Tedenske no^ice. ¦f Znppiir Vazilij Km«dydyk. Romarji na Crno,goro se bodo še spominjali ljubeznjivega gospoda begunca iz Galicije, ki je zadnja leta vojske preživel lu aned nami in postal ljubljenec vseh, ki so ga imeli jpriliko spoznati. Le s težkim srcem smo se ločili od njega, ko se je pred poldrugim letom vračal v svojo Somovino, na (grško-katoliško) župnijo Czernichovce pri Zbaražu, saj smo slutili, da te zlate duše v živ jjcnju ne borao videli več. In zdaj je došel iz Galicijo žalosten glas, da je to blago srce že dne 19. dec. 1919 nehalo biti. Umrl je za legarjem v sredi svojih liubljenih rojakov tam v. daljni Galiciji, kjer je našel tse razdjano in kjer ni učakal lepšib dni, v katere je ,vcrova^ tako,živo. Pač je napočil že dan svobode za ¦as Slovence, ki nas je rajni za 6asa svojega izgnanstva tako prepričevalno krepil v urah dvomov vedno znova ponavljajoč: ,,Prvih tiso6 let je bil vek romanski, drugih tisoč let je vek germanski, tretji tisoč se bliža, to pa je vek slovanskil" Njegova domovina pa fee je6i pod vojno vihro in še ni napočil dan vstajenja za majko Veliko Rusijo. Neizpolnjena mu je ostala tudi druga srčna želja, ki ga je gnala nazaj v svojo idomovino; ni mu bilo dano, sestati se s svojo ženo in otroci, ki so razen sina Vladimira še vedno daleč v Rusiji. Toliko je prestal od začetka vojske, ko ga je avstrijska vlada dala zapreti zaradi njegovega slo\anskega mišljenja, tri dolga leta je prebil, ne vedofi, kaj je z njegovo družino, v raznih avstrijskih ječah, gledal smrti v obraz v zloglasnem Thalerhofu, a ni s?3npal. Zaupanje v Boga in vera v vstajenje slovanstva sta ga držali po koncu. Zdaj prt so žalost nad neBrečno domovino in varane nade na zopetno svideuje 7i dragimi, od katerih je bil že šest let Io6en, vzele temu krepkemu možu prejšnjo odporno silo in mu skopalo prerani grob. MuSeneo, katerega življenje je bila pretresljiva žaloigra, je odšel z njim v veCnost. In fiam, prijateljem njegovim, ne bo dano poklekniti na Haljno njegovo gomilo, spominjati se ga pa hočemo redno, kakor tudi on ni mogel pozabiti svojih ljubib Sloveneev, med katere ga je vleklo srce nazaj v teh težkih dneh. Nepozabni Vazil, Ti pa izprosi pri Bo gu, da kmalu napoči zlati vek slovanski, o katerem smo tolikrat skupaj sanjali. Na svidenje tam nad zveadami! ZeleznlSka nesreča pri Pamežah. Dne 24. iebraarja, okoli 18. ure, sta se sprožila na postaji Slovenjgradec dva polna železniška vozova in sta % veliko naglico drdrala proti Dravogradu. Naproti jima i^ride rštric Pame« Tečerni osebni vlak Št. 1843. Z velikim pokom sta zavozila drug v drugci':;. Pol: a železniška vozova sta se popolnoma razbila, stroj je čisto poškodovan in še dva osebna vozova raztrgana. Med velikim krikom in vikom so začeli prihiteli ljnd.ie re&evati iz polomije ponesrečence. Eneinu možu je odtrgalo obe nogi in ga tako poškodovalo, da je med prevozom v slovenjgraško bolnišnico umrl. Bil je k srefii Š8 prej previden med potjo. Eni deklici je zlomilo roko in nogo. Vefi oseb je bilo lahko ranjenih in krvavih ter opraskanib.. Srefta v nesreči je bila še ta, da se je vozil z istim vlakom g. dr. Harpl iz Slov.Gradca (tudi labko poškodovan), ki je nudil ubogim ponesrečencem prvo pomoč. Pri železniški upravi bo pafl potreba ,,železnea roke in metle, da se odpravi vsaj najhujši in kričeči nered! Vsestransko zabav ljanje in nezadovoljnost bi že morala vsaj nekoliko zganiti merodajne in poklicane činitelje, da se razmer"! zboljgajo! Vsi Jarnl shodl na levem bregu Drave mariborskega politifinega okraja in v občinah ob demar kacijski 5rti so do nadaljnega prepovfidani. Vlada je dala izgnati preko meje v St. Ilju v SJcv gor. vpokojenega stotnika Vavra. Mož je hil na sumu, da njegovo ,,delovanje" in ,,potovanja" niso bila taka, da bi jih naša država lahko odobravala. Izgnati bo treba Se več takih ti5e7. Gostilno Anderle pri Gornji Sv. Kungoti je dala politifina oblast zapreti, ker obstoja sumnja, da so se zbirali tam državi nevarni elementi. Vzgledna vas. Vsi prebivalci vasi Zigon pri Sv. Lenarfu nad Laškim so pristopili k Slov. kmetski zvezi ter plačali tudi obenem udnino. Udnino je pobrala pridna posestnica Marija Frece, ki se je letos omožila v 2igon iz ugledne Cencekove hiše na Gori. Naj bi tej vasi sledile še tudi druge vasi! V skupnosti je moč! Za bralna društva po deželi. V zadnjem času so nam začela razna bralna društva iz dežele poSil?ati naznanila svojih občnih zborov v objavo. Uredaištvo je mnenja, da za bralno društvo kake župnije pa5 zadostuje, ako se oznani občni zbor pred cerkvijo ali pa v društvu samem. Taka neznatna oznanila, ki nimajo nobenega pomena, nam jemljejo samo prostor v listih in jih v prihodnje ne bomo vefi priobfievali. Prireditve druStev se bodo priobfievale, naznanila malenkostnih obfiniK zborov pa ne ve6. Brez zamere! Organlst Jože Kegl menda že od Sv. Marka niže Ptuja nam je poslal popravek. Se kak advokat z dežele ne zadene popravka, pa bi ga organist. Se toliko drzen je ta človek, da grozi listu s tožbo. G. orgljar, veste li, kaj se pravi tožiti list pred porotniki! Zadnji 8as se dogaja, da prejema uredništvo celo kooico raznih groženj od strani organistov. Vse novejše bomo priobčili in opozorili gg. župnike, da primejo te V drznosti napredne stiskaCe orgelj malo za ušesa. Na gostiji Masten-Tkavo v Frankovcih pri Ormožu se je nabralo za dobrodelne namene 65 K. Prisrčna hvala!