarski namestniii pa to ne zadošča, češ, da ve vsn-kdo, da ima označiti v takem slučaju tudi zadnjo pošto, torej dodatek „pri Mariboru.“ Kar pa se tiče druge zah-feve od strani namesthije v Gradcu po označbi tudi slovenskega imena občine, so pa gospodje občinskega predstojništva v Krčevin ah-M arch ek mnenja, da se nemški Marchek sploh predrugačiti, oziroma po- sloveniti ne da. To poslednje mi prav radi verjamemo in za to bi jim dali za nje edino pametni nasvet,; da ostane pri stari označbi Krčevine, čeravno to ime morda nekaterim iz prav lahko umljivega vzroka nič kaj pr7etno ne zveni v ušesih. Res tehtnega vzroka za kakšno predrugačenje krajevnega imena itak ni. prav nobenega. Sicer pa naj tudi gospodje pri o, kr. namestniji v Gradcu pomislijo, koliko sitnosti bi povzročilo tako prekrščenje ravno sedaj in ravno z oz rom na poštni prejme,t. Koliko je mož iz te občine na* bojnem polju Tri predno bi se ti privadili neosnovani novotariji, bi minili meseci in meseci. Dobrenju pri St. liju v Slov. gor. Iz naše občine moramo jnosi tl mast, ki se mora od vsake posamezne Lajteršberg k trgovcu Tišler- ju. Občani iz gornjega dela občine imajo v Lajterš-berjgi najmanj tri ure hoda. Prosimo c. kr, okrajno glavarstvo, da odredi, da bi se iz Gornjega Dobrenja smela mast nositi v St. Ilj, kamor imamo samo % : do %' ure. *\ Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Umrla je od kapi zadeta dne 24. januarja veleposestnica Marija Repo-lusk, rojena Belec, p. d. Haričeva.. Mož iti dva si nase nahajata na bojiščih. Slovesno smo jo pokoj)ali v soboto. Med sprevodom pa je padla na cesti, od kapi zadeta, Marija Petar, bivša Hajdičeva gospodinja, To je v kratkem č.asu četrti slučaj nagle smrti, katere nas varuj, o Gospod! Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 13. januarja je po daljši bolezni, večkrat potolažen s sv. zakramenti, umrl Alojz Potrč, posestnik v Nadbišecu. To je Ö* sti muzikant Potrč, ki je iz primlcij in večjih gostij daleč po slovenski domovini znan, Pa ga je res bilo veselo gledati in poslušati, kadar je napel svoj mo* gočni bas in morebiti še bolj, kadar je stopil na klop ih zbranemu občinstvu kazal svoje izborno-šaljive o-metnosti. Daši vedno vesel m poln šale, je vendar bil mož globoko veren, ki je vestno spolnjeval krščanske dolžnosti. Imel je veličasten pogreb, pri katerem so mu njegovi tovariši zagodili žalostinke v slovo. N. p. v m.! Celje. Na Lavi pri Celju je dne 21. januarja umrla posestnica Marija Lilija. Njen sin se nahaja v francoskem vjetništvu, Bila je vrla Slovenka. Naj počiva v miru! Trg Rečica. Na občnem zboru prostovoljna požarne brambe v Rečici se je sklenilo na pred log g. podnačelnika Franca Štiglica, da se izreče g. poslancu dr. Verstovšeku pismena zahvala m njegovo vspešno posredovanje v prid požarne brambe. Rajhenburg. V nedeljo, dne 11. t. m., obhajamo v Slovenskem Lurdu v Rajhenburgu „lurško nedeljo." Kakor vsako leto se bo gotovo tudi letos* udeležite te slovesnosti mnogo častilcev LurSke Marije, od blizu in daleč. N«roi«vaii!e samo pendelikoive Kdor hoče imeti „Stražo“ samo -V pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakazmrs aa naslov; Upravništvo Fonde Ij kove Straž er“1 v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je 9.1 i stSf naročnik, da ne bo pomot. Sama Pur? deijkova Straža stane za celo leto K pol leta K 1*60; za četrt leta HO Vifl« Proč» »e MLII. Mali umetni mlia z lepim sttno-▼sisjem, gospodarskim poslopjem I. sadjem in brajdami t bl žioi Maribora. Vode tudi v suhem času dosti Cena 9 000 K. Na'außpeje pri Karel Norak-u, Hoče pri Mariboru. Par volov naprodaj 1 V» I. stari, Cigleace 49, Vurbetg Ptuj. Nov Singerjev šivalni stroj se .proda. Maribor, Edmund Schmid-ova ulica 8. (Weiugerl). Naročajte in razširjajte „Stražo4*! Trigl&sna pesem „V strelskem jarka“ s s z lepo naslovno sliko s s Be dobi pri nje skladatelju A. Koal-ju šolsk. ravnatelju v Središču is v »seh slov. kujigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod Pri večjem naročilu znaten popust. ——Mani—im... Na NaiYisje dovolilo Njegovega ces. f|j in kralj, apostolskega Veličanstva 44. c. kr. državna lotsrija za civilne dobre delne namene. Ta loterija denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron, Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 22« fefermar^ja 1917« j-lJena srečke 4 krone« Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunajn, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah