r V
PHIHOPSKI DKEVHIK
____glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
x. - Štev. 9? (2718)
Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 27. aprila 1954
Cena 20 lir
)b obletniei ustanovitve I Sporaznm o proceduralnih vprašanjih
na včerajšnji prvi seji konference v Ženevi
Na seji, lci ji je predsedoval siamski delegat, so odobrili sporazum med Edenom in Molotovom o predsedstvu, na katerem se bodo vrstili delegati Siama, Anglije in ZSSR - Razgiban razvoj dogodkov pred začetkom konference - Razlogi Edenovega potovanja v London
fianes poteka trinajsta linica ustanovitve 0-I Rodilne fronte, ki se
£ i	in rada v veliki
1 tp	borbi vsega slo-
“ega naroda za njego-
^osvoboditev in za ob
tj' krvai)i okupatorski italijanskih fašistov _ nprnških nacistov je j,. r^° napovedal fizično jjanje našega Ijud-■ ioda ti načrti se ni-J*re$ničili.
ljudstvo je °*o brv a v o. toda častil01' Pot borbe za svo-°' Združeni z bratski-SltJar°rli Jugoslavije smo !jeften?i v domovini in iz-nje sprejeli borbeni J*** OF in i’: v boj ieJU)V° življenje. V na-
nt0grT1!’ V pr°sra~
Sm le zapisano: Jn fašizmu in svoboda Z*. V veliki borbi (itu.;, °.v vsega sveta proti m zavojeval-le/l-Sm° prispevali svoj # delež. Kol delovni kl snio spoznali v lr‘n> trdem življenju
tse ", onem
kapitalističnega L.*,.enc£“ reda. smo se ht0'1 tudi za to. da bo-sanio narodno svo-li J' temveč tudi pionir-«e 01,6 družbene uredit-lioJ kateri ne bo več iz-človeka po člo-
X
'jtnes *»' Sb
praznujemo Ir-m^ vlovenci po krivdi balistične politike trinajsto obletnico velikega dogodka v slovenskega na-»t|)i se Vedno v narod-%v-.rezPravju in tudi v h . n družbenega reda. C *”l'rn žen vsem pr a-lip . delovnega ljudstva Pf *. rut narodnost.
Iti 1 Ponovni ofenzivi, htj ,l°dl ital i j u ns ki im->Zom * potuho in JVfmjem zahodnih % l ,ri s podporo rim-°minf or mi stične a-moramo ustvariti X ,!ro"to vsega tr zakaj Judstva v borbi za n%d -nnko ’n politično ,'klJrJn°st Trsta, za na-enakopravnost na področjih udejstvo-
k jj. v zadnjih tednih ,e podeželsko Ijud-
kh n<mič bolj kot kdaj-kp°trožen0 z
°sti tu jca po n asi
.	■'— r —
% 'ftalijanski ireden-70 . .Cr,n° ropajo zem-seinu kmetu in ga % . v bedo. v kateri Ve že več kot 20.000 ,	'U/'	Tržačanov.
Sji j Se poraja vedno ■ C ')0r lirott povratr %, lie in njene mize-aneksionistični Kis,,1' k* Je je tržaško \ij.j r‘do grla sito. Slo-* id ° °l'ek dobiva v bo-W svoje pravice za-eujf V VSe,n tržaškem
se neorienti
fe^o'\D,' 26. - V Beo-!*.»?* lit i zaael danes dota,^Ho„„^one>es ZK Srbi-
bL‘b 1
Sotlo^ b	OIUI*
o rt,,, esu bodo razprav-f,.,re‘u 7v	_____
'OH.T^tjir-, ZK med drugim :0ltr. Clh v. . k°ngresom in o ho. bod lo8ah Zveze. Prav «ie	,2volili	člane	no-
N ri^nero revizijske komiki	se udeležuje
s'r ■®dv;il.,V’ navzoči pa so & '^ršn. Kardelj, sekre-|a8oslagv;J- komiteja CK
vVoet°2ar \e,’ dalje članl fcliko0' RnL.Vukmanovič -
Slk°'. 2e^0!iub Colakovič, Sp. >n V,°v;<5. Veljko Vla-nllSeiSu so * , ®e80vič. Ns
.rnusrT	aegovic. in a
predsednik ^jUs^ih	Zveze jugo-
S't SSerg ”dlkatov Djuro s. Kr6a?‘?1 podpolkovnik
^ačiA i P°dpolki ^	a	In	drugi.
rano in brez perspektive po krivdi političnih demagogov, ki pa kljub temu globoko občuti odpor proti povratku na staro.
Za to so nam jamstvo naše nove generacije, ki so vse strahote in grozote fašističnih in nacističnih zločinov ter veličastni in zmagoviti, upor z orožjem v rokah svojih očetov gledale v najnežnejši mladosti. Za to so nam jam-stvo generacije borcev samih, prekaljenih v osvobodilni borbi, v vrstah, ki jih je organizirala in vzgojila slavna Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ti borci in njihovi potomci ne morejo in ne bodo dovolili, da bi se kolo zgodovine ustavilo, še manj pa. da bi se za en sam las obrnilo nazaj.
Borba za naše narodne pravice proti imperialističnim težnjam, proti zavojevan ju naše zemlje, mora biti zalo tesno povezana z borbo vsega tržaškega delovnega ljudstva, ki mu gre za materialen obstanek.
Osvobodilna fronta, organizacija slovenskega delovnega človeka, je bila v Trstu vedno sestavni del demokratičnih množic delovnih ljudi v borbi za n jihove socialne pravice. Zato bo z vsemi svojimi silami pripravljala in sodelovala v enotni fronti delovnega ljudstva našega ozemlja ne glede na narodnost v borbi za neodvisnost, v borbi za ustvarjanje pogojev, da bo tudi naše ozemlje postalo sestavni del socialistične domovine delovnega človeka.
FRANC STOKA
Prihod sovjetskega zunanjega ministra Molotova na ženevsko letališče, kjer ga je čakal kitajski zunanji minister Cuenlaj. Na sredi je Gromiko.
ŽENEVA, 26. — Po mnogih negotovostih se je danes ob 15. uri — natančno kot je bilo napovedano — le začela prva seja ženevske konference. Predsedoval ji je siamski, zunanji minister princ VVan Waithayakon. Kot je po seji izjavil angleški zunanji minister Eden, je bil na njej dosežen sporazum o proceduralnih vprašanjih, ki je potrdil poprejšnje ožje dogovore Jutri bo že prva delovna seja konference; na njej bo, kot zatrjujejo v dobro obveščenih krogih, prvi govoril juž-nokorejski zunanji minister Pjungjungtai, za njim pa severnokorejski minister Nam II.
Kot se izve — novinarji seji niso smeli prisostvovati, pač pa so ob začetku pripustil; v dvorano dve st.o fotografov — je po kratkem otvoritvenem govoru siamskega delegata povzel besedo Dulles, ki je orisal načelne sporazume o proceduralnih vprašanjih. ki so bili večinoma doseženi danes predpoldne na sestanku med Edenom in Molotovom. Seje bodo vsak dan ob 15. uri in bodo trajale do 19. ure; ob 17. uri bo kratek odmor za čaj. Ob nedeljah sej ne bo. Najtrši oreh, vprašanje predsedstva, je bilo rešeno tako, da bodo sejam po
turnusu predsedovali siamski delegat, Molotov in Eden. Dulles je sam izjavil, da se odpoveduje predsedniški funkciji. ker bi se «raje posvetil delu konference«. Jutrišnji seji bo predsedoval Molotov. Dogovorili so se tudi o prevajalski službi in o uradnih jezikih, ki jih bo pet (angleški francoski, ruski, kitajski, korejski). . Giede odnosov s tiskom so sklenili, da se bo vsaka delegacija, ravnala po svoji uvidevnosti.
Uvod v konferenco je bil vsekakor zelo razgiban. V soboto je angleški zunanji minister Eden po razgovoru z Dullesom in Bidaultom v Parizu. ki je služil pripravljanju zahodnega stališča za Ženevo, nenadoma odpotoval v London. Opolnoči ga je sprejel ministrski predsednik Churchill v svoji podeželski rezidenci Chequers. V nedeljo predpoldne je Churchill sklical v Chequers več članov vlade in načelnike glavnih stanov; to je bila prva nedeljska seja angleških ministrov od leta 1947, Ko je Eden v nedeljo popoldne potoval skozi Pariz v Ženevo, se je na pariškem letališču sestal z Bidaultom in z njim govoril dvajset minut.
Francoski listi pišejo, da
OSTER NAPAD MALENKOVA
na evropsko obrambno skupnost
Sovjetski predlogi o kolektivni varnosti naj bi sluiili kot podlaga za rešitev evropskih vprašanj • Izjavil je. da je Sovjetska zveza še vedno pripravljena vstopiti v atlantski pakt pod določenimi pogoji
MOSKVA, 26. — Sovjetski ministrski predsednik Malen-kov je danes govoril v domu narodov. Izjavil je med drugim, da je Sovjetska zveza vedno pripravljena pod določenimi pogoji vstopiti v a-tlantski pakt.
V začetku svojega govora je Malenkov govoril o notranjih vprašanjih. Govoril je najprej o vprašanjih kmetijskega gospodarstva ter poudaril, da je potrebno organizirati načrte, da bi se doseg i boljši rezultati. Dodal je, da vodi partija «odločilen napad proti birokraciji in nekaterim škodljivim navadam, ki škodijo gospodarstvu«. Sklenjeno je tudi bilo vnesti nekatere spremembe pri delovanju ministrstev ter «zastaviti vse sile, da bi se v dveh ali treh letih znatno izboljšala življenjska raven prebivalstva«
V svojem govoru je Malenkov tudi dejal: ((Najbolj napredne kapitalistične države ne bodo mogle nikoli doseči takega ritma v razvoju kakršen je v našem gospodarstvu«. Ko je govoril o rezultatih prvega tromesečja 1954, je dejal, da je industrija v celoti z uspehom izvedla svojo nalogo Toda načrt ni bil dosežen za celo vrsto važnih proizvodov. zlasti na jeklarskem in petrolejskem sektorju, na področju izdelovanja težkih strojev ir, na drugih področjih.
V zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji je Malenkov dejal, da se je v zadnjem času 'opazila omilitev napetosti v mednarodnih odnosih. Govoril je dalje o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter «ljudskimi demokracijami«, o petletnem načrtu na Kitajskem ter o pomoči kom-informističnih držav za obnovo Severne Koreje.
Poudaril je veliko važnost, ki jo Sovjetska zveza pripisuje razvoju trgovinskih odnosov z vsemi državami in ta razvoj je že omogočil, da se je sovjetska zunanja trgovina
povečala za dva in polkratl «kljub diskriminacijski politiki nekaterih ameriških voditeljev, politiki, ki ni pametna in tudi ne koristna«.
Glede odnosov s Turčijo je Malenkov izjavil, da je ta država v zmoti, «če misli, da je manj zainteresirana kakor Sovjetska zveza na dobrih sosedskih odnosih«.
((Normalizacija med državami — je dalje dejal Malenkov _ predpostavlja v glavnem spremembo zahodne politike do Kitajske«, in je pripomnil, da je druga resna nevarnost preporod nemškega militarizma in ustanovitev evropske vojske. Ko je ombnil, da nemška nevarnost ponovno obkroža predvsem Francijo, ter angleško-sovjetski pakt ne ter angleškosovjetski pakt ne moreta razbiti, je govornik dejal, da je sovjetska vlada gotova' da predlogi o kolektivni varnosti, ki jih je postavila v Berlinu, lahko služijo za podlago za pravo rešitev evropskih vprašanj. «V Sovjetski zvezi — .ie dejal — smo vedno odločeni pristati na atlantski pakt pod določenimi pogoji«. Izjavil je tudi, da je nemogoče doseči nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti če se ne normalizirajo odnosi med velesilami. ((Sovjetska vlada — je dodal — je bila in je mnenja, da kapitalistični in socialistični sistem lahko istočasno obstajata ter lahko mirno sodelujeta med seboj na gospodarskem področju«.
Glede atomskega orožja je Malenkov dejal: «Ce bi napadalni krogi uporabili atomsko orožje proti Sovjetski zvezi, bi bil napadalec brez dvoma strt z istim orožjem in taka avantura bi neizbežno pripeljala do uničenja kapitalističnega socialnega sistema«.
Poudaril je zatem, da pripisuje sovjetska zveza veliko važnost okrepitvi evropske varnosti ter dodal; »Vendar pa nas skušajo prepričati, da je
drugi način, da se doseže evropska varnost, in to z obnovitvijo nemškega militarizma in z ustanovitvijo vojaške koalicije, ki naj bi obsegala Zahodno Nemčijo, Francijo, Italijo, Belgijo in Luksemburg. Kaj bi lahko preprečilo nemškemu militarizmu, da se polasti vse Zahodne Evrope, ko bi ta dobival ne samo veliko pomoč za svojo ekspanzijo, pač pa tudi za taktično vodstvo oboroženih sil Francije. Italije in drugih držav vojaškega bloka?«
je Bidault na sobotnem sestanku z Dullesom in Ede-nc-m prikazal vojaški položaj v Indokini in nujno zahteval od Amerike mornariško in letalsko podporo, od Anglije pa kontingent suhozemskih čet. Baje je bilo Edenovo nenadno potovanje v London v zvezi s to zahtevo. Kot zatrjujejo. se je Eden vrnil iz Anglije s sporočilom, da po mnenje angleške vlade zdaj ni ugoden čas za njeno intervencijo v Indokini in da je tudi iz Washingtona prispel odgovor. da predsednik Eisenho-ver ne more prevzeti odgovornosti za tak korak, za katerega bi potreboval odobritev kongresa.
Otvoritvena konferenca je trajala 40 minut, njeno delo pa pravzaprav 31 minut, ker so prvih devet minut dovolili fotografom, da opravijo svoje delo. Poročajo, da je bilo ozračje na seji zelo mirno in tu in tam celo prisrčno. .Ob koncu seje so opazili E-dena, kako je šel skozi vso dvorano, da bi stisnil roko Molotovu, ki mu je predstavil vedno smehljajočega se Cuenlaja.
Delegati sedijo v veliki dvorani bivše palače Zveze narodov okoli mize v obliki podkve, v majhnih klopeh, ki so podobne šolskim. Za vsako delegacijo je steklena kabina za prevajalce. Obe korejski delegaciji sedita skupaj. Poslopje straži švicarska policija. Za varnost delegatov pa je švicarska vlada mobilizirala tudi 7. strelski bataljon (Švica nima stalne vojske. temveč ima vsak za vojsko sposoben državljan puško, uniformo in opremo kar doma).
Popoldne, po seji. ie bil v Bidaultovi rezidenci v Ver-soixu sestanek, ki sta se ga udeležila tudi Dulles ;n Eden. Zdi se da bi moral sestanku prisostvovati tuo, Molotov, da pa ni mogel priti zaradi zadržanosti (verjetno seja s Cuenlajem in Nam Ilem). Pač pa bo Molotov obiskal Bidaulta jutri ob 11. uri predpoldne.
Eden je imel danes popoldne dolg telefonski razgovor s Churchillom. Zdi se, da bo Eden tudi v prihodnje skoraj v dnevnih stikih s Churchillom.
V dobro obveščenih krogih v Ženevi zatrjujejo še, da sta dve važni vietminški osebnosti, in sicer zunanji minister Hoangminh. Giam in njegov namestnik; Fhamvandong v Švici, nedaleč od Ženeve. Oba ministra	baje prišla v
Švico pred tednom dni.
Ves svetovni tisk, kot je naravno, komentira ženevsko konferenco; mnogo komentarjev je zaradi današnjega sporazuma o proceduralnih vprašanjih že zastarelih, nekateri pa obravnavajo splošne	perspektive	konference.
Londonski «Times» zahteva »skrbno in pazljivo proučevanje« Nehrujevih predlogov za mir v Indokini in pravi, da bi »bilo zgrešeno, ko bi zahodne velesile pod težo vojaških dogodkov	zanemarile
možnosti politične rešitve, če je dosegljiva«. Londonski list, ki večinoma izraža mnenje Foreign Officea, označuje Nehrujeve predloge za ((koristne in morda celo konstruktivne«. Vendar opozarja ((Times«, da je treba prav tako upoštevati Danielove pogoje, se	pravi, umit	vietminških
čet	iz Laosa iz	Kambodže,
razdelitev Vietnama v cone ((upoštevajoč realni položaj«, pogajanja za častno premirje. «To ni novo Monakovo«. pravi »Times«, «pa četudi ne u-gaja kakšnemu absolutističnemu ameriškemu senatorju.
Nato piše »Times« o nenadnem Edenovem povratku v London in o neobičajni nedeljski vladni seji ter se sprašuje, ali ni bila morda Anglija pozvana, naj prevzame nove vojaške obveznosti. «Bilo bi presenečenje in hud pretres, ko bi zvedeli, da je vlada obljubila poslati čete v Indokino ali sodelovati pri blokadi kitajske celine, ali pa
tudi samo pri strahovalni akciji proit Kitajski«, piše ((Manchester Guardian« in nadaljuje, da zahodna vojaška intervencija v Indokini ne hi mogla biti obsežna in odločilna, da pa bi postavljala vrsto skoraj nerešljivih problemov. «Daily Mail« pa opozarja Zahod, naj ne »provocira« u-stvarjanja enotnosti med Kitajsko in ZSSR, ki se danes ne zdi kdo ve kako popolna. Laburistični «Daily He-rald« prav tako zahteva proučevanje Nehrujevih predlogov, ki jih označuje za najbolj konstruktivne kar jih je doslej bilo o Indokini.
Na letošnji praznik
PRVEGA MAJA
bo tržaško delovno ljudstvo ponovno izrazilo svojo borbeno voljo, da se z odpusti in suspenzijami preneha!
HMERISKH VLHDH SE HHGIBH
h »olačRI Interuenclll v Indokini ?
Hisenhou/erjei/e izjave o bližini ure velikih odločitev v mednarodnih zadevah» Nenadno potovanje admirala Radforda iz Pariza v ZDA in njegova posvetovanja spotoma v Londonu - Prošnja francoske vlade za direktno pomoč v bitki za Dien Bien Fu?
WASHINGxX>N. 26. — Medtem ko se je ženevska konferenca začela v kolikor toliko upanje vzbujajočem ozračju, je načelni^ ameriškega velikega glavnega stana, admiral Radford, ki je prišel v soboto v Pariz, da bi prisostvoval bližnjim štabnim manevrom SHAPE, danes zjutraj nenadoma z letalom odpotoval v VVashington. 2e ob odhodu so v Parizu zatrjevali, da je njegov nenadni odhod v zvezi s slabšanjem vojaškega položaja v Indokini.’ *
Med potjo se je Radford u-stavil v Londonu, kjer se je takoj odpeljal na obrambno ministrstvo in se tam sestal z načelniki britanskih glavnih štabov, z admiralom sirom Rhoderickom McGrigo-rom (mornarica), z maršalom sirom Johnom Hardingom (vojska) in. z letalskim maršalom sirom Williamom Dick-sonom (RAF). Trije načelniki britanskih glavnih stanov so zaradi Radfordovega obiska odložili svoj odhod v
Pariz, kjer so hoteli prisostvovati vajam SHAPE. Vsi trije so se včeraj udeležili ožje vladne seje po nenadnem Edenovem povratku iz Pariza.
V nasprotju z napovedmi pa Radford ni takoj nadaljeval potovanja v Washington. Ostal je v Londonu in bil zvečer gost na večerji pri Churchillu v Chequersu. Ponoči je nato odpotoval v Wa-shington.
V Washingtonu pa so c nenadnem odhodu načelnika glavnega stana izjavili da je admiral «škleni vrnitp se v Washington zaradi številnih vprašanj, ki jih mora tu urediti, in zaradi udeležbe na važnih sejah«. Sporočili so tudi, da se bo v četrtek pod Radfordovim predsedstvom sestal državni svet za varnost EDA.
Vendar se v Washingtonu vse bolj širi občutek, da je nenadno Radfordovo potovanje izredne važnosti; zlasti pa pripisujejo velik pomen seji
državnega sveta za varnost, o katerem sodijo, da bi moral priporočiti Eisenhowerju sredstva za izpolnitev Dullesove napovedi, da ZDA «ne bodo pustile pasti Indokine v roke komunistom«. Prav tako se v Washingtonu odkrito govori o francoski zahtevi po aktivni ameriški in angleški pomoči; o tej zahtevi niso sicer ne v Parizu ne v Londonu ne v Washingtonu uradno ničesar javili, vendar piše o njej na primer francoski tisk kot o nečem popolnoma gotovem, angleški tisk pa tudi že negativno reagira nanjo.
Če bi šlo za direkten ameriški poseg v bitko za Dien Bien Fu, kot da je zahtevala francoska Vlada, zatrjujejo v Vashingtonu, bi lahko predsednik Eisenhovver ukrepal v okviru svojih ustavnih pravic vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil. Vendar bi Eisenhoiver rad na vsak način delal samo s podporo kongresa: zaradi tega mu pripisujejo namen, da bo od kon-
POPARJENOST V RIMU zaradi Papagosovih izjav
Predsednik grške vlade pravi, da ne razume italijanskega razburjanja zaradi balkanskega pakta, ker je čislo obrambnega značaja - Piccioni se je vrnil v Rim in poročal Scelbi o rezultatih svojega potovanja v Pariz, ki so po pisanju italijanskega.tiska kaj mršavi
(Od našega dopisnika)
RIM. 26. — Danes popoldne se je ‘s pariškim brzovlakom vrnil v Rim italijanski zunanji minister Piccioni, ki se je v francoski prestolnici udeležil v petek zasedanja atlantskega sveta, nato pa je imel še nekaj razgovorov z razni; mi ministri, ki so se zbrali v Parizu. Z istim vlakom se je vrnil tudi De Gasperi, ki je sodeloval na zasedanju evropske medparlamentarne zveze.
Z novinarji, ki so se zbrali na postaji Termini, je bil Piccioni zelo redkobeseden.
Skozi sito in rešeto
Stuparich,
Bauer in Vivaute
Giani Stuparich, znani iredentistični pisatelj, je v odgovoru Richardu Baueru, ki je v reviji »Ponte« že večkrat zapisal, da bi. priključitev Trsta k Italiji pomenila nesrečo za Trst in za Italijo, v aprilski številki iste revije med drugim — pod naslovom ((La realta di Trie-ste« — takole poskušal ovreči protiiredentistično tezo socialista Angela Vivanteja dokumenti rano z njegovo znano knjigo «L’irredentismo a-driatico«:
((Danes, ko so zgodovinske predpostavke popolnoma spremenjene, ko velika podonavska država ne obstaja več. se na to knjigo (Vivan-tejevo, op. ur.) oslanjajo slovenski imperialisti in tržaški indipendentisti. Ne njim, kajti to bi bilo zaman, temveč tistemu, ki še v dobri veri misli, da bi bil V:van-te vedno nasproten aneksiji Trsta Italiji, naj velja pričujoče neoporečno pričevanje samega Slataperja, ki je bil Vivantejev prijatelj in
ki je javno branil njegov spomin proti nekemu nespoštljivemu komentarju o njegovem samomoru, ki je bil objavljen v «Tribuni» 18. 7. 1915; «Angelo Vivante je v dolgih razpravah z menoj in t nekim mojim drugim prijateljem regnicolom. že v prvih letih evropske vojne, ko je večji del Tržačanov še živelo v iluzijah, da je bila avstrijska vojna prava protislovanska vojna m zaradi tega indirektno v prid jadranskemu italijan-stvu, predvideval italiiansko-avstrijsko vojno in izjavljal, da je zadovoljen če bi bil Trst priključen h Kraljevini.«
Ali je s tem Stuparich nekaj dokazal? Mi je s tem izpodbil vsaj eno trditev Vi-vantejeve knjige, za katero celo sam pravi, da je »libro seno, documentato«? Ne! Nič in dokazal kakor niso mogli in ne bodo mogli n. pr. slovenski kler’-kalci nikdar dokazati, da Cankar ni bil socialist ali pa Srečko Kosovel marksist (kot skuša to storiti neki Kacin v »Katoliškem glasun) z navajanjem tega ali onega izoliranega
stavka ali dejanja, ki naj bi — meni nič tebi nič postavili na g lavo celotno življenjsko delo obeh slavnih slovenskih književnikov.
Radio Trsi in 25. april
V opoldanski oddaji radia Trst I smo v nedeljo poslušali precej dolg govor predstavnika tržaške ANPl (Asso-ciazione Nazionale Partigiani ltaliani). Prav! Vendar ne popolnoma, kajti govornik ni omenil niti enega borca slovenske narodnosti proti fašizmu in nacizmu v Trstu. Vsak otrok pa ve, da smo Slovenci nosili glavno težo protifašistične in protinaci-stične borbe ne samo od 25. aprila dalje, temveč od dneva,	ko	se	je fašizem	pojavil
in	ko	še	ni bil na	oblasti.
Radovedni smo, ali bo slovenske antifašistične borce v Trstu s podobnim govorom omenil vsaj radio Trst 11, recimo danes na dan u-stanovitve Osvobodilne fronte,	ki	je	protifašistično ob-
oroženo borbo organizirala, ali	po	v	soboto na	praznik
1. maja, ko so ti borci svoje tržaško mesto osvobodili...
Proti večeru je Piccioni j a sprejel ministrski predsednik Scelba; zunanji minister mu je poročal o delu atlantskega sveta in o ostali svoji delavnosti v Parizu, o kateri so v zadnjih dneh v italijanskem tisku mnogo pisali, pa niso mogli o njej navesti nobenega konkretnega rezultata, niti ne v tolažilni obliki, za katero so sicer italijanski novinarji mojstri. Tako je iz pisanja milanskega «11 Cor-riere della Sera« mogoče razumeti, da je bil največji Piccionijev uspeh ta, da je posebej govoril s petimi zunanjimi ministri. Isti list poroča še, da je Piccioni med razgovorom z italijanskimi novinarji na vprašanje, ali je opazil kaj napredka v stališču zahodnih ministrov glede Trsta, odgovoril najprej: «U-pam.» Nato, po kratkem premisleku; «Mislim.» Dodal pa je; «Se vedno nismo v zaključni fazi.«
O Piccionijevih ugovorih proti vedno tesnejšemu sodelovanju balkanskih držav, zlasti pa proti spremembi balkanskega pakta v zvezo, pa pravi «Corriere della Sera«: »Toda ni nam še mogoče reči, kako so sprejeli te argumentacije zunanji ministri ZDA, Anglije in Francije; tudi še ne vemo, ali so imeli člani atlantske zveze na razpolago juridične oprijemke, ne le politične, da bi svetovali Turčiji in Grčiji, na, napredujeta s previdnostjo.«
Pravo poparjenost pa so povzročile v Rimu izjave predsednika grške vlade Pa pagosa dopisniku rimskega «Tempa». papagos je namreč dejal:
»Zares ne razumem, zakaj se italijanska vlada vedno toliko vznemirja zaradi te tristranske pogodbe«, in nadaljeval, da pogodba ni naperjena proti nikomur, temveč je samo obrambna... Italija «torej nima nobenega razloga, da bi bila v najmanjši meri vznemirjena«, je izjavil Papagos. Sicer pa je Papagos
v intervjuju izrazil upanje, da bodo spori med Jugoslavijo in Italijo «končno rešeni« in da je Grčija pripravljena pri tem pomagati.	A.	P.
Ital. agencija ANSA o izjavah L. Matesa glede trž. vprašanja
WASHINGTON, 26. — Dopisnik ANSE poroča, da je jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Leo Mates obiskal državnega podtajnika Roberta Murphyja in se z njim pogovarjal pol ure. Po razgovoru je Mates izjavil novinarjem, da gre za vljudnostni obisk, na katerem so razpravljali o vprašanjih obojestranskega interesa. Dodal je, da je pretekli teden obiskal tudi državnega podtajnika Walterja Bedella Smitha in da gre za normalne stike z odgovornimi funkcionarji državnega departmaja.
Neki novinar je veleposlanika Matesa zaprosil za mnenje glede vesti iz Londona, ki jo je danes zjutraj objavil «New York Times«, in v kateri je rečeno, da je baje maršal Tito postavil «novo ponudbo« zahodnim silam za rešitev tržaškega vprašanja. «Ne\v York Times« je namreč pisal, da je Jugoslavija pripravljena odstopiti Italiji mesto Trst s koridorjem čez cono A, ki združuje pristanišče z italijanskim ozemljem. Veleposlanik Mates je dejal, da gre za «staro vest«, ki jo je sedaj povzel ameriški tisk iz razlogov, ki njemu niso znani.
Kot poroča ANSA, je Mates dodal: ((Obžalujem, da je bila ta vest objavljena sedaj, kaj-ti v teku so nova pogajanja, ki bi se morala voditi neovirano« Ko so ga vprašali, v kakšnem okviru naj bi se ta pogajanja razvijala, je veleposlanik Mates odgovoril: »Nisem pooblaščen dajati zadevna pojasnila«.
gresa zahteval odobritev resolucije, ki bi ga pooblaščala, da «podvzame v jugovzhodni Aziji vse ukrepe, potrebne za zaščito interesov ZDA«.
Čeprav ta načrt uradno ni potrjen, se zdi vendarle nedvomno, da je približno v tem okviru treba iskati odgovor na vprašanje o razlogih nenadnega Radfordovega potovanja v Washington in njegovih posvetovanj v Londonu. Pri tem pa v Washingtonu ne mislijo samo na konkretno pomoč Franciji, da se obrani Dien Bien Fu (o možnosti tega mnogi ameriški vojaški izvedenci dvomijo). temveč SfiMno vprašanje' uorambe Indokine, o katerem bodo verjetno razpravljali'v četrtek na seji državnega varnostnega sveta.
Ta razglabljanja povezujejo z današnjim nenapovedanim Eisenhowerjevim govorom na letni skupščini trgovske zbornice ZDA. ((Bližamo se uri velikih odločitev v mednarodnih zadevah«, je dejal Eisenhovver in dodal, da je indokitajski sj opad «največje važnosti za ZDA«, ker bi morebitna izguba Indokine ((ogrozila usodo stotin milijonov ljudi v azijskih predelih v bližini indo-kitajskega polotoka«. Dejal je tudi, da bi utegnil biti padec Indokine usoden «za demokratično japonsko vlado, ki ne bi mogla preživeti tega udarca«; «obstoj demokratične japonske vlade« pa da je prav tako ogromne važnosti za ZDA.
Ob koncu je Eisenhovver izrazil upanje, da bo na ženevski konferenci mogoče najti mirno rešitev, ki bo odvrnila sedanjo nevarnost.
Na splošno pa sodijo v Wa-shingtonu spričo razvoja bitke za Dien Bien Fu, spričo nenadnega Radfordovega povratka in spričo nepričakovane Eisenhovverjeve izjave o »približevanju ure velikih odločitev«, da se za ameriško vlado vprašanje Indokine spreminja v konkreten predmet strateških računov in načrtov. in da vlada meri na neposredno ameriško udeležbo v indokitajski vojni, čeprav je bilo videti, da ta zamisel ni naletela na ugoden odmev v javnem mnenju.
Po današnji redni tedenski seji med predsednikom in parlamentarnimi voditelji v Belih hiši je republikanski senator Styles Bridges izjavil, da je predsednik v daljšem poročilu prikazal položaj v Indokini. Bridges je pojasnil, da ni prišlo do nobenega novega dogodka, dodal pa je: »Položaj je slab«.
Demokraiični senator Edwin Johnson, član senatne komisije za finance, pa je izjavil danes na seji senata, da bi oborožena intervencija ZDA v Indokini pomenila najmanj pol milijona mrtvih in ranjenih in stotine milijard dolarjev stroškov. Poudaril je, da se Amerikanci «skoraj soglas-n° upirajo kakršnemu koli pošiljanju ameriških vojakov, mornarjev ali pilotov v indo-kitajske džungle« in dejal, da bi intervencija v Indokini pomenila ((najbolj blazni podvig v vsej ameriški zgodovini«, kajti «takšna vojna bi lahko trajala deset let in bi utegnila privesti do svetovne vojne, v kateri bi se bilo treba brez zmage boriti vsaj sto let«. Piedvsem pa bi , taka vojna ((potisnila prebivalstvo jugovzhodne Azije in Malaje v roke komunistov« in ustvarila «močno fronto proti beli rasi«.
V Ottawi pa je kanadski ministrski predsednik St. Lau-rent izjavil, da njegova vlada nima nobenega namena, zaplesti Kanado v vojaške akcije v Indokini.
‘D živi i. m a/ v znamenju	berite	za
pmbvi
Na današnji dan je bila leta 1841 na pobudo Komunistične partije ustanovljena Osvobodilna frorlča Slovenije.
DANES, torek 27, »Prrta
Cita, Raduna	-g
Sonce vzide ob 5.00 19.06. Dolžina dneva 14<k>, “L vzide ob 1.58 ta zatone ob JUTRI, sreda 28. »PT11*
V ital, Slavica ______
ZARADI NAČRTNE POLITIKE PRISELJEVANJA TUJCEV
750 brezposelnih Tržačanov danes s »Toseano* v tujino
Ladja bo odplula iz Trsta ob 17. uri. sredi maja pa bo zapustila Trst še tretja skupina - Radost iredentistov ob odhajanju naših ljudi
Danes ob 17. uri odpotuje z ladjo «Toscana» v Avstralijo druga skupina 750 tržaških delavcev in kmetov. Ti naii domačini gredo v tujino, ker jim sedanji upravitelji doma odrekajo pravico do kruha, ki ga tako obilno delijo tisočerim priseljenim tujcem v naše mesto. V nedeljo smo v našem listu dokumentarno dokazali, da je prišlo v Trst po 1945. letu nad 46 tisoč tujcev iz Italije in Istre. Vse za delo sposobne priseljene osebe so bile v Trstu nameščene po raznih službah tako da so postopoma izrinili z delovnih mest na tisoče Tržačanov, Slovencev in Italijanov
Ta dolgoletna nasilna iredentistična politika priseljevanja italijanskega elementa v naše mesto na škodo domačega prebivalstva je povzročila sedanje obupno stanje tisočerih tržaških brezposelnih delavcev, ki ne vidijo drugega izhoda kot izselitev v tujino. Zato se teh odhodov italijanski iredentisti veselijo in jih s svojo propagando podpirajo. V tem vidijo uresničitev svojih načrtov poitalijančenja področja, ki ga protizakonito izvajajo že toliko let.
Odhajajočim slovenskim in italijanskim tržaškim delavcem želimo srečno pot in jih opozarjamo, naj ostanejo tudi v tuji deželi enotni v vsakodnevni borbi za svoje pravice. Vse tržaške delavce pa opozarjamo na usodo teh naših rojakov in jih pozivamo, naj se še bolj odločno borijo za delo, da s tem preprečijo nadaljnje odhode svojih tovarišev v Avstralijo in druge tuje dežele. Se posebej pa pozivamo naše slovenske okoliške delavce in kmete, ki imajo tu svoj košček zemlje, naj ne zapuščajo svojih krajev. P.onavljamo, da bodo iredentisti za vsakega odhajajočega domačina naselili najmanj enega tujca, če ne še več. Zato je potrebna enotna borba vseh tržaških slov. in ital, delavcev in kmetov proti tej nasilni politiki priseljevanja tujcev za ohranitev pravic v rodnem kraju.
Sprejem novinarjev v hotelu Excelsior
Včeraj popoldne je bil v hotelu Excelsior sprejem, ki je bil prirejen za tržaške novinarje (tukajšnjih listov kakor tudi za dopisnike drugih listov in agencij) ob priliki prihoda novega političnega svetovalca italijanske vlade pri ZVU ministra Fracassija. Zbralo se je veliko število novinarjev, s katerimi se je novi politični svetovalec zadržal dobro uro v prijaznem razgovoru. Razumljivo je. da to ni bila priložnost za kakršnekoli politične izjave ali kaj podobnega, temveč je minister Fra-cassi hotel le navezati prvi stik z novinarji, kot je poudaril v dveh besedah zahvale, ki jih je spregovoril na koncu in v katerih je omenil, da se bo za nekaj dni spet
odpravil v Rim, da ponovno poizve za mnenje svoje države v vprašanjih, s katerimi bo odslej imel čpravka na STO.
Jutri seja
občinskega sveta
Tržaški občinski svet, ki se po izglasovanju občinskega proračuna še ni sestal, se bo sestal jutri, v sredo ob 18. uri. Na dnevnem redu bodo razna vprašanja navadnega upravnega značaja.
Skupščina OF pri Sv. Ivanu
Sinoči je bil na stadionu «Prvi maj» sestanek članov OF sektorja Sv. Ivan — Pod-lonjer. Razpravljali so o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih, o domači problematiki, o nalogah OF, o pripravah za 1. maj in o proslavi lOOIetnice slovenske šole pri Sv. Ivanu. Več bomo o sestanku poročali jutri.
Otvoritvena vožnja
motoladje «Fredianna»
Danes bo odplula iz Trsta motorna ladja «Fredianna» na otvoritveno vožnjo na progi
Trst . levantinska pristanišča. Ladja bo priplula v Aleksandrijo okrog 10. maja in se bo na poti ustavila še v drugih pristaniščih. Ta ladja se pridružuje motornima ladjama «Santa Maria« in «Ratrizia», ki sta prav tako last tržaške pomorske družbe Patrisanda in ki vozita na isti progi, Ti dve ladji sta bili zgrajeni v tržaških ladjedelnicah 1952. leta, «Fredianna» pa pred kratkim v ladjedelnici Sv. Justa.
«Fredianna» ima 2.000 brut-to registrskih ton, je najmo-derneje opremljena in lahko polno naložena doseže 12 milj na uro. Ladja razpolaga poleg prostora za tovor tudi z nekaj kabinami za potnike.
ij" na Minki
Pripravljalni odbor za provlavo 1. maja vabi vse delovno ljudstvoTrsta in okolice na
ki bo v soboto 1. maja ob 15. uri stadionu „Prvi maj
na
ii
Na sporedu je priložnostni govor, nastop pevskih zborov, tamburaških zborov, folklornih skupin in godbe • Za otroke je pripravljeno posebno zabavišče -Po končanem sporedu ples do 24. ure
NA POVABILO VODSTVA NAŠE SOCIALNE USTANOVE
ČLANI DIJAŠKE MATICE OBISKALI DIJAŠKI DOM
Koliko članov šteje Dijaška Matica, koliko je v domu gojencev, kakšne podpore uživajo, kako živijo v domu itd. - ZV L obljubila „kako izredne podporo"
99
Primite tatu!“| poučni podatki iz popisa industrije in trgovine
Število zaposlenih mornarjev seje od 30.000 skrčilo na 2854
Izvršni odbor kominformi-stične stranke je izdal za tisk izjavo, v kateri spričo vesti o «bližnji rešitvi tržaškega vprašanja» poziva vse stranke, demokrate itd. v borbo proti «razdelitvi STO«
Zadeva je na las podobna zgodbi o tatu., ki je tekel po ulici in kričal: «primite tatu«, da bi zabrisal sled za seboj. Toda ta trik našim kommfor-mistom ne bo uspel, kajti poslednji demokrat v Trstu ve, da so prav kominformisti storili vse, kar so mogli in kar jim je bilo naročeno iz Moskve in Rima, da so razbili tisto enotno fronto vseh naprednih množic v Trstu, italijanskih in slovenskih, ki je bila najboljši obrambni jez proti vsaki rešitvi tržaškega vprašanja, ki bi bila proti interesom prebivalstva, posebno pa proti razdelitvi, ki jo je sam maršal Tito o-značil za najslabšo možno «re-šitev». Prav tako pa tržaški demokrati tudi še niso pozabili na paiktiranje kominfor-mističnega vodstva s fašisti v marcu l. 1952, ob priliki volitev v coni B, ob skupnem glasovanju v občinskem svetu z iredentisti za plebiscit, ki bi pomenil priključitev celega Tržaškega ozemlja k Italiji itd. Prav tako niso tržaški demokrati in z njimi vsa javnost pozabili na celo vrsto iredentističnih izjav rimskega in lokalnega kominformovske-ga vodstva, niti na njegovo tiho priznanje rimsjcih funkcionarjev in na priznanje rimskih sporazumov, ki so s povezavo tržaškega gospodarstva na Rim še bolj zaostrili krizo. Slovenci pa še prav posebno niso pozabili na popolno ignoriranje svojih nacionalnih pravic v vrsti konkretnih vprašanj niti ne na geslo o «sramotni preteklosti», s katero je mehiški pritepenec krstil našo herojsko osvobodilno borbo.
V HJavnih skladiščih" je zaposlenih le še 1900 oseb - Tudi število zaposlenih pri spediterskih družbah močno upadlo - Koncentracija kapitala v velikih italijanskih poldržavnih družbah
Zadnji statistični bilten prinaša tudi delne podatke o popisu industrije in trgovine, ki je bil izveden 5. novembra 1951 skupno z obširnim popisom prebivalstva. Ti podatki so še vedno zelo zanimivi in aktualni, ker jasno odgovarjajo na vprašanje, od česa živi tržaško prebivalstvo in kakšen vpliv imajo trgovina, industrija in javne službe na zaposlitev in dohodke. Poleg tega ta popis odkriva, da je velik del industrije združen v rokah velikih podjetij, ki so po IRI v rokah italijanske vlade.
Na dan popisa je Tako v Trstu bilo 12.369 različnih podjetij, ki so imela skupno 75.648 zaposlenih oseb. V to zadnje število so vključeni tudi lastniki obratov, ker je popis upošteval brez razlike obrtnike, male trgovce in velike industrijske obrate. Zaradi tega je tudi število vseh popisanih obratov izredno visoko.
V vseh številnih industrijskih podjetjih in to od kamnolomov, ladjedelnic in do gradbenih podjetij je takrat bilo zaposlenih 36.594 oseb, če pri tem izpustimo številna prevozna podjetja in v prvi vrsti obsežno kategorijo mornarjev.
V transportu pa je bilo zaposlenih skupno 13.196 oseb.
Značilno je, da imajo prvo mesto prevozi po suhem
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PODPORNEGA DRUŠTVA 0 LETOŠNJIH KOLONIJAH
OKOLI 600 OTROK IZ TRSTA IN OKOLICE bo letos na oddihu v kolonijah v Sloveniji
Kolonije bodo v Škofji Loki, Radovljici. Kranju, pri Kamniku in morda še v Savinjski dolini - Vpisovanje v kolonije se bo pričelo že maja
V našem dnevniku smo pred nedavnim objavili kratko vest o sestanku tajništva Podpornega društva za STO, na katerem so razpravljali o letošnjih otroških kolonijah v Sloveniji. V zvezi z letošnjo organizacijo otroških kolonij smo naslovili na predsednika Podpornega društva tov. dr. Antona Daneva nekaj vprašanj, na katera nam je rade volje odgovoril.
Tov. dr. Danev je predvsem poudaril, da je uspelo Podpornemu društvu organizirati prve otroške kolonije že kmalu po končani vojni in to po zaslugi matične domovine, ki nam je nudila možnost, da smo lahko poslali naše otroke na oddih v najlepše predele Slovenije. Pri izbiri oz. določitvi kraja, kjer naj bi bila kolonija, je nadaljeval dr. Danev, soodločamo tudi mi (odbor za počitniške kolonije) in je naše mnenje prvenstveno upoštevano. V poštev prihajajo klimatični in srednjevišin-ski kraji, pri čemer se seveda gleda tudi na lepoto kraja, možnosti bližnjih iz'etov itd.
Kolonije so organizirane po zdravstvenih principih. Šibkejše otroke (slabokrvne, lim-fatične, tiste, ki so preboleli vnetje pljučnih žlez itd.) pošiljamo v ppsebno zdravstveno kolonijo, kjer otroci predvsem počivajo, tako da se zadosti zdravstvenemu momentu. Ni treba posebej poudarjati, da uživajo otroci kar najbolj izdatno hrano, d . so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom itd.
Jasno je, da je tudi v o-stalih, navadnih kolonijah po skrbljeno za odlično oskrbo. V teh kolonijah delajo otroci daljše in krajše izlete, gojijo v manjši meri telovadbo, kar seveda vpliva na utrditev organizma. Poleg teh kolonij, v katere smo doslej sprejemali
otroke od 6 do 12 leta starosti. pa smo organizirali še dijaške kolonije, v katere so bili sprejeti predvsem dijaki slovenskih srednjih šol, ki so bili iz zdravstvenih razlogov potrebni počitka, svežega zraku in dobre hrane. Omeniti je še treba, da je v vseh kolonijah organizirana zdravstvena pomoč, da so otrokom na razpolago vodiči, strokovno osebje itd., ter da ima vsaka kolonija domačo kuharico, ki pripravlja tako hrano, kakršne so otroci vajeni.
Dosedanja praksa je pokazala, da so se otroci, ki so bili ’ v počitniških kolonijah v Sloveniji, vrnili zadovoljni, vedrega duha in da so pridobili na teži. Podcenjevati ne smemo tudi dejstva, da se je zpopolnil njihov besedni zaklad, kar jim zelo koristi v njehovem nadaljnjem šolanju. Obenem je treba tudi poudariti, da imajo v času svojega bivanja v koloniji možnost spoznavati svojo domovino, občudovati njene naravne lepote, spoznavati delovanje v raznih industrijskih obratih ter si na ta način bogatijo svoje zemljepisno in zgodovinsko znanje. Omeniti je še treba, da vse to vpliva tudi na utrjevanje in krepitev njihove narodne zavesti.
Poleg kolonij za slovenske otroke so bile vse doslej organizirane tudi počitniške kolonije za italijanske otroke, in sicer skoro po enakih načelih kot za slovenske.
Podporno društvo je sklenilo, da se bo začelo vpisovanje za letošnje kolonije že v prvi polovici maja, kar bo pripomoglo k boljši organizaciji letošnjih kolonij. Otroci bodo tudi letos pred odhodom zdravniško preglodani, v kolonijah samih pa bo zanje vsestransko preskbljeno.
Letos se bo letovanja v Slo-
veniji lahko udeležilo kakih 600 otrok iz Trsta in okolice. Kolonije bodo v najlepših predelih Gorenjske, in sicer v Škofji Loki, Kranju, Mehi-njah pri Kamniku, Radovljici in verjetno še v Savinjski dolini. Otroci bodo odšli v kolonije julija in avgusta, vendar bo točen datum javljen kasneje.
Omeniti je še treba, da bodo letos sprejeli v kolonije otroke od 6 do 14 leta, s čimer se starostna doba prijavljenih otrok poveča za dve leti.
Pddporno društvo pričakuje tudi letos številen odziv, zaradi česar opozarja starše, da pravočasno vpišejo svoje otroke v počitniške kolonije v Sloveniji. Po zaključenem roku se morebitne prijave ne bodo več upoštevale.
Huda prometna nezgoda motorista blizu Sempolaja
V prvih jutranjih urah v ponedeljek so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga v resnem stanju pridržali na II. kirurškem oddelku 22-letnega Alberta Doljaka iz Samatorce št. 19, ki ni znal obrazložiti kako se je poškodoval.
Agenti prometne policije so uvedli preiskavo in ugotovili, da je Doljak okoli 23.50 prejšnjega dne, vozil s svojim motorjem v smeri Sempolaja, ko je iznenada trčil v 19-let-nega Ivana Legišo iz Sempolaja št. 48, zakar je izgubil oblast nad vozilom in se skupno z njim zvrnil na tla. Medtem ko se je Legiša, ki je hodil po cesti, rešil brez poškodb, se je Doljak popraskal po rokah, se ranil po obrazu in po glavi. Ker so mu zdravniki v bolnišniči ugotovili verjetno prebitje lobanje n‘ izrekli prognoze.
(5.544 oseb), medtem ko je bilo v pomorskih prevozih zaposlenih komaj 2.854 oseb.
Zelo visoko število le bilo raznih trgovskih podjetij in to 6.837 s skupno 19.989 zaposlenimi. Trgovskih obratov na veliko je bilo 1.011 (3.690 o-seb), na drobno 3.868 (9.525 oseb), barov, hotelov, gostiln in sličnih obratov 1.346 (4.546 oseb).
Podatki popisa torej zelo točno odgovarjajo na prvo vprašanje. Veliic del tržaškega prebivalstva živi namreč od industrije, ki je po številu zaposlenih delavcev in nameščencev na prvem mestu. Dokaj visoko je tudi število zaposlenih v 'trgovini, čeprav imamo tukaj opravka skoraj izključno z malimi o-brati. Iz zaposlitve pa je skoraj izginila nekdaj izredno močna postavka — pomorstvo in šibka je zaposlitev v Javnih skladiščih.
Obenem pa ti podatki ponovno podčrtujejo veliko nesorazmerje med številom prebivalstva, zaposlenega v produktivnih panogah — v industriji, pomorstvu, trgovini itd. in med prebivalstvom, ki je zaposleno v javnih ustanovah. Po uradnih podatkih za isto obdobje, ko je bil izvršen popis, je bilo takrat 31.432 oseb zaposlenih v javnih službah, kar je enako 41 odstotkom prebivalstva, zaposlenega v proizvodnih panogah in eni tretjini celotnega zaposlenega prebivalstva. Tako visok odstotek državnih in drugih javnih uradnikov je seveda popolnoma nepotreben in je eden izmed glavnih vzrokov za negotovost tržaškega gospodarskega življenja.
Do tako visokega odstetka javnih uradnikov ■*- birokracije, je prišlo izključno iz političnih vzrokov, ker predstavljajo te osebe glavno politično silo Italije v Trstu. Z rešitvijo tržaškega vprašanja, pa naj bi ta bila kakršna koli, bo seveda izgubil ta ogromen birokratski aparat vsak pomen in se bo ponovno postavilo vprašanje zaposlitve vsega odvečnega uradni-štva in se bo kriza ponovno zaostrila.
Podatki popisa torej odkrivajo veliko nesorazmerje med raznimi panogami zaposlitve in to ne samo nesorazmerje med javnimi uslužbenci in zaposlenimi v produktivnih panogah, temve« zlasti nepravilne odnose med industrijo, trgovino in prometom. Iz številk o zaposlitvi je namreč skoraj izginil delež mednarodnega prometa, ki se je skrčil na neznatne številke. Tako je znano, da je bilo še po prvi svetovni vojni v Trstu 25 do 30.000 zaposlenih mornarjev, ki so sedaj, lahko bi rekli, izumrli. V Javnih skladiščih pa imamo s -daj po popisu le še 1.090 zaposlenih oseb. Hkrati pa se je tudi znižalo število zaposlenih oseb velikih spedicij-skih družb, ki so nekdaj prinašale velike zaslužke tržaškemu pristanišču.
Popis pa osvetljuje tudi drugi proces, ki se izvaja v Trstu v razdobju med obema vojnama in zlasti sedaj — koncentracijo podjetij v rekah velikih italijanskih, povečini poldržavnih družb.
V Trstu je tako komaj 8 podjetij, ki imajo po več kot 100Q zaposlenih delavcev, vendar pa imajo ta podjetja skupaj 14.017 zaposlenih oseb, ali kar 1/5 vseh zaposlenih. Koncentracija kapitala pa je še bolj razvidna, če upoštevamo uporabljene konjske sile. 15 podjetii ima namreč več kot po 1000 uporabljenih konjskih sil in potrošijo kar 78.957 konjskih sil ali kar 73 odstotkov vseh instaliranih pogonskih strojev v naši coni.
V obeh primerih velikih
podjetij imamo opravka skoraj izključno z veliko industrijo, ki je ali direktno v rokah italijanske vlade, ali pa je povezana po sličnih družbah in po bankah z italijanskim velikim kapitalom.
Ugotovitve finančne straže o tihotapstvu z bencinom
Operativni urad poveljstva finančne straže v Trstu naznanja, da je policijski oddelek za raziskovanje trošarin-skih prestopkov pri finančni straži v Trstu ugotovil, da je bilo tihotapsko prodanega 13.000 (trinajst tisoč) litrov bencina, ki je bil oproščen trošarine in bil namenjen za pogon motorjev ribiških ladij. To je bilo odkrito s preiskavo. ki je sledila zaplembi 760 kg becina, kot je bilo sporočeno z naznanilom 26. marca t. 1.
V to nezakonito prodajo je bilo zapletenih devet oseb, od katerih ena še ni znana.
Krivci so bili prijavljeni zaradi tihotapstva v smislu veljavnih zakonov carinskim oblastem.
Zaprta cesta
Zaradj polaganja telefonskega kabla, bo Ul. Moreri od 28. t. m. dalje zaprta za promet z vozili od št. 90 pri Piščancih dalje.
Na povabilo uprave Dijaškega doma je večja skupina članov Dijaške Matice obiskala v nedeljo dopoldne Dijaški dom in se v njem zadržala dalj časa. Uprava doma je organizirala ta obisk z namenom, da se člani, ki s svojimi prispevki pomagajo vzdrževati to našo prepotrebno socialno ustanovo, seznanijo s pogoji, v katerih žive gojenci v domu.
Goste je v imenu Dijaške Matice pozdravil njen podpredsednik tov. prof. Jože Kosovel, ki je na kratko obrazložil namen obiska in povabil prisotne, da si ogledajo prostore doma in da se tudi sami porazgovore z gojenci in dobe tako še bolj neposreden vtis o življenju v domu. Tajnica uprave tov. Tončka Čokova je nato podrobno obrazložila koliko ustanovnih, podpornih in rednih članov šteje danes Dijaška Matica, kako se je v zadnjih vseh šolskih letih gibalo v njem število stalnih in zunanjih gojencev, koliko in v kakšnih oblikah so prejemali podporo, od kod so doma itd. Tov. Čokova je opisala tudi kako poteka prosvetno in športno življenje gojencev, kako je z knjižnico doma, kako z raznimi predavanji itd., opozorila pa je tudi na težkoče. ki jih ima uprava Dijaškega doma, kako se s temi težko-čami bori in kako ji pri tem pomagajo člani ter številni podporniki v Jugoslaviji.
Prav to poglavje pa je dopolnil še upravnik doma tov. Drago Pahor, ki je predvsem opozoril na dejstvo, da Dijaška Matica oz. Dijaški dom ni deležen niti najmanjše podpore ZVU. čeprav ta podpira in celo vzdržuje vrsto drugih sličnih socialnih ustanov. Prvo prošnjo za podporo je ZVU gladko odbila, na drugo pa je odgovorila, da na neko trajno podporo Matica ne more ra-čunati, da pa lahko v bodočnosti računa na kakšno izredno podporo. Uprava doma bo glede na ta odgovor pripravila proračun svojih potreb za ev. popravila stavbe in za nabavo nujnega inventarja v upanju, da bodo njene potrebe tudi v resnici upoštevane.
Upravnik doma tov. Pahor je nato še povedal, da se tudi pri članih Matice in pri starših gojencev stalno dviga zavest o važnosti Matice in Dijaškega doma in da so starši gojencev v mnogih primerih sami ponudili višje prispevke za vzdrževanje svojih otrok v domu.
Potem ko je upravnik obrazložil na kratko še dnevni red v domu in poudaril, da niso ob priliki tega obiska v ničemer olepšali zunanjega videza vsakdanjega življenja v domu, je povabil prisotne k ogledu prostorov in k razgovoru z gojenci.
