Leto XXV., št 42 Poggebiilf'bliy1*j^Jh0*1- LJnEtjana, četrte* 22. februarja 194S y* » ' >- • ____u.|l» leietui 6 'i Ii u fc Ii ujcicu* viele* juOii«iu -Tül miMVi U> 3 » t eletuc ■ U-i* U-U 'odruzoiu Nov« oc«u> Liubluiuca .00 43 zkiiu^m wtii|Mv( 7 Ntla« « Ixaln* -r n.>/rrii»fv p- ^ vi II a.%< •li.Uil lilt'WUMt' NdklsnlM M 'eKiwitn ivndt a I) MS 9 MUH Uik wvm In področjem. Proslava Sven Kdiaive cscosdesetletnlce Stockholm, 21. febr. Ob 80-letnici sve-tovnoznanega raziskovalca Azije dr. Svena Hedina je kultura svet počastil učenjaka, ki še danes znanstveno deluje. Sven Hedin je prejel pozdrave, čestitke ln darila ne samo iz švedske, marveč tudi iz inozemstva, posebno iz Nemčije. V lepem učenja-kovem stanovanju se je vrstila delegacija za delegacijo. Med švedskimi čestitkami je omeniti brzojavne čestitke kralja Gustava in prestolonaslednika Govorili so tud švedski udeleženci Sven Hedinovih ekspedicij v Azijo ter potrdil s svojimi izjavami, da še danes obstoja živa povezanost in tovarištvo med udeleženci teh zgodovinskih ekspedicij. Vc5ka pri S tis!uh volitvah Berlin, 20 febr. Sovjeti so se na vso moč potrudili, da bi zameglili razmere na Finskem ter delajo tako, kakor b: bilo tam vse v najlepšem redu Sedaj so pričeli boljševiški agenti, k: so naravnost preplavili deželo. vplivati tudi na F nee in to s pomočjo vodke, ki io v ta namen nalašč pošiljajo iz Moskve. V bližnji Bodočnosti bodo namreč na Finskem že dolgo napovedane volitve za narodno akupšč no. Sovjeti na dobro vedo. da jih večina finskega naroda odklanja, čeprav v Moskvi vedno trdijo obratno. Boljševiki zaradi tega pri volitvah niso posta-v li lastnih kandidatnih Ust. marveč so se v več levičarski strankah »demokratično« Erikrill Toda tudi od tega si ne obetajo ve-kega usneha, zaradi česar si po zkušajo seda j pomagati z vodko. Kakor namreč javil» n«f »Folkets Dagbladet« iz Hei- vso moč podpirati komunistično revolucijo, čeprav so dobro vedeli, da jo odklanja ogromna večina prebivalstva v bivših jugoslovanskih pokrajinah. Le z angleško pomočjo so se mogla oborožena komunistična krdela rešit pred popolnim uničenjem in tako na vzhodu pričakati boljševiške čete. Te so potem pomagale titcvcem do oblasti v Srbiji, ki od takrat ječi pod neznosno komunist čno strahovlado. Angleži vse to dobro vedo — gornji članek je nov dokaz za to. V Grčiji in drugod so medtem tudi že na lastni koži okusili komunstično revolucijo. A kljub temu še dalje z vsem pritiskom podpirajo Titov režim v Srbiji in njegova komunistična krdela po drugih pokraj nah zapadnega Balkana vse do nažili krajev. Ce človek spričo takega položaja čita priznanja, kakršna «o gornja, se mu mora nehote zbuditi mučni vtis, da se Angleži sedaj še ein čno norčujejo iz narodov, katere so pahnili v nesrečo sinkov, so pričeli sovjetski agenti; svojo propagando s tem, da so začeli razdeljevati vodKo na finskih vlakih. Potnikom pn tem razjaanjujejo, da morajo glasovat: za Moskvi naklonjene stranke. Finskemu narodu ' hočejo torej z vodko olajšati politični sa-I momor. Cas bo pokazal, ali se bodo Finci i pustili prevajat: s tem volilnim trikom. Pa ! čeprav ne bi vodka dosegla učinka, ki ga želi Moskva, gre finski narod nasproti grozoviti usod, kajti boljševizaclja bo izvedena tako ali tako ln namesto vodke bo potom tem bolj tekla kri zapeljanega in* prevaranega naroda. Vefaa na PaclSlku Tokio, 21. febr. Kakor sporoča cesarski glavni stan v Tokiju, so sestrelili japonski bran lei v ponedeljek nad področjem Velikega Tokija po dopolnilnih sporočilih skupno 121 sovražnikovih letal. Japonci so izgubili skupno 4 letala. Isto poročilo glavnega stana nadalje trd:, da so se pričeli Američani v ponedeljek izkrcevati na žveple-nem otoku otoške skupine Bonin, potem ko so prej tri dni obstreljevali z ladijskimi topov otok ter ga bombardirali iz zraka. Vkljub temu, da se Je japonska posadka otoka ogorčeno uprla, se je posrečilo nasprotniku izkrcati 10 000 mož s približno 200 oklopniki. — Nadaljnje sovražnikove spremljave se bližajo otoški skupin; Bonin j Tokio, 21. febr. Boji za filipinsko glavno mesto so se po dveh tednih s posegom ja-ponskh elitnih formacij na Luzonu odločilno izpremenili. Japonski oddelki, ki so čakali severno od Manile na primeren trenutek za svoj napad, so udaril' v nedeljo nenadoma za hrbet pri Manili operirajočim ameriškim četam. Istočasno je napadla neka druga japonska skup na. ki je prodrla z juga, ameriške motorizirane čete, jih spravila v zmešnjavo ter se po hudem boju polastila Marikine, severozapadno od Manile. Ista edin ca, ki goni sedaj nasprotnika stalno nazaj, ogroža trenutno sovražne čete v Quezonu in v okolici Manile. Japonski napadalni oddelki so vdrli globoko v zavez-nške črte. Boji se nadaljujejo. Japonska pos&dka Manile, ki je imela v preteklih dveh tednih težke izgube, je po vesti o široko-potezni japonski protiofenzivi severno od Manile iz lastne pobude pričela zopet napade. Nekateri njeni oddelki so po vesteh z bojišča na Luzonu že prekoračili reko Pa-s g ter vdrli v središče zavezniških glavnih bojnih črt. Ta nenadni sunek je izzval med Američani veliko zmešnjavo. Ponesrečen španski parnik Madrid, Iß. febr. Na vožnji o! La Coru-re proti južni Španiji se ie potopil -z re-znanih razlogov 1600 tonski španski par-nk »Celta« ki je bil zgrajen leta 1923. v Angliji in popravljen n ed dvema Ti-^ece ma v neki španski ladjedelnici. Posadka je bila rešena. Berlin, 20. febr. Potem ko anglo-ameriško letalstvo že leto in dan sistematično in teroristično napada civilno prebivalstvo ln ko so vodilni možje sovražnikovega letalskega poveljstva že ponovno označili taktiko terorja kot edini način, uničiti moralo nemškega naroda, je zavezniški glavni stan v neki izjavi, ki jo je objavila uradna poročevalska agencija Reuter, zanikal, da bi imelo anglo-ameriško letalstvo teroristične namene pri svojih napadih na Nemčijo. Cinično zaključuje ta iz-iava glede na teroristične napade na Draždane z naslednjim stavkom: »Dejstvo, da je bilo mesto ob priliki napada prenapolnjeno z begunci, je bilo povsem slučajno.« Nesramnost, s katero skuša sovražnikov glavni stan zanikati teroristični značaj letalskih napadov na nemška mesta, je značilna za duh, ki vlada v sovražnem taboru. Razrušeni stanovanjski okraji nemških mest in uničeni kulturni spomeniki so nepodkupljive priče gane-nt-rsltp tal tlke sovražnikove letalske vojne. Kjer nl daleč v bHžšnl nobenega vojaškega cilja, tam Štrlijo v zrak razvaline stanovanjskih okrajev, tam so izgorele cerkve, uničeni muzef, gledališča, tam so prevrnjenl spo-mcn*!:i. Zgodovinske r.gradbe, ki so bile znane vsemu civiliziranemu svetu, so postale žrtev hombniškega terorja anglo-amerlških letalskih banditov. Bolnice, ki so bile kot takšne celo jasno označene, »o spremenjene v razvaline. In vse to hoče zanikati sovražnikov glavni stan in hoče s hinavskim obrazom trditi, da vse to uničenje ni nikak teror! S tem, ko tajijo, sami sebe obtožujejo. Lahko je sovražnikovim hinavcem ln lažnivcem povedati njihove lastne izbruhe veselja nad uspelim bombniškim terorjem ter jim z njihovmi lastnimi besedami dokazati, da so nesramni goljufi ln lažnivci, ki bi se radi zopet postavljali kot viteški borci. Ni še dolgo tega. ko je britansko letalsko ministrstvo po agenciji Reuter 11. februarja z velikim zadovoljstvom javilo, da so napadi anglo-ameriških terorističnih bombnikov na Berlin samo Se otežili »problem, najti možnost oskrbe za milijone nemških beguncev z vzhodnih ozemelj«. Tu so sovrnžn'kov1 letalski ga n?® ter i i izrazili svoj cilj. Anglo-amcriSJd morilski tolovaji so hoteli vreči bombe sredi med begunce z vzhoda, ki so zapustili svoje domove ln svoje imetje, da bi se izognili boljševlške-dih terorju. To imenujejo nato v svojih izjavah »koordinirano vojevanje«. Tu je prišlo do izraza moralno obubožanje sovražnikovih povzročiteljev vojne, ki se enako bodisi plutokrati ali boljševiki, sadistično veselijo smrti brezbrambnih in nedolžnih žen in otrok. Angleški komentatorji ln agencija Reuter s posebnim veseljem prinašajo Izjave anglo-ameriških letalskih gangsterjev, ki so se udeležili morilskih poletov proti nem-šim mestom in ki so s ciničnim smehljajem razlagali, da je bilo v Ber'lnu predvidoma na tisoče beguncev z vzhoda, ko je bil izveden napad. Bili so tnril takšni, k* so se hvalili, da je povzročil ta napad tisoče smrtnih žrtev. Iz vseh teh besed govori vražje veselje nad trpljenjem brezbrambnih ljndl, nad mnkaml mater, nad kriki brezbrambnih otrok. Tako je bilo v Berlinu, tako je bilo v Draždanih, v Chem-nitzu, v Kottbusu, tako je v vseh onih nemških mestih, kjer menijo sovražniki, da so nemški begunci in kjer si obetajo dobre cilje. Draždane so Imenovali eno »najbolj občutljivih točk«, ln to samo, ker so pričakovali, da je tamkaj mnogo beguncev lz šlezije. Od prvega dne svoje bombnlSke vojne so vodili vojno proti civilnemu prebivalstvu. Njihovi ministri, njihovi poveljniki ln njihovo časopisje je vedno ubijal« v glave letalcem ta cilj ter so ploskali, če so njihove bombe uničile kptero koli odprto nemško „V®l2*3zfr>e nskl" procesi so gcla Ssrsa! Berlin, 20 feb.. Kako nest rokovnjaško vodijo zaveznki tako zvane vcjno.ziočin. ske procese, posnemamo iz neke rimske vesti »Stockholms Tldninfrena« o izpovedi Diemll Dina, bivšega albanskega poslanika v Rimu v procesu proti generalu Roat-ti. Pttoč^Io prävi da je takratni gršk; mi. nistrski predse1.nik Metaxas v mliiu 1940. leta odncslal v BerUn deleeacüo. kjer je dobil zagotovljeno pomoč prot' italijanskim zahtevam 28 oktobra ie dal Mussolini povelje za n?red na Grčijo, o čemer pa je Führer bfl obveščen šele mnogo ur pozneje po te'efonu. V resnici pa je ta vest. oziroma izpoved v vsakem pogledu nere te'efonu te zadeve. Iz tesra se lahko vidi. tako izjavljajo prstoma mesta v Berlinu, la ntor. te *xlne razprave prav nič dvugega, kakor farsa! Zadnji potannac poljskih kraljev padel Amsterdam, 21. febr Kakor Javlja agencija Reuter, je padel na zavezniški strani v boju na zapadnem bojišču v vrstah poljskih čet potomec poslednjega pedjskega kralja princ Maria Andre Ponlatbwski. P.inc nik lax ni videl Poljske. Rodbina poseduje več veleposestev v Franciji. Orjaški dolgovi Zedinjenih držav febr. Kakor lavljajo lz Wa-odobrila budžetna komisija kredit v znesku 9 mil Jard lz česar je razvidno, da bo "-»Ig z računskim let*m. ki 1v leta 1945. za 4.5 mlljard ">. j nije 1946 bo znašal ta iljard. mesto, če so gorele cerkve, bolnišnice ln kulturni spomeniki in če so bili tisoči delavnega prebivalstva brez strehe. Se leta 1940. so napovedali angleški duhovniki s prižnlc bombniško vojno proti civilnemu prebivalstvu ter kričali v svet svojo željo po umoru: »Iztrebite Nemce!« Naj ne bo nobenega angleškega letalca, ki bi se vrnil in izjavil, da ni našel nobenega vojaškega i fanatično voljo in z vsemi silami branili stjo morilsko vojno angleškega letalstva • stavkom: »Naveličali smo se metati bombe na vojaške cilje.« Tako je odmevalo tudi z ameriških radijskih oddajnih postaj skozi eter: »Za božjo voljo, Izbrišite vendar enkrat nemško civilno prebivalstvo 8 sveta!« Teh dokazov je nešteto. Cele knjige M se dale napolniti z izjavami, iz kateri U bila neovrgljivo dokazana morilska sla anglo-ameriških letalskih gangsterjev. Zgodovina bo nekoč pozvala vso morilsko bo-drgo pred sodni stol. Nemci pa, ki jih hočejo sovražniki izbrisati in iztrebiti s svojim morilskim terorjem, s svojimi vražjimi načrti iz Teherana in Jalte, bodo z vso cilja za svoje bombe.« Povelje pa bi se moralo glasiti: Vse pobiti! Nemci se še dobro spominjajo radijskega govora britanskega letalskega maršala Joeberta v oktobru leta 1940, ko je napovedal z brutalno odkrito- svoje življenje, svojo svobodo in bodočnost svojih otrok ln ne bodo prej odložil! orožja iz rok, dokler ne bodo varni pred temi plutokratekimi in boljäeviikimi morilci. Američani ubijajo nemške ranjence Nov primer zverinskega besnenja ameriškega vojaštva nad nemškimi vojski Berlin, 21. febr. O posebno polli kršitvi ženevske konvencije javlja naddesetnik Wal Lei. Casper, ki poroča, da so ameriški vojaki njegove ranjene t:var ie ustrelili ali jth pobili s puškin mi kopiti. To je nov primer živalskega teiorja ameriških vojakov na nemških tleh. Nadde32tn.k VVauer Casper, 27 let star voznik, je izpovedal pod prisego zaslišu-jočemu castn.ku rezervne v:jne bolnišnice: »Bili smo s protitankovskim topom na postojanki pri Mertnu v Loreni. V noči na 28. november je tu aov.ažn k napadel. Ker je bila večina moštva ob tepu ranjena, nismo mogli več streljati. Zato so nas končno premagali. B lo nas je sedem, dva sta bila težko ranjena. Ameri^ni so °ba ranjenca twkoj ustrelili. Vsi smo b:li priče lega dogodka. Kar nas Je bilo še živih, so nam s si'o odvzeli čevlje n nogavice. Z dvema nadaljnj;ma tovarišema, ki sta se medtem prebila do nas, so prav tako postooali. Ko nas kljub našim ranam prisilili, da smo dve do tri ure ležali na mokrem travniku, so nam ukazali naj tečemo v do'očeno sme.. Pri tem so od vseh shrani streljali na nas s p-škami, strojnicami in avtomatskimi pištolami. Slišal sem tuli dve detonaciji ročn h granat. Izmed nas sedmih so padli štirje. Triie so biH tak- j mrtvi, četrti ra je bil po strelu v trebuh to*.ko ranjen Takoi smo se vrgli v blato Težko ranjeni kričal naj mu damo obveze. Pa ie prišel neki Američan in era ubil s kopi :om. Nato so nas zopet prisilili. da smo tekli dalje, in znova se je pričel" streljanje. Neki nadaljnji vo^ak je bil takoj mrtev. Naš podčastn'lk ie lobil strel v k'leno. mene pa ie oplazila krogla po prsih. Oba sva si poiskala v obcestnem ja"ku kritje ter sva se naredila, kakor la sva mrtva To se ie zsrdHo 13. in 14. uro čez kaki dve uri so prišle mimo ameriške čete. ki so opazile da sem se v jarku oremikal. Neki J Američan se je pričel s sveiim p-edixwtav-ljanim, ki je Imel na rokavu tri zelene črte, razgovarjati v angleščini. Podčastnik Lange, ki razume angleško, je pozneje prevedel ta razgovor. Američan je dejal: »Tu leži neld ranjenec, kaj naj z njim storim?« Predp:stavljeni je o'.govoril: »Ustreli ga.« Nato je odvrnil ameriški vojak, da tega ne mo e, ker sem vendar ranjen. Drugi je končno dejal: »Pa naj leži, saj bo itak umrL« Bo!jšeyi5ki morilski teror tu£ proti lastnim zaveznikom Berlin, 21. iebr. V vzhodni Nemčiji op»-rirajoči sovjetski oddelki ne nastopajo brezobzirno le proti kolonam beguncev, kater« sovjetski oklopniki neusmiljeno pobijajo, temveč tudi proti zavezniškim vojn m ujetnikom. Množe se primeri, da so motorizirane sovjetske čete, ki so preh tele proti zapadu korakajoče angleške, ameriške in poljske vojne ujetnike, te kratko malo pobile. Po Izpraznitvi taborišča Alt-Drewitz je prišel sprevod ujetih ameriških podčastnikov, ki so skušali prekorači ti zamrznjeno Odro, v stik s sovjetskimi prednjimi stražami. Čeprav so bili Američani s svoj mi uniformami, ameriško zastavo ter iz rjuh napravljenimi btlirru zastavami daleč vidni kot neborci, so sovjetske čete otvorile ogenj. Mnogo Američanov je bilo ubitih, še več pa težko ranjenih, šele nemšk: protisunek jih je rešil iz neugodnega položaja. Berlin, 21. feb.. Severozapadno od Svie. ca v zapaim Prusiji so prekoračili te dni angleški vojni ujetniki nemško glavno bojno črto ter so se javili pri nemških četah. Kot pripadniki taborišča vojnih ujetnikov so bili konec januarja med boji p: i Deutsch-Eylau odrezani. Poudarili so, da nikakor niso hoteli priti v sovjetske roke. Njih predstavnik je dejal dobesedno: »Zelo na« veseli, da nam je uspel povratek do nemških čet.« Teile! iüoji ©I Maižarsk® do KurlaEiiJe Nadaljevanje bitke v sprdnli Slez ji — UsfJsgifi nesireld protinapadi v S?mbiji — Sovjetski preb falm p&sSoasi v KurlandiJ! odbiti — Boji na zapadu Berlin, 21. febr Vse vzhodno bojišče od Hrona na Madžarskem pa do Kurland je 9o v ponedeljek obeleževal' težki bo'i Samo na odseku Fmnkfurt-Kiisitrn je vladal še nadalje mir Sovražnikov nspad. niso bili povsod enako močni, v zgornji S'ezij; in jugo-zapadno od Vratvlave so ce'r, občutno popustili, a srvojo silovitost so obdrza'i med rekama Queis in Neisse ter v Zapadni n V Kurlandiji je postal so-v primeri z nede'jo še bolj Vzhodni Prusiji. vražnikov pritisk slovit. Spričo svo:ih boljševik: med wasserjem in j a v ponedeljek ženeva, 21. shingtona. je Bele hiše nov 163 mll jonov, narastel javr* rrične 1 ^ dolarlev. Do dolg že 292 n.: visok'h izgub so napravili Bielsikom Schwarz-severno od Rat bor-e slabše napade katere so Nemci vse zavrn.li. Trdnjavo Vratislavo so sicer znova napadi- z več s.t:ani. vendar brez uspeha Na področju med L« uhanom, Scrauom in Gubnom pa je natrpal sovražnik ponovno močne pehotne in oklonn:rke sile. s katerimi je med Que:so, oziroma Robrom n Ne;sso oiačil prtidk proti raradu Ob nem*kih oporiščih so se razvneli trdovratni boji. b. so deloma razbili sovjetske nanada'ne k! ne. Sicer se je ka v^. liSl ili n<« «torl . »fašistični element , reakciona. ji in sabo. terji in sedanji min strski pre Urednik general Radescu prav nič ne posluša demo-. ; kratskih zahtev ljudskih mnr-ic«. Skup:na ! 61 najboli znanih profesorjev zahteva takojšnjo sestavo romunske vlade na pod'a-gi programa »demokratske 1 udske fion-te« ki so ga izdelali komunisti. Množestvene demonstracije v Eu1ca^ešii Bern, J®? febr. Kakor javlra švicarska no>roöe-'aiaka ageneja iz Moskve, je ori-šlo v Bukarešti zonet do novih množ čnih lemonstracii. Moskva '«»ararja. da je na čelu reakcionarne« politike v Rumunrl kmečki vodja Man:u. Ves čas uganja »pro. faši stično« propagando. Hv^niUa » V ßer.etkaj-, oodo razdelil! od 15. mar ca daije j- 30 tisoč obrokov n.ane mei c;viLno p; eoivaistvo. tako prav. najnovejša cdredoa precisedmka faÄ.st čne repuoiika s«e vlade. * Samomor angleškega admirala, >Ti-mes« porc-ča. da je skoč.l angleški vicead- i miral s.r Gecrge Pzecce s strehe püiio-io-ske kliniko Guyjeve bolnišnice, koder se je zdiavil zarad živčne izčrpanosti, v globino. Boln ški sesti i ki ga je hotela zadržati, je zaklical. »Sestra kar pustite, jaz sem popolnoma uničen.x Našli so le še nje. j govo m. tvo truplo. * Epidemija koz v južni f.aliji. V po. . kraj n.ih Kampanji. Neaplju, Palermu, Bc- i neventu in Avelinu je znova izbruhn.la ep demija koz j " Značilna sodba. Glavn* urednik švicarskega lista »Die Weltwoche« je kot prvi j švicarski novinar v teku sedanje vojne do- j bil dovoljenje za potovanie na Angleško j Obiskal je Pariz in London. O Far zu poro- j ča, da je to nad vse žalostno mesto. Pari- S žani tožijo, da se jim sedaj slabše godi kakor pod nemško zasedbo V Londonu so ljudje cd dolge vojne ut-ujeni. Po vnanjem videzu sodoč, je London v sedanji vojni. mnogo hujše prizadet kakor Pariz. IZ LJUBLJANE u— Novi grobe vi. Po kratkem trpljenju je umrla t-govka ga. Anica Avsec, roj. Resnik Pogreb bo v četrtek cb 9 iz kapele ev N.kolaja na Žalah k Sv Kr.žu — Do. trpe! e modolni mojster v pokoju g. Er-nest K o s Na zadnji p:ti ga bodo spre-mili v četrtek ob pol 9 iz kapele sv. An. dreja na Žalah k Sv K ižu — Dne 16. decembra je preminila soproga nadzornika proge v Josipdolu ?a Nada. Obersnel. roj Gruden — Za vedno je zapustil svojce g. Miloš Dolenc. — Pikojnim naj bo oh. an en blag sponvn nj bovtm svojcem pa izrokamo naša iskreno sažalje! U— Ko skapr»l snr*r In se zemlja neRo. J I'ko osuši, ie v februarju še. čas. da kmrto- ' vale preerjav tiste njive, ki jih j-soni niso bili mogli Obenem zaorjejo "hlevski gnoj Kr> k'-oni sne? cstaneV na oz'minah posamezne plašče lall časa. ne da bi se sta l i? Ker «p rod rak'mi p oščami c«imine lahko za.->jše ie t*rba plojče ra7fc ti in razmetati Prav' dobro je.'če »gedaj potre. *ino ran^«» sa-10 <»?' ^a sr lel hitre. f sedanje vreme, čeprav je boli hladno, boljše I razpoloženi" in mnosro svetlega sonca, ki i si ga vsi tako vroče želimo. u— Poslovne ure na Delovnem uradu. [ Javnost se obvešča, da z današnjim dnem j itoi bnov« I posluje Delovni urad za stranke vsak d»n iiai.j-.ns*o , od R d0 12 Qd 16 do lg 7 jzj-mo sobot j ko se bo uradovalc samo dopoldne od 8. do 12. ure. u— Ambnlamr» živčno bo'ne v sploš- j ni bo'n'Snici zaradi snaženja m bel e- ' n^a nevrološkega oddelka do preklica prekinjena. oio T~TT"rxTTnnroxo mg m: Pisalne stroje, fiwrof?ne. radio aparate, harmon ke in nalivna peresa stalno kupuje po najvišji dnevni ceni □ tvrdka ^ EVEREST, Q LJUBLJANA, Prešernova ulica 5t. 44 g ODcxxxjmaaüGDcaüODiiiLiUD:. xirjx u— Dijaki jn dijakinje, ki so prejeli ra šolske tečaje na posodo smuii ali drsalke, j'h morajo vrniti* najpozneje do 27. t m. spoitnemu referatu pokrajinske uprave (Vrtača št. 5, pritličje). u— Darovali so: V počastitev spomina blago-pokojnega dr. Otona Fettlcha DelniSka tiskarna 1000 lir Dobrodelnemu društvu grafičnega d'liv-stva; Podpornemu dr"Stvu za gluhonemo mlad1-no v Llub'Janl gg. Fani In Ivanl'a Gestrin v pa-čar.tltev f po.mlPa umrlega g. Mogollra 300 lir, Telcolmport namesto venca na srrob Anice Avsec 500 lir ln tv. Ivan Jelačin v počastitev epomiria pok. g. Ivane Florlanfič 500 Mr: namesto cvetja na grob dr. O. Fettlcha osebje protiletalske pa-fčit« n* II. ra'onu zdravstvene postaje na Re Ijc-vl cesti 24 1' 3 lir Protttuberkuloznemu dispanzerju za najpotrebnejše LJub'1ančar>e: 7.a ftare ln onemogle v mestnem zavetlšlu v JapHevi ull"l ga. Anica Hlebi v počastitev spom'na pok. prdt. Vere Predovič 200 lir ln roiiblnl Popovlč ln dr. Adleiič namesto vence ra krsto gdč Zore Predovič 400 'Ir: v sprmtn pok. ge Helene fcp"rn g. Viktor K^zamernik 500 lir za socialne potrebe občire Jež:ea: ^a slepo mladino gdč. Marl'a An-ano lir namesto cvetja na grob Zore Predo-rliev». ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti. — V visoki starosti 87 let je uinria ga. Katarina Oblak. Zadnje čase je bolehala in je v ponedeljek mirno preminula. Na zadnji poti jo je spremilo ogromno meščanov in okr-ličanov — Naj bo rajnima laru:a žemljica, žalujočim naše sežalje. Meso na izkaznice. V soboto so Novo-meščani prejeli prv.č meso na živilske iz-kaznice. Na ccebo je prišlo 20 ckg °ove. dine. Ljudje so bili ze o zadovoljni, Baj t>o dob.li svoj delež, ne da bi se bilo treba drenjati v gneči. S Kcroškcga Akcija za pomožne domove je dosegla v zadnjih tieh let.h prav čedne uspehe. Na-kljub vojnim razmeram je bilo v Imenovani dob. zgrajenih nad pet tisoč pomožnih domov. Dočim so 1. 1942. izgotovili 1487 pomožnih stanovanj, so jih zgradili v lanskem letu okrog 2000. Delo se v začet smeri nadaljuje in pričakujejo odločujoči činitelji. da bo v teku letošnjega leta obrodilo še boljše sadove. Odstranitev železnih rešetk. Policijski ravnatelj v Celovcu je izdal posebno nared-bo. ki nalaga lastnikom trgovin n lokalov, da morajo z izložbenih oken in vrat odstraniti železne rešetke, ker se je pokazalo, da močno ovirajo dela pri gašenju požarov. V vsakem primeru morajo lastn ki takšnih varovalnih naprav poskrbeti za to, da se rešetke lahko snamejo v primeru ognja. Podjetja, ki so ustavila obratovanje zarasli vojnih dogodkov, morajo po odredbi I' delovnega urada za Koroško uk njenje obratovat ja takoj sporočiti pristojnim oblastem. Javiti' je treba obenem celotno število mo-j šltih in žensk h delovnih moči, ki so izpadle j zaradi ukinitve dela. Mer-tna uprava v Beljaku je premestila | svoje urade in urSduie odslej nadžupan z i mag siratnim predsedstvom v Pestalozzije-! v' ulici št. 10, ostali uradi pa v bližnji oko-| lici. Z železnim križcem 2. razreda je b'l ort-' likoven na'desetnik Karel Plešučnik lz St. I Vida ob Glini. ' Koncertna prireditev. Za torek 20. februarja je bi v Beljaku napovedan koncert italijanske goslačice Pne Carnirellijeve s spremljevalcem prof. Robertom Keldorfer-jem nri klavirju. Dan poprej je Imenovana umetn ca nastopila v prostorih celovške glasbene šole. Iz Trsta Delitev s'ra. Kakor vsak mesec So pr® jel! potrošniki na podrr>č-'u trž"ške mes'n-; občine tud; za mesec februar po 100 g trdega sira. Navadra «n priporočena pism? se odslej snrejemajD na glavni poštj v Trstu v pl-tlič u pr, okencih, k^er so »e dosiej sprejemale (fena.rne t akaznice Sl'kar prof. Barond razstavi "a v prostorih dvorane Jerko v ul. sv. Spirldiona vW svoj h del. Ugrtcvitev tfcfctev je prikupn*:izraz za statistiko, ki pravi, da v Ljubljani po ablmo letno preko 3 milijone m3 vode preveč, brez ker isti. Za črpanje te vode je potrebno okiog 2000 ton premoga. Za količ.na bi zadostovala za kurjavo vs3 leto kakim tis>č družinam, to je p ibližno 4»,» vsega ljubljanskega prebivalstva. To so lej'tva. In nauk? Napo-vetmo: Bfj POTRATI! OBVESTILA „PREVODA" ODDAJA NAROČIT.NIC ZA MAKEC Opozarjamo vse potrošnike, naj še ne oddaj ijo, oziroma trgovca, zalruge peke in i^ostinske ob. ate, naj še ne sprejemajo ln še ne n žejo nobenih narojiln c živilskih nakazne za marec. Zadevna navodila bomo objavili pravočasno v časnikih. Bert Oehlraannt 15 NE SAMO ZA ZLATO BELE2NICA KOLEDAR Četrtek, 22. februarja: Petrov stol, Marjet«. DEŽURNE LEKARNE Eanes: Leustek. Resljeva cesta 1; Eahovec. kongresni trg 12; Komotar. Vič, Tržaška cesta. Zatemnitev od 18.25 do <5.40. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA četrtek. 22. februarja ob 16 operna p-ed"ti»a: Tannh&user. Red Četrtek. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Julija Pöltzerja ln basista Antora Orla. Petek, 23. februarja ob 16 30 operna predstava: Stara pesem in balet Šeherezada. Red pre-mlersski. Sobota. 24. febrvar.ia ob 16JO operna predstava: Manon. Red Sobota. Operni studio. Od začetka letoinje sezone delujoči Operni studio, v katerem so zbrani mladi pevci tn psvke. naš operni naraščaj, se bo predstavil Javnost; v nedeljo dne 25. t. m. Uprizoril bo Mozartovo opero »čarobno piSča!« pod muzl-kalnlm vodstvom ln v režl'1 ravnatelja Mirka Po"'ča. — Opozarjamo na to predstavo, ki bo nudila v eei"tl pogled na našo do?orevajočo per-fako generacijo. Od vStevši petka 24. t. m. bo potovala dnevna bla^ajra v Op-rl ob d'-Uvnlklh In ob nedellah od 9. do 11. ur» dopo'dne. Popoldanske po-lovne ure od IS. do 13. ure ostanejo nespremenjene. Oddal-Kka «ikttnina -lartra^sko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 22. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10—9.00: jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.3^—12.45: Poročila v nemšilnl. poročilo o po-lo aju ln poročila v slovenščini. 12 45—14 00: Radijski orkester vodi D. M š janec 00—14.15: Poročila v r.em«činl 14.15—15 00 )d dveh do treh — šare meh (preno-o. 15.00—17.00. Osrednji n»m*Mrl In sloven. 17 15—18.00: Dunajska krt. 18.00—'8 30: Glas slovenskega d^mobr^nstva do 18.45: Glasbena med gra. 18 1P 00: Narodo-pl no predavan'e. Dr. Sergij Vl'fan- O nekaterih pravdo ranimivth Jenltovani'-kih običajih 1900 do 19.30- Liudrki nape vi. Poje a'tlstk» Ml'e«a V! rško^-a. pri klavirju Marian Lfnovšek. 19.^0 do 11.45: Poroči'a v elovenšCni. 19 ->5—20 "0: Ak-t'-a r.o nredavan.fe (preno-=) 20 00—20.15' Paročra t nemščini. 20.15—21.00- Pot-mänSno nero Vedri t>es*avki rernlh pesnikov Sodelujeta: Truda K I'-n-r In ElTrlde Ji'ira — recltactle 21.0"—2^ "0: Večerni koncert,. Radl)sici orkester vodi D. M Si-Janec. 22.00—22.15. Pomnila v remsčlnl In napoved sn^reda. 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). Zatemnitev Zatemn tvenl za teden, ki začne dne 19. februar {a l!>'5 tn teče do vfitetega 25. februarja 1915, Je on 18.2K no mo mK. > ^ipi; Pr-t koncu februarja aH v začet-'u marca pnnrav^mo vsa rsoto va -a siitev ?.:~odn-ip^a krom^i^la. NaihoPe ?4o. " Tto 'a ~-,a damo naka'iti v svetel in primemo tepe' n:-ostor (12 do 14Ä Cl Vs"k rvit.l na svpt'oyn NTa'rri^la 1- ■'-'ši so -- desk zui.h nredal^iki. V treh ^o ;tii?>i trdr. h -e krompir nakaj;en in r. es»«v Prinrfvlmr» '^ra Ji*a ki -v, pn tr er ju. Pravoč^s-io rripra- vi-^o tudi druga semena, predvsem peso in '.nc-rno u— Važen vromenar go-Uije rtan»« na ."m 22. rth".»2ria. kn imamo v k^"(edar1:h reW^an Sto! sv Petra. Med našimi vremenskimi pris'rv cami je namreč znana tudi ta. da est .ne takč^o vreme, kakor ie -H.-i na do,i pte-la .«v Petra do velike noči. LI OGLAS' IB'TUR^NTKA s -sna-njrm nemšJ ne. Sčr n->-m-j ti te v v p:*ami. Po--\jrlh" J'itru pod -Abl-turljentka». 4081-1 nFKT.U ml-dn, rp-fj-taem kot »-»nrč v tr-Toviio. Oll-* t sc mtd 17 Ion i -G'n'remen». D^i-n Mna f v, j 4on-«« I VO Ifnc. gkb k pm. GO?"T5RJE št 43 okovane in nogometne čevlje St 42. p-po'n<-»m-nove. ug dno n-^dam Na osled lz prljiznoti v t "»ovit,' TV». n^.Mti e. 12 4019 6 DRSALKE »Jvkon H-'-r.e=« s f-vlj št. 43—44 malo r.ibi'ene. ue^iru, ; d:im. N.islov v Ju*-u prr-d m Na ogl-d i 40~3-6 iv J znostl v t-govinl j KOSTUM črn. p-edvrj-»A'pna«. Dunn'ska 12 . n:. «r-dnja p^s»-vo. 4020-3 ( nrod-»rn a'i m enj-m. KLOBUK mo*k\ nov č'n. predvojne *-arp'-< rn-tn-r t z ?n-njem . lä'Vra-» z--. Vl-ča u^edna — 'Tti g-t -'6. r-ko-x»""« SS. M -Mo-'evi 19 IH P M staviti se oa 8 d^ 4000-la V L ^nifoničnl koncert Sporea toikovega smaomenega koncerta, ki je napolnil veliko un.cn~k;- dvorano, j <»r»»dt>oi2 najboljših del lanskih sporedov. Lucijana M Skerjanca »Dramatične j PROFT -rORJ* k« 'et pa-pradig a je bila to o-nt izva ana menda ! nfeval m-tenvt ko i: u?rič. S širokopotsrn.m: prijemi zgrajena i ^»i si 'a iba razodeva znač lne kvalitete tega v £ ; edstavnika siovenske simfonične tverno-. 3ti. Karia Jeraja s mfonlčni inciorivam s-Le-pa Vida« ie bi i prvotno orpravtjen /.a kia. vLr in bi samo v tej znatno diskretnejši spremljavi prišla do skladnega izraza :e-citacl a sloveče narodne pesrn>; crk e«ft«» a»«on-n ek<-glas umetno oiačen Teko «pričo aekake j tr.-k» C t-oi strk'— estetske hibr rino'--tj te točk«» nisma imeli i priot^rt 'eboi Orep-r-. t «d. 407'.-' " tum. «ooml^r'm'V'©. d-m Rimska c 9 TT vrat-t 18. 4036-8 i PLATNO «i d->mski nlnSč n dr r> podlogo, p--dam. Poizve se v »ni<»k-rnl Šinkovec M:-k'o't'eva 7. 4043 6 s,r»A' K-msIrO Z t d--«ra le'3 ;n žen k črn: piaii. dob o ohn nien. p-"dfm N'sl^v v Tntru Og'ed od 10 d« 14 4051 -0 RADIO 4cevnl. m-ijh-n -od—n<- co'i?re po-fb-n milega po-ira-il» p c-n Drod m ali z-men t m N-s'ov v Jut-ai irtl'tNO OLJE oz olt n to me' »n'co « l-hko ««mi nr o avtte z Ati-san p^aJkom D"r»ee ;1 Anton Kiac t Ul 1 3894 6 4052-P TFPICE J 'bo'''a J0-.1t har. ln 7 dr"g h o ipo r«čen h so t 9 vrst hn'Ek in 4 --liVe vse * meni. r»obit> p > V~vk Je-in. V ? Vinö--t»v:» 7 nri gasilskem d-fli" r>-"-''-.\. Mrd'ed"»- c torn. 40"4-s T?.»5»MONTKO na 1?0 b'»jev. kr"TT. itlčno ter (j>»rm-čno r oo»'to 1. o»*el}ni-fio. Jedilne ln kavne se-Vse «r-klcntno. le-<■'/>.1 o-"-VT ter d-r-< »V om »' d«. 5 7 ST"OT. dobro ohr-njrn k--n»T» »ti d^m p-rviv-e^noaf. Po nudb- Jurm »Nov ril dobro ohr.inleP» 403*-7 VWTVO r.\nvT-i"o m-to t» for-He. k-pm Po-Ii-4»»« .Tufu NITVO d« r v mjem r R^Sn dol ni. N- 'ov v Jutru. 3192-17 SESALKO cen»:-ifiiga'-o. ! pod »Vrtna garn tv-". R"W z motorjem z» ! 4035-7 h lni vodovod p-od-r^ ZAP^^.rrvfrK. ZFV» WCE t not-anto-»ti bloka al izven kupim do 250 000 Lir Po. ni"ibe Jut-u ood >7.em U-šče, 3944-2fi PARCELO «t^vbno v vitkem ok-liSu. B do Ko za--ie Vrhov-i kupim Pom-dbe Jut-ni pod •500 ali več kv. m* 4059-2«) P\pr«>to »tavbno z-i zp-ad'tev vile r lep< okoH-1 pod R-4nlk m prod m po 330 I r za kv m Ponudoe Jut.m IH »Ve'ika p-evo »ena k-* m«. 4085 20 PARCF'O m»nj*o. v lz-ir.fi 38"" kr -n. t»hko iavoj ziz -^t v- n «e- Jutm f>od nml «tr nI L1"b!jane j konc»« «OPO «ončno. ( eno ati dvem;i pot^'jam3 b-er per-la. odd--m za natu--aiije. Natlačenovn 'T II 4047-23 Sobe isie HARSOVIERO »11 pr«. zro iobo Sčem za takoj Ponudbe Jutru ood • Dooer pl;čn ke 3976-23, SOBO oprem'jeno. ti B~ž er-.dom z. tako» al pozneje. V k, 12 40S7 8 nO«7Fl.?° »elor-no. 'I va. r-"da«r alt zamenjam. Naslov v ■" 4077-8 zadanega užitka ne z Jeraievo vseskozi m kavno skia^bo in n? 7. umetniško dogna-no recitacijo Vikto jn Parme ntcrmc.zo M onere »Ksenija«. rk'ar,ba ki ie v naj. boHšam smilil reprezentativna za glasbeno !»tvav--a,nost tega avt^-r^a. nas -ü» do. gf jr.o «n>omin-a'a dva-icptietnice P?rmove j n par smrti R nebnim usadom je b:ia popov- ] ™ K»*™' no «rv-ana Eravničnr eva *Be1okran-:p?ro-nkov po.t-1'o sta--r»"Vo «.tlko poste! 1o in r^-m-i d-riln. r»ro-»-m O^t^-d 01 14 ure d-»'««. w -1 » v .T"V11 4"*'A-8 FH^O mo-4—no. sk'*-'! n~vo. u—d-n »ti bi-en 1-»rn Po zv® .«e n» f ki cesti št. 41. p - -n-» kiiolm 40<;7.8 n .Blbl -rl, KO'O (ipm iw. po-oal- ROČKE (kante» n-m» n"vo dob-e vm-te p^v^.m ^tj n-me- n.ft-1« njnm. Celovška 51* "ALICE r-bi'ke dobro .nten® kupim slov V Jutru 3918-7 j "M/rn n tvepio ku 1 T5 m t-ko( Z ire-I-TT. • I ^ protivrednost Ponu- 1 dbr Jutru pod »M-.-« -« 3°14.7 "WFPROriO nezi-ko. d^bro rh-^nleno msnl-ili večjo kupm — Ponudbe Jutru ». -ečn-ke k"r>'m Pe.n.ir»»v. Jutru ood »Lj Zvo-« 3608-7 al «yo«m— T»" O'-tMe tritn'-r Ponudb» i"»-u r"-4 »Zn -m'-e-STOV KNlTg Po^-'dbf 36^7-7 d-Ore .T'i'ij p'o'-e ."pteo imenovano vendar je v sv' JI meloU^ni 11- j st-n bomb-ž tn zeVne niji zn.ač Ino 9ioven=ka stva ttev in uč'n- j mrtnvne brok-me rute ku^'e no lep:b deta»' n nrgv kakor po trdno rro?>'m «grajeni celoti Obč nstvo ie v orkestru *naa g visoke. gti tr-»;-at-trr «t:> oVoMa ro kf'^'m ie | danrk». trik-», p-vovr- 1 ^rv» ?E r-oifce. i» 41«'. č—» al- 1 N-is'ov v Jut u . J*"-trt»ba » sode ujoče^a a da tel ja odlikovalo s po- cV/>,0 nQVO prodim nebnim aplavzom. j gn^ h. Naslov v ,v». Dnir' del konre^a le obse«T*1 tri prave tm. 4011-6 fiisere iz bogate zakladnice evropske sim- p«?a VOLCJAKA nen.-fonične glasbe: Smet» 10vo »Vitavo« Mu-| Sk» pwme «a-edno »a-sor^ke-a »Ncč r.a GMem hr-*'»« n Fran- i » L=szta »Les Pržlude^ Te sklalbe v^ak- iVZl »io rad «l ši vedno mova. zato le rrav da 1 eV m „,. Je priredit M J »Sva+tl 7 r v,(!ne«ra hude— vo'č1a- da se ponove nekatera naiboljša dela prej j čuvaja Na. lev v žnMh programov P:novnc izvajanje že ' Jutru 40?3-6 naštudiranih lei daie izv ste-lave ra»n h na-Tobnostl Zato so imele no ,n ogl-^'0 75x4^ omenjene trt skladbe še posebno velik j m Cc">v 4n»4 e ! od 8. do kovčkom. ' . ^ - --n n v p-od-m ,T»»*-11 r> e. je«* * »te. Po-f". rn»-;ja Venu?. ! B-t,». 3-90-7 1 KN IGE Modre ptice in ; Hr-m-i k.iko» tud Osta i j le 'lovenske kn ge kupuie Akidor*ka ■> io*ba Hotel Slon 3832-7-D ZNAMKI prvi^mezne. bol'še «il »em >li d— n-o»:v-°d-Po-"dbe »K—o—">:r« 4078-7 'oi'*-e "n rt rehH n». tn»r-'l« t«e. 41^-7 •J-T-tth^ pov »'• m-»'i —Ml-n ee- 1sr»0 T k-» p;-n j" r-**ien'-«n »n ^.^v-^-rvrt riormdh-. Jut u p-d »TekAČ-^^ ^ ni veiik" n }>», k--T»'"».. P»edvo'no__ biizo. N-slo*r v J"'»:. | ^ 4070-7 KOT O Sen-ko, n*vo, n->-fk<- zner-ke. ktipm' i>/>n--dhe Jut'u "M ,*TV~r-nO«. 40OR-7 f FcNO OHLJF do 50 k' kuo:m P-nudb- 4081-7 p ed m Z 270 00a T.lr ( FOBO p-seno in kuhl- f'on»'db» Jut-u po-4 -7e- ' nfo Iščem. v to «on'.»»«. 4064 20 J"tru 4004-23i psnrpLO -tavbn->. v i CAfSOV'FRO «II -ebo. Trt ko-»j "50 kv m. nn ler»' 'on"n- n s»ih letrt t b't*in- rr-n»rfti«v- rv>. «-.je. o-r»-1-m z- 570 000 t:' Porti^h« .T'it-u p ud Ponudba »Teren gr.moznl« all 40C3 20 PArfF'o o-avbno 'eno ne prem 1h->o 0*1 T-^a šk. ?m -t.n k cesti O^r» v b' t"h do 8»v>»»on Ur kntVTi Po J»»t-u »Tud! ir.dustr JjVo z»mt«-' •"'''"O r"0 gotovne 1 l;r. ki-n'• Ponu- I b'-eu dbe .Tu**"»» no^ »P-4- d- I" J d^lne^ 40-1-20 N'T^'O t'i ve*'o «t^vbno n--e*ln rK «ad-1 v-t v R 4n' dol ni n . V -t* "e-n've-m k"n'-p Po-n»"•*»- .T'»tr».j «B — iw T,«.. «-eo ->0 or; emijeno. A^e g^po-di*na Ponudbe Jutru pod »Garson era« 4053 ->3- SOBT^O p--izno išče t»o<-pod *n» Pom-»*ala b-r>d po rwilnj't-vu od 17 ure na'Je M»jr»1» v Prv»- dol n »'1 n» Viču Pon'-dbe Jut-j rv-d »f^aioč prt go .rmrtifo n«nn.TF rl- : VRV pleteno. Sično. 3 pro'to. n-i^Te n-*"i .do 5 mm p eme a. kuro i ne ks»-»iu»»'e. s-» 12 : plm Perko trlaarstvo Celovšks učinek K -neertni program je n-'^ud ral in i-o-di' s svo-im prizrpn m 7ranjc-"-' in umetniškim okusom d rig"nt D. M pijanec. Pomnoženi radtjsk. o kester je bil v prav dobri formi m gre iirigentu in n^nu za izvedb" izbranega p-oara^a v«e nHmanje. ^ ^^""p^d-Ce naj sodm.o po minulih dneh nas bo zeb- J"J.rL k p 57 4007-6 lo orav tja do začetka aprtla sa1 Je b lo m,,8C živo srebro 2e nekaj juter precej globoko pod ničlo. Na drugi strani pa nam brinaša PSA dofcrena čUv»ja. SMOK'NG bernard1r»«ke p-sra» oro- nrg-i bl-!?i dam Naslov v Ju»-u ! 4008-8 «TEEILNTK. nov železen težak 500 kg b , centralno I rv-^Vi ali w» 8 r-oH.m «tt m tVyi'dbe J»»-nod »Krumo« 4049 « lz p-e-'voj nov p^me-ren z-, nr-d-tovo v ženski kostum proriam Og'ed Od 5 ure dalje. Bešter Gradišče 11"! 97. 4014-7 CR'MOFON kov če« in plošče, rrall format ku-p m Oosp^ka 3 lit. DoktorlS. 4025-7 KOLO dam*ko, Spo-tno. dobro ohranJ--no. kup m Ponudbe Jutru pod »športno kolo«. 4027-1 40C8 8 PISALNI STROJ dobra STEKLO 95x00 kiav r»k ' Ohrantem Er'ks mali ^ .. — ----- stol in p eprogo 2 30x ali slišni, kup m Cem GOJZLRICE malo rab- 1.75. proda ali Bamenja i Po dogovoru Ponudbe Ijeae. it 40. prod*.-B kadil*c. Madov t Jutru. I Jutro pod »Snoj«. ------«SM MS-l Kaelov V Jutru. 408B-« '/jfimpnjmn »tv. S "»KO» r.-m-nl.»-a za radio. «Iben š*- 40-9-8 MORSKO l,B«VO n»ed. kv-"t-to ne—b-1<-n-» i-mfl»-" *•» n»o tlvredo-vt. Pon'-db- Jti. tru pod »Morska tr-ra«. 4041 8 POV'VK m-*V. B». mer» j-^n lo p~*f.:v-ed nost Na.skwr r JtiT-i 40T7-8 JAJCA B-»m -o», vredno*t N "lo»» ▼ Jutru 4039 8 trr" m al» rt-v- n^r-eb"t-em TV»ni n"v»i-V»'d-r»«t Pn*»»v1V Juro pod »81 dkosnedne*« 40f S 8 STANOV'NfF dv-^-b pr». m ».i t'i so'ono »Ii večsobno kle koli Naslov v Jv» " 3910-2' c—* VO*»* VJP (Jvo»> bn«» v nov hlV v Mo ■t»h 3 m nut» od tram •v>«t*i» zamentem s 3—3-sobno. v *rrd.'čii rr»e«t» P'nCam ;»llte» ir ve fHwte «troške Po nt'dbe Jittru pod -T »o nie. V8a 7-EI 'M PORO'-l'H (?o-podično ali vdovo staro 27—37 let P edno»t ! Imnio slu^kinle al- k»i-: hariae. Denar n- z že 'rn R-«re p^nud^e i oo'n--- n.-lov-m Jutru nod »Že!:m takoj« 4040 25 »Ne,« je dejala. Se veano se ni mogli znaju. Nezau^aaja Uo tujca s^cer ni vet cuum, a üuiti.a pamet jo je vendau- opo m ujaia, naj bo pi eviuua. *Ali nu ne bi hoeca KiauiO m jasno povedati, kaj ho cete r< je vpra&ua in mu oUaUiio pogiedalx v oči. ».JUde volje « Samo pričakovanje jo je bilo. >imu '< je pourtzaia. »Za-kaj ne govorite?s »üiumsui sein se v neverjetni slučaj, k. naju je dav. pnvedel drugega diaigeniu n^ protL« »xaKO neverjeten sicer ni bil. Ko je mora ia po vojni ,1-tambuišiva družba za pomorske pievo.kel Baray. »Že deček sem prvi krat čul, da je bi moj oče na neki iadji. ki velja za izgubljeno. Seveda seu» bil pre pričan. da je parn.k nasedel na kakem samotnem otoku in da žive tam posadila : s potniki robinzonsko življenje. A vse tak. roinant čne sanjarije so me zdavnaj miniie. Baray je vzdihnil. »Namesto dolgih pojasn vam povem samo najvažnejše. Moj oče je bil vodja skupine raziskovalcev, ki Je lei?» 1913. odrinila čez morje, da bi v notrauj-ščlni Mehike iskala sledov azteškega življenja in azteške kulture. Tam jih je pre senetila vojna — — in kaj so delali v naslednjem času, ni jasno. — Dognano je le, da so se leta 1916. pojavili v Zaratulli. V Zaratulli je takrat ležal nemški tovorn parnlk .Mihael'. Možje — ali -saj nek-njih — so šli na ladjo, in nekega jutra i. bilo o .Mihaelu" več sledu. Ponoči je b-1 v varstvu teme zapustil pristan šče.« Baray se je obrnil z obrazom proti de kletu. »Zdaj pa dobro poslušajte, gospodičn-Dranstädtova. Ko sem se pred sedmimi le sam napotil v Meh ko, da dobim gotovost usodi svojega očeta, sem se seznanil z ne kini portugalskim trgovcem. Joan Martine -mu je bilo ime. Od njega sem slišal, da s-» se nemški raz skovalci z vel kanskhn dobičkom vraiii iz notranjščine m da je n . svoje oči videl vsebino neštetih zabojev. kipe bogov, okrasne predmete, skledice — vse to iz suhega sla ta!« >Kaj res mislite, da--?« »Celo prepričan sem, da je Martine? govoril resnico. V sp sih, ki jih je oče zapusti., spet n sprt zagovarja trditev, da še r: raziskana niti tretjina skrivnostne držav» Aztekov n da bi se v starih grobovih iii svetišč h, ki jih ni doslej nihče odkril, ne • -brže našli umetnostni zakladi velike vreti nojti. Izsleditev teh zakladov Je bila tu i namen odprave. Sodim, da so morali najt« res pernembne reči. Da jih zagotovijo 6 • mači znanesti so jih spravili na .M haelr ln vaš oče. gospodična Dranstädtova. ua; • brže ni Imel druge želje, kakor prctolči f > do Neir.ö je. To je takrat pc-skusilo mnot » kapitanov" Jn nekaterim Fe je tudi posreči!". .Mihaelu' pa usoda ni bila tako naklonjen Odplul je iz Z-aiatulle in zginil brez sledu Heia Je bila lazburjena. ^Do.=IeJ sem samo vedela, da je .Mihael' r skrival zapuf-tll Zaratullo. nič drugega ne.. »Od koga ste to zvedeli?« »Moja mati in seveda tud? lastntštv«» ladje sta kakopak storila vse, da bi zvede i kaj natančnejšega. Spominjam se še. kak > mi le mati nekega dne vsa v solzah pove dala da je treba opustiti vsak up.« »In kakšen je bil ,M haelov' konec, kaj mislite?« »Kako naj vem?« Heli so se orosile oč?. »Toliko ladij se potopi v viharjih aH raz-b je na kaki obali. Takrat je bila vojn:. Morja so bila okužena z minami Nemara — —< Obmolknila je in mraz jo je iz-preletel. »Ni=te z gospodom Wellencampom nlkc'i govorili o tem. gospodična Dranstädtova? »Pač. Enkrat.« »In kakšno je njegovo mnenje?« »Posvaril me je. näj s" ne belim glave Z" -radi stvari, ki je no more nihče Izpremenil .Mihael' da je Izg-nil, ne duha ne sluha nt o njem, in po tolikih letih nI več mogo; i dvigniti temno kopreno zr.ad žaloigre. r se je zgodila kdo ve kje, na kdo ve katerem morju sveta.« Baray je prikimal. »Tako nekako ml je povedal svojo mls' 1 tudi danes.« V glasu mu je drhtelo nekaj takega, d i Je Hela nehote posiuhnila. >3te mar drugačnih misli ?« »Tako je. Upam celo. da najdem. Mihaelovo' razbitino in s tem tudi grob naš t očetov. Pri poizvedovanju je b lo marsikaj opuščenega. Denimo samo en primer: zak? j niso stopil: v stike z angleško admiraiit, -to? Saj bi bilo vendarle mogoče, da je t i .Mihael' rned vojno zaplenjen ali potopljen? Seveda,« je hitro nadaljeval, ko je t > njenem obrazu vid;l, da mu ne pritrjuj*, »to je samo domneva, a vendarle! Po voj' j *o vojujoče države izdale -p ske, v katen t naštevajo vse take ladje. .Mihaela' ni bi i med njimi. To pa še nič ne pomeni. ,Ai « boel' bi se bil utegnil prekrst ti —« KDO KAJ VE o Mary roj. Ture i. Danilo in Sonji, ga nr-prešam, naj javi njihovim sorodnikom i Srbije na naslov: Ljubljana, Gradišče 1 , I OSFBO. dobo oorra no ki ie P'l tvrdki Bu-- k rorrvoma vrel» dve '»nkl (b'uz;) Ba Vitt T *»«ool»-ni Mor nap»n. š»m. da Ju vrne prt tvrdk-, ■■leer to bom po-ic J. ko zasledovala 4015 37 t Vsem, ki ste ga poznali ln ljubi" nt:- znanjamo prežalostno vest, da Je > ,n. . na* nad vse ljubljeni MILOŠ Naj mu bo lahka žemljica! LJubljana. 20. februarja 1945. Žalujoči: VLADKO DOLENC; brat, strici b» tei ter ostalo sorodstvo. t NJIVO vBnmem v n» Jem v bl.*nl remize Za najemn'no dam tudi protivrednost Mab- Oa le isdeloviilec cement, nlb iBde k »t. Ljub1 Jan* VII, tUen*k« cesta 49 «v»n Drvarje — d sla ves za lzde'avo drv -p-eime gozdarski ed*eli tera pokrajinske uprave » Ljubljani. Pucclnljev« ulica 9 tpa'a^a Pokralln'ke hranilnice». Prav dober zaslužek v akordu Razne ugodnosti: dodatna karta za na) težje delavce, delno plačilo * drvmt itd. CESTNA ŽELEZNICA BO SPREJELA VEČ SPREVODNIC Reflektantke v starosti 20 do 35 let, zmožne kavcije, naj se takoj zglase prt direkciji na Celovftki cestt «ev 164. KINEMATOGRAFI KINO UNION »Dunja - po«tarJe^i h ČL« Po PtiSklnovem romanu - Heinrich George. HUde Kmhl Pre rt «ta ve ob 16 tn U« KINO MATICA »La Hfbanera. Zaran Lctod« Ferdinand Marian. Predstave ob 16. In U url. KINO SLOGA. »NaUkar^a Au.« 16. tn U. ml. t Dne Ib. decembra 1944 je preminula cct ljubljena soproga, zlata mamica itd. go. a NADA OBERSNEL. roj. GRUDEN soproga nadzornika proge v Josipdolu Maša zadušnica se bo darovala 27. t. m ob 7. u * v cerkvi oo. frančiškanov. JosipdoL LJubljana, 22. februarja 1945. žal. družine: OBERSNEL. GRUDEN, vd. GUSTr» __ZAHVALA ▼sem. ki ste sočustvovali ob nenadni Izgubi b Sega ljubljenega trata ln strica, gospoda JOSIPA LUCKMAXNA mu poklonili cvetje, počastili njegov spomin • podporo potrebnim ter ga spremili na njecc -t »dnjl poti Posbno se zahvaljujemo gospod- s Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. Del. družbe pivovarne Dnion ter Stavbne družbe d. d. zb številne dokaze sočutta m spoštovanja Žalujoča sestra MARIJA LUC KM ANN (n ostalo sorodstvo PUr die Scnrtftlettung