Tako so gostje imeli priložnost videti vzorno ureditev bodisi učilnic kot spalnic, bolniških sob in drugih prostorov, prav tako pa tudi lepo urejen vrt okrog doma, ki nudi gojencem obilo prostora za razvedrilo in razne igre.
O vsem so se gostje zelo pohvalno izražali in dali pred
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
ARETIRAN ZARADI TATVINE
obsojen zaradi HhoFapsFva
svojim slovesom priznanje tako upravi doma kot tudi vodstvu Dijaške Matice, za njeno požrtvovalno delo v korist naše šolske mladine.
Uspela knjižna razstava na Opčinah
V nedeljo je bila v prostorih prosvetnega krožka na Opčinah enodnevna knjižna razstava. Razstavljene so bile slovenske knjige in revije, tako izvirne kot v prevodih. Od 9. do 20. ure si je razstavo ogledalo lepo število obiskovalcev, med katerimi je bila posebno močno zastopana mladina, kar je vsekakor razveseljivo.
Razstava je bila zelo okusno pripravljena. Mize. na katerih so bile razvrščene icnjš-ge, so bile pokrite s prti v narodnih motivih. Dvorano je krasila Prešernova slika in slovenska zastava.
Celoten uspeh razstave je pokazal, kako potrebne in koristne so razstave slovenske literature ne samo v mestu, pač pa tudi na podeželju, saj je v naših večjih okoliških središčih mnogo študirajoče mladine, pa tudi kmečka rada sega po lepi slovenski knjigi. 2eleti je zato, da se s prirejanjem knjižnih razstav nadaljuje povsod tam, kjer je to mogoče, mogoče pa je skoraj povsod, saj za to niso potrebne razsežne dvorane.
umUJaM
«Praznik bruc»t/»
V soboto in v nedeljo je bilo naše mesto, kot je io postal v zadnjih letih že običaj, spet polno univerzitetnih študentov iz raznih krajev Italije, ki so tu imeli svoj «bru-covski praznik«. Resnici na ljubo je treba priznati, da je bilo tokrat obnašanje študentov še kolikor toliko dostojno oz. da so vsaj bile na minimum zreducirane dokaj neokusne in tudi nemoralne scene, ki so v preteklih letih povzročile zgražanje še tako s slepoto udarjenih italijanskih «patriotov». Izvedeli pa smo da so včeraj posamezni študentje hodili po hišah in prosjačili za denar. Lani je bilo vsako prosjačenje po ulicah, javnih lokalih in privatnih stanovanjih prepovedano. Ne vemo sicer, če je bil tudi za letos izdan kakšen podoben odlok, vendar je prosjačenje po hišah vsekakor neokusno in za študente nedostojno. Ce pa si že prej ne morejo oskrbeti denarja za povratek na svoje "domove, potem naj tudi ne lazijo v naše mesto, kamor jih ni nihče klical
Amerikanec, ki ga je prijavil, je trdil, da mu je ukradel 40.000 lir, izkazalo pa se je, da si je pridržal izkupiček, ki ga je imel od prodanih cigaret, ki mu jih je dal Amerikanec
Nekaj po polnoči 17. marca letos je ameriški državljan Walter Mandel, naprosil dva policijska agenta, ki sta bila tedaj na obhodu po Trgu Ca-vana, naj aretirata mladeniča, ki je bil nedaleč od njiju. Agenta sta mladeniča, o katerem je Mandel izjavil, da mu je pred približno mesecem dni ukradel 40.000 lir, aretirala, ga identificirala za 24-letnega Antonia Rondinona doma iz Potenze in zadnje čase stanujočega v našem mestu v Ul. S. Sebastiano ter ga odpeljala na poveljstvo. Tu je Rondinone zanikal tatvino in izpovedal, da mu je Mandel nekega dne dal 27 velikih škatel cigaret «Pall-Mall» da jih proda. Cigarete je tudi prodal in’ si pridržal denar, ki ga je zapravil v Padovi, kamor je odšel, da se izogne Mandelu. Amerikanec pa je nasprotno izjavil, da je Rondinona srečal v nekem baru na nabrežju, kjer ga je mladenič zaprosil, da bi ga odpeljal z avtom do Trga Unita. To se je tudi zgodilo, toda ko je Amerikanec prišel domov je opazil, da mu je denar izginil. Na sedežu v avtu pa je našel, vsaj tako trdi Ameri-kanec, ki je pojasnil, da ga je Rondinone zaprosil za cigarete, ki pa mu jih »n. n* dal. listek z Rondinonovim imenom in naslovom.
To pa ni vse, kajti Rondinona so začeli zasliševati na podlagi prijave ameriškega vojaka, ki je pismeno pojasnil, da je izročil nekemu čevljarju, Antoniju po imenu, tri pare čevljev v popravilo in mu hkrati tudi izročil 3.100 lir, s katerimi bi moral čevljar kupiti za popravilo potreben material Rondinone je ';udi to priznal in se izgovarjal, da je nekega večera, ko je bil s čevlji namenjen k vojaku Erosu Sandosu, stopil v gostilno na kozarček. Tedaj pa mu je neznani mladenič
ukradel čevlje in Se z njimi oddaljil.
Ker je policija ugotovila, da je Rondinone govoril resnico, ga ni obtožila tatvine 40.000 lir pač pa tihotapstva cigaret in s tem prekrška, ker ni plačal davka ter končno tudi nedovoljene prisvojitve treh parov čevljev. Obsojen je bil na mesec dni zapora ter na 381.000 lir globe. Poleg tega pa bo moral plačati 83.491 lir davka za prodane cigarete,
V smrt je hotela
V resnem stanju so morali sprejeti na 1. zdravniškem oddelku tudi 29-letno Anno Bruno Odinal iz Ul. S. Maurizio, ki so ji zdravniki ugotovili znake hudega zastrupljenja.
V bolnišnico je Odinalovo spremila 51-letna lastnica stanovanja pri kateri je prva stanovala ter je pojasnila, da je Odinalovo našla že v takem stanju na postelji. Zenska je izročila dežurnemu policijskemu podčastniku prazno škatlo «Sedormita» in kozarec z neko belkasto tekočino. Vrhute-ga mu je izročila tudi listek v katerem je Odinalova prosila, da bi izročili vse njene stvari nekemu znancu, ki stanuje v našem mestu.
S tovornika je padel
Popoldne se je z rešilnim avtom RK zatekel v bolnišnico 29-letni šofer Ljubo Vodopivec iz Ricmanj št. 29, katerega so morali zaradi zloma kolčnega sklepa leve noge pridržati na ortopedskem oddelku.
Vodopivec, ki bo okreval verjetno v 20 ali največ 40 dneh, je pojasnil, da je med nakladanjem tovornika podjetja ((Alberti«, pri katerem je zaposlen, padel s strehe kabine na tla.
Mrtev v kuhinji s plinsko cevjo v
5 minut po 13. uri so morali agenti v Ulico Piccardi št. 15, kamor so bili po telefonu poklicani, ter našli pred vrati stanovanja v pritličju 45-letnega Giordana Coffoua, ki jim je pojasnil, da je okoli 10. ure zapustil stanovanje, v katerem pa je ostal njegov 57-letni brat Mario. Pol ure po poldnevu se je vrnil in ker mu ni nihče odprl vrata, ki so bila znotraj zaprta, je s pomočjo lestve prišel do okna spalnice in se potem, ko je razbil šipo splazil v notranjost.
V kuhinji, kamor je po vstopu odšel, je našel svojega brata na tleh s pinsko cevjo v ustih, medtem ko je bila plinska pipa odprta in je skozi njo uhajal plin. Takoj po odkritju je poklical na pomoč policijo in osebje RK. Dr.
Verginella, ki je prišel z rešilnim avtom na mesto je samo izstavil potrdilo o smrti, ki je nastopila v trenutku, ko je Giordano trkal na stanovanjska vrata.
Truplo nesrečnika so kasneje odpeljali v mrtvašnico. Ni znano zakaj je Coffou šel pro- J venezisn 16.00: stovoljno v smrt.	I	Gobbi.
Osvobodilna fronta
Seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje
bo jutri M. t. m. ob 2*. uri na sedežu v Ul. R. Mann« 29. Prosimo na točnost.
Tajništvo
Okrajni odbor OF dolinskega okraja vabi člane širšega aktiva na izredni sestanek, ki bo jutri 28. t. m. ob 20. uri na sedežu v Dolini, kjer se bo razpravljalo o pripravah za 1. maj.
IV. OKRAJ. Danes ob 20. bo na sedežu v Skednju seja novoizvoljenega izvršnega odbora OF za IV. okraj.
Vabimo vse novoizvoljene tovariše, da se seje točno udeleže.
I. okraj. Jutri 28. t. m. ob 20.30 bo v Ul. Ruggero Manna 29 plenarna seja okrajnega odbora OF. Zaradi važnosti problemov, ki jih bodo na seji obravnavali, je udeležba vseh novoizvoljenih članov odbora obvezna.
KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel ▼ četrtek 29. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani svoje retino predavanje.
Govoril bo univerzitetni profesor dr. Anton Ocvirk o temi: (Pesnikova podoba Srečka Kosovela«.
Vljudno vabljeni !
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo
priredi ob petdesetletnici foto razstavo. Prosimo vse interesen-te-fotoamaterje naj se zglasijo v društvenih prostorih zaradi pojasnil.
Tržaški filatelistični klub (L. Košir«. Jutri, 28. t. m. od 18. do 21. ure redni sestanek članstva za zamenjavo znamk. Ob 20. uri redna seja upravnega odbora.
( CLEDAUŽČE VERDI,)
Zaradi nenadne obolelosti dirigenta Nina Sanzogna, bo II. simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, ki bo v četrtek s sodelovanjem pianista VValterja Giesekinga, dirigiral znani ameriški dirigent Dean Dixon, ki je z uspehom nastopil že v lanski simfonični sezoni. Na programu so dela Mozarta, Beethovena, Gershvvina. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Rossetti. 15.30: «Alarm na Jugu«, G. M. Canale, L, Amanda.
Excelsior. 16.00: «Tretji letnik liceja«, J Reti, A. M. Sandri.
Fenice. 16.00: «Ježa vapuera«, R. Taylor. A. Gardner.
Nazionale. 16.30: «Ne ličite zločinca«, J. Payne, E. Keyes. Mladoletnim prepovedano.
Filodrammatico. 16.00:	«Plenilci
sonca«, D. Lynn, P. Medina.
Arcobaleno. 14.30,	17.00,	19.30,
22.00: »Tunika«.
Auditorium. 16.30: ((Mestne luči«, C Chafflin.
Astra Rojan. 1600: «Meč in vrtnica«, R. Todd, G. Johns.
Crtstallo. (Trg Perugino) 16.00: »Sanje Boheme«. K. Grayson.
Grattaciek). 15.00,	17.30,	20.00,
22,30: «Tunika».
Alabarda. 15.30: «Zgodba o treh ljubeznih«, K. Douglas, p. Angeli.
Ariston. 16.00: «Nora od veselja«, M. Denis.
Armoma 15.30: «Skobci ožine«, Y. De’Carlo. R. Hudson.
Aurora. 16.00, 20.00: «V vrtincu«, V. Leigh, C. Gable.
Garibaldi. 16.00: ((Operacija Z«, R. Mitchum.
Ideale. 16.00:	((Upornik	s črno
krinko«, W Hendrix.
Impero. 16.00: ((Kristinine ljubezni«, E. Parker, F. McMurray.
Italia. 16.00: ((Dogodivščine Petra Pana«.
Vlale, 16.00: »Kobila - serka«, G. Cervi, C. Ninco.
Kino ob morju. 15.30: «Presneti d^dki))
Massimo. 16.00:	»Dogodivščine
Petra Pana«.
Moderno. 15.06:	«Bes nad me-
stom«, W. Holden. Mladinj izpod 16 let prepovedano.
Savona. 15.00: «Hlevar in vojvodinja«, R. Young.
Sv. Marko. 16.00:	«Pozor pred
mornarji«, D. Martin.
Secolo. 16,00: «Toto, tretji mož«, Toto.
Vittorio Veneto. 15,30: Kriv izdajstva«, C. Bickford.
Azzurro. 16.00: »Vsi kraljevi mož. je«, B. Cravvford
Belvedere. 16.00: «TriJe vojaki«, S. Gran-ger.
Marconi. 16.00: »Cilj Budimpešta« A. Andrevvs,
Novo cine. 16.00: «Topaz», Fer-nandel.
Odeon 16.00: #Otroci se ne prodajajo«.
Radio. 16.00:	((Okrvavljene ko-
lesnice«, R. Scott.
»Rigoletto«, T.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
25, in 26, aprila se je rodilo v Trstu 6 otrok, umrlo Je 13 oseb, poroke so bile 3.
POROČILI SO SE:	mehanik
Mario Salice in gospodinja Eleo-nora Ghin, uradnik Antonio Fonda in gospodinja Wilma De Pao-lis, težak Mario Gregorič in gospodinja Irma De Giusto,
UMRLI SO: 71-letni Francesco Scrobogna, 77-letna Cesira Virgi-lio vd. Brosch, 55-letni Rodolfo Federici, 65-letna Medea Danielis por. Moschetti, 49-letna Carla Panzera por. Cesca, 5-tetni Edo-ardo Kandus, 69-letna Laura Rus-si, 4-letni Giuseppe Steffe, 90-letna Anna Flego vd. Godina, 70-letna Adele Zeholl por. Matheu-sche, 60-1 etn i Nicolo de Volpl, 44-letna Olga Cavrecioh, 81-letna Tnna Tence vd. Košuta.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	Iz Chiogge prazna
Ital. ladja »Ottavlano«, iz Benetk s 139 t raznega blaga in 24 potniki ital. ladja «Campidoglio», iz Benetk s 180 t raznega blaga norveška ladja iiMiidrid«, iz Benetk prazna ital. ladja «L*mone», iz Benetk prazna Hal. Jadrnica »Albona«, iz Benetk z 271 t raz-
nega blaga in 25 potniki ital. lad. ja «Messapla».
ODHODI: Proti Reki s 4 potniki Jug. ladja »Bakar«, proti Reki z 98 t raznega blaga in 12 potniki angl. ladja «Caivallo», proti Benetkam s 1000 t raznega blaga in 12 potniki jug. ladja »Zagreb«, proti Patrasu s 1420 t olja ital. ladja «Otis», proti Reki s 1500 kub. metri lesa ital. ladja «Teresa Cosulich«.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 12,6, najnižja 10.7, ob 17. uri 12.2, zračni tlak 1011.4 stalen, veter 4 km jugovzhodnih, vlaga 90 odstot., padavine 21,6, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11.6 stopinje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina, Ul. Ginnastica 6; Maddalena, Ul .deiristrla 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Harabaglia, Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 3(6 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija	2	-	23
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jutri 28. aprila U*4 ob 20. uri v LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU Gorkega drama
lasa Železnina'
V četrtek 29. aprila #•*
ob 20. uri v LJUDSKEM GLEDA LISCU v KOPRU Herbertova komedij*
((VSAKIH SIO LET»
V petek 30. aprila H*4
ob 20. uri v SV. PETRU pri KOPRU
Zemljanova dramsk*
reportaža
„0dločitev“
TOREK, 27. aprHa l**4, TRST A*-
306.1 m ali 980 kck*K 11 no
11.30 Lahki orkestri; jjjS; ba po željah; 14.00 Zabavn ba; 14.25 Slovenski ntafivn ^ Plesna glasba; 18.00 Delio*-. I cert za violino in ork^L-njetiU' Grieg: Porotka v TroldM« ^ 18.40 Razni samospevi, ‘.jljiijen* la in vzgoja: 19.15 P^sk melodije; 20.05 Iz °Pe!! ,,:• 21-0® ta; 20.30 Lahke melodije, , Kanin Garson: Prerojena, ‘jj« 3 dej., nato pestra gla*o L p Rossini-Respighi: F3nfa5,, zar; 23.30 Polnočna glasb3-
x u s »' »■
11.30 Komorna glasba:
13.2*
11.30 Komorna S*a5,u,i'udije H Operna glasba; 17.30 Me> j^tiHJ
londonskih studiov; 18 tji;utka,, glasba; 20.20 Prenos	lahk*
natečaja: «Novi gla9°vi glasbi«.
M L O V K |IJ* ^
327,1 m, 202,1 m,	^
Poročila ob 5.35, fljft 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 d ^
11.30 Šolska ura za visi«^^1 njo:	Slovenska	social^,
12.00 20 minut z Veselu^ 3|j jj» 12.20 Kmetijski nasveti, M Sibelius: Štirje prizori 'L. vine; 15.30 Koncertni va.1itti p*v Naši in inozemski	j	t<$
mikrofonom; 18.00 Spo«1' „8v»' nik; 18.30 Igrajo veliki orkestri; 20.00 Tedenski politični pregled; 20-ILoUvrd4’' iz opere »Adriana	jc**f
F. Cilee; 21.00 In Pr|PPVed (vojni spomini); 21.30i r . A' krofonom so Štirje fantJ' senikov trio.
— & Zveza prosvetnih deIavC^rirtjl
roča vsem šolnikom, da < junija letos dvodnevni „i Ziljo in k Osojskemu Je Koroškem.	pet*
Zaradi pravočasne 05 r jntef®’ nega dovoljenja, naj se u»f-senti prijavijo si,nt>rtj^c3, 1,1 kasneje pa do konca m icjef sedežu ZPD, Ul. Ron,a ,-fJn**^ dobijo vse zadevne	t*
vsak dan od 17. do 1 ■ zen sobot.	jt(	f!‘
Motoklub »AmatorU g fftll redi samo za članeALtijo dva izleta in sicer v Reko in v Crikvenico -	^	fii.
vinj. Vpisovanje do ^jubUJ!
15. in 16. maja izlet ^—isO',*fl no, Kranj in na Bled. do 6. maja.	.Itt
Motoklub »Jadran« °^V.riKv„ ganizira 2. maja izlet nico ob
!PS
Vpisovanje vsak dan
n*
20. ure na sedežu. uictJJ SPDT priredi 9. maj*
Slavnik. Vpisovanje samo še jutri.	M'Uei
Motoklub »Adrija«
Dolino priredi 9. m*Jaao izlet v Opatijo. VP^ ^ 20. danes, jutri in četrtek ljnj.
21. ure na sedežu v ' d Motoklub »Jadran« ►
ganizira 9. maja lzleLri H1 ju Vpisovanje danes, J ^ se0 trtek od 19. do 20. ur ^jt Slovensko planin^0. v fjO organizira 16. maja <_ ,ne * » ijano ob priliki mcčo terske foto razstave, do 6. maja.	.
23. maja izlet v	vpis°
k Cerkniškemu Jezer '	,
nje do 13. maja.	org3 - *
Motoklub *Ske^nna Bek» ‘V
8. in 9. maja izlet n pD 13. ,, Crikvenico. Odhod b° sgu. v soboto čez blok na	,
sovanje do 28. t. m orgati‘2(j Motoklub »Skedenj« „a » j tudi izlet v Ljubija0 texin* ob priliki nogometn njo p. j, Jugoslavijo B in *,anie /; bo v Ljubljani. VP	JO.
maja na sedežu od 1 ',ej|jo Izleta se lahko u vozila s karnetom.
/
ADEX
 ‘	l954
8. in 9.
izlet v NOVO GORlU V0 MATERIJO-013* IDRIJO	g,.
29- ^
Vpisovanje d°
-
15. in 16. *»}* izlet v
POREČ
KASTELIB VIZINJAN^,
...,»»)»
.	V
!^°RSKI dnevnik
3 —
27. aprila 1954
I
1	1	Tl 11
1. ii	i < v	M
po Julijskih
SPISKI IZ DNEVNIKA D. JAGODICA
Ptbpeuki
%a
1 mladinbki nagladm natemi
ii.
oS;“ ,.nismo teVa ‘o-
** č,r21i!' ,^° p<z 5mo prišli * virioi 9rf^en. od koder se
ttl.1*0 vrha. 'n Bd ni
“o niKo- "" y“ deli „j > sm°	preble
le Vzneviirjenja. Čudno Jel 5• ,Je zdelo, da bi mo-Ione n„2e Pa vrhu in v mož-*ijel 6 ^ot	šinila
e mu ni morda spo-je jjon„iPo Srebenu. Bilo pa W	tlho■ Začeli smo
(Tl
n »jJn klicati na vse grlo ti (a vrha se nam ogla-
spaka z bodrilnim kli-
liN ?ai Se lepo podvizamo.
Ca!,/?0 bi!i 7e2™b d« bi oa
h«?.™™ vrgli s hriba. L, bili končno le srečni..
smo
ln,o Vo i9a našli celega in ieda kmalu pomirili. Se-^Ijubo ° j sledHe prisege in
(tlijTl., da se ne bo več od-
Potel0^ skupine, česar se je
tak TeS vestno držal.
tur„ ° se je končala slavna Mo jr^tris°jnik, ki je tra-devet ur. Drugih
'Uen v°sl' dan ni bilo.
*- hudpnn	------- 1---
iobi -Te9a večernega boja *?0a	?	sm°	naskočili	na-
,SiZaka.’Ji ni hotel jesti !• e-„ "Mesarsko klanje»
Je L * v
fOlo(je °.®c®lo z nekaj razbite
*>i i'« '!*, 2 novimi prisega-enj* ®b!jubami,
ods!e) jedel. Te ob-
da bo ze-llej jed . g. n'- nikoli držal. SsloJj[j,®“sta ^ zjutraj smo
l«fco £,epj?e 2 vodo in smo ffotj 7ri®d* v popolni opremi
Pogled na Jalovec.
L • ?n	j-vf/oioi	oiioi
J[je 2adne/-sču pod Spičko
Ja,ov%a postaja za naskok
rot
7 in p- ,lAa ze*° dolgočas-!* razni„j	°> brez prave-
n čistino'	,skozi gozdove
« ur m In 7e trajala celih ?,.°ši!i p.°i P°ti smo st I^ni. V-ekaj drv, ker
n? ^er st°ji koča
na (2050
raste drugo kot tra-
sih°Ts^ce cvetlice. Pri-jčenj ? v kočo strašno iz-
sonce nam je iz-
Vsp moralo. Toda
n<tivf.0bre oskrbnice te
? lam Prijazen. Skuha-
H sm0 36 c-3' z
..,i0	. - rumom, mi
i* PošteJ6 hitro preoblekli, >.’lP hm najedli in zopet
bili
čili
•°?i 1*’“. ctli in zdravi, v ooe J. gospod Bla-
, mu ^tega planica. ki 'iti. r na Špiku zmrznili \t.Mnsko
, irej ~"-sko leto je bilo ‘meči veliko govora o tej ■ G. fi, . .
•m'e« ?e star planinec
£ Planil pr‘Povedoval o svo. r njen	b dogodivščinah.
,{poJ	STTI.n	tnrli -raso rT ol i
hej
smo tudi zvedeli novi zavarovani po-
. o p Brade na Prisojniku, transverzali, kV- so
cez slovenske go-
Oijno
e, P°d Prisojnikom.
'■ Iv
?'i i«".
C^nzal.
se bo začela
A^nijjv oru in bo šla čez
.‘‘De .^e	r.
'b.'”
!hCil	prehodil,	bo
t« ^e0a i° °dlikovanje slo-
tja ?*an*ne Julijske
Postojne. Kdor
kS,„?laninca- No, nekaj
iMili ^rza^e smo mi n o .. 11 iti —
^ 1
urhu Jalovca
■a. ^idobiti
zopet še eno
^ Prnt;Smo sc začeli vzpe-IjJt 0 trejp. Vrhu, sem se po-V ^dmu soi sem slišal to-p„ reči 0 tej gori.
Hne kakJeCl’ da ni bil°
tl( °. 20 nevarno ali na-io nji j„ "as,' ki smo pre-■V Je jjjj enijko na Prisojni-
ieloul, to Pnani sprehod. ^il n„eni Plezanju smo Si4 tu ,,Jr.hu- Razgled je je i\lžasten. Svet pod ”C0' iz I. 2a,,'t u pošto ilifni l kat,
tere so štrleli le
Si	!70ra;
it) t	IH	rlviim
Tri-
S ?a se --n -us‘ drugi, za
> ^riVnlle .zdaj prikazoval % lalij, u,soki Mangrt.
Ja°ll0 snj° torej pre-1,1 lcon,Uec-.*n vendar, ko 'ii n<lbrajlu ž’Be, ki sem si mi;?e »iihA„na tcm potova-Elc al; ; na ozira Tia Pri-
V^f0U
la
Jalo
•jo r1? Mojstrovko, vsi ralovcn- »Ali hši
,lj Vrhii?»VCU: KAli Si b“ fSetrt une STno sestopili v
,*Hi rai>no v ln. sm° Prišli v PbonJi0. je naša dobra
.‘‘(..'ti i„ mizo. Kruh »t:%. m morali
\Sati'ni<
N to’ n n tdorali smo jesti Mj' da r, lnč zato. Zase t\i, dacf, . lakrat prebavil .h pn : einski avnencc.
v ‘ ) ,Po 1
S lStoe. rs|!“ Pa je prišel
«a
«i
apnenec.
n, J pa Va iz naše sku-
ga snemali na Andah Kar se pa tiče planinskega uživanja narave, bi vsakemu priporočil to pot.
Tako smo po petih urah prišli v dolino lačni, žejni in trudni. Vseh pet ur se nismo ustavili, ker nismo imeli ne kruha ne cigaret in bi bili radi prišli čimprej do kake vasi. Ko pa smo prišli do cilja, so nam povedali, da je — nedelja. Čudovito, kako človek izgubi sodbo o času v planinah. Niti od daleč se nam ni sanjalo, da bi mogla biti nedelja. Tako smo se namestili v vaški gostilni v Logu pod Mangrtom in prijazna gospodinja nam je skuhala testenine, ki smo jih imeli s seboj. Brežičana sta se malo kisala, ko sta zagledala epašto šuto», vendar pa sta pojedla svoji porciji, in še kako hitro!
Popoldan je minil kot bi trenil in začeli smo iskati senik, kjer bi prespali noč. Našli smo ga na drugem bregu Koritnice in moram reči, da se na senu spi imenitno.
Naslednjega dne smo se odpravili na Mangrt. Eden od Brežičancv je sicer tožil, da ga boli noga in je ostal v Logu, ostali pa smo pogumno krenili na pot, čeprav je bil tu že obmejni pas in so nam prepovedali zapustiti glavno cesto. Zaradi tega smo rabili do samega masiva Mangrta celih pet ur trde hoje. Bili smo brez dokumentov, ki so nam jih pobrali graničarji in bili smo lačni, ker nam pastirji niso hoteli prodati ne sira ne mleka. Naša morala je bila torej čisto pri tleh; sam sem se pa še kar najbolje držal in lahko rečem, da sem ostala dva dobesedno po. rival po poti na vrh. Pri tem moram . še povedati, da smo dobili ultimat za vrnitev z masiva do 17. ure, drugače bo joj. Morali bi se namreč• vrniti s patrolo, ki se vrača v karavlo ob tej uri. No, vrnili smo se ob 18. in nihče ni na nas čakal. To nas je opogumilo, da smo na poti nazaj zapustili avtomobilsko cesto in drveli v dolino kar po stezah. V Strmcu so nam vrnili dokumente in bili smo v Logu še pred temo. Našli smo Brežičana lepo obritega v gostilni, ko je poslušal radio in zabaval domačo hčerkico. Pozneje nam je pripovedoval, kako je prosti nekega starčka za britev, ker je gam ni imel. ta pa mu je prinesel cel zaboj samih starih', skovanih, turškim sabljam podobnih britev. Pravil nam je, kako se je mučil, da si ne bi prerezal vratu ali odrezal ušes, kako se je potem sprehajal po vasi in si ogledoval rudnik in kar je tu še zanimivega. To je bil res zabaven fant in še pozno v noč smo se krohotali v našem seniku, kljub temu, da smo ta dan hodili neprenehoma deset ur.
Drugega dne nas je tovariš 2 Mangrta zapustil. V Log je namreč prišel neki advokat iz Brežic z mlado nečakinjo in naš Boby se je odpeljal z njima v Bovec ali v Most na Soči. Bog ve ali zaradi prijateljstva z advokatom, ali zaradi mlade nečakinje... Mi pa smo ostali v Logu, sc kopali v tolmunu za mlinom in si pravili svoje dijaške dogodivščine. Pri tem smo se vzajemno učili hrvat-ske in tržaške «dijaške» pesmice in moram reči, da je resnična tista trditev, ki pravi da se Slovenci hitro na-uče tujih jezikov. V nekaj urah smo znali vsi vse tržaške in zagrebške modne ((pesmice«.
Nameravali smo prespati še eno noč v Logu, a v vasi smo slučajno naleteli na tovornik,
ki je odhajal v Bovec, kamor smo bili namenjeni tudi mi. Šofer nas je rade volje sprejel, čeprav je bilo to proti predpisom. Tako smo prišli v Bovec pred časom in smo ostali čas do večera porabili za iskanje hrane in prenočišča. Drugega dne sva nameravala z Mariom na Bovški Grintovec, Brežičan pa v Novo Gorico. Ko smo se pa zvečer sprehajali po Bovcu, smo zvedeli, da odpelje avtobus proti Soči in Trenti še isti večer in ne drugega dne, kot smo mislili. S tem seveda bi midva pridobila pol dneva in sva zato sklenila odpotovati. Sicer je bilo tudi to tvegano in pustolovsko, kajti ura je bila enajst, ko sva prispela v Sočo in je bilo malo verjetno, da bi si mogla preskrbeti ob tisti uri prenočišče. Hotel je bil ves zaseden vse do direktorjeve sobe in že
(Nadaljevanje na 4, strani)
S«,
*, >
Pomladanski motiv iz Dolin«.
nacist «pete kategorije» - poslanik in stalni opazovalec Zahodne Nemčije pri OZN
Pred kratkim je bonnska vlada imenovala «poslanika in stalnega opazovalca zapadno-nemške republike pri Združenih narodih«. Na to mesto je imenovala Petra Pfeifferja, To imenovanje je delovalo zelo neprijetno, saj je celo sam generalni tajnik Združenih narodov izrazil svoje nezadovoljstvo. K temu so se pridružili tudi mnogi protesti in splošno mnenje je bilo, da je bil prvi stik uradne Nemčije z Združenimi narodi zelo ponesrečen. Skoraj nekako izzivanje. In tudi vzrokov za to je dovolj. Pfeiffer je namreč poznan kot ožji sodelavec bivšega nacističnega ministra za zunanje zadeve Ribbentropa. Pfeiffer je bil izrazit nacist, nekaj časa je bil generalni konzul Reicha v Alžiru, in sicer od leta 1940 do 1942. V času zavezniškega izkrcanja v Severni Afriki je celo poslal v Berlin brzojavko v kateri je izražal svojo vdanost Hitlerjevemu režimu, in ki se ie končala s sledečimi besedami; «Sieg heil Fuehrer und Deutschland!«. To brzojavko so pokazali tudi na razpravi za denacifikacijo kot dokaz proti njemu, ko so
obravnavali njegov primer. Tedaj so pokazali tudi druge dokumente proti njemu, kot n. pr. neko potrdilo, podpisano od samega Ribbentropa, v katerem je bilo izraženo ((izredno povoljno mnenje, ki ga imajo višji organi nacional socialistične stranke o Pfeif-ferju«.
Kljub temu, da se Pfeiffer ni mogel niti zagovarjati pred
denacifikacijskim sodiščem, saj so bili vsi dokazi proti njemu, je kmalu pozneje postal šef personala v ministrstvu zunanjih zadev Zapadne Nemčije. Sedaj, ob njegovem imenovanju v New York je ameriški senator Javvitt protestiral v imenu milijonov a-meriških družin, katerih sinovi so se borili proti fašizmu. Ameriški visoki komisar v Zapadni Nemčiji Connant se je moral celo osebno vmešati v stvar. Toda bonnska vlada zatrjuje, da je Pfeiffer nacist «pete kategorije«, in da ga je parlamentarna komisija povsem «očistila» nacizma. Pri tem se samo ob sebi postavlja vprašanje v kateri ((kategoriji« so člani komisije, ki so Pfeifferja »očistili« nacizma
ME1A GAB.dJEl.ClC
Samo se seznani z Vesno (ob strašni nevoščljivosti Sandija), potem sledi polet z jadralnim letalom in prisilni pristanek - tu bodo pa tudi mnogi Tržačani spoznali Ribno pri Bledu
3.
((Oprostite., gospodična...?«
«Vesnai>, so odgovorile modre oči.
((Vesna??«. (Večjega začudenja si ne morete misliti). «Kaj ste pa tako začudeni?» «0, nič... veste... čisto drugače sem si vas predstavljal.»
((Kako drugače, saj ste mi vendar pisali!»
Samo se mora izmazati: ((Ze, ampak... jaz sem vas videl samo od daleč!«
Vesna pa se ne da:
(dn od blizu se vam zdim drugačna?»
Samu■ poblisne Hiperbola pred očmi:
((Seveda, pa še kako!«
Tega pa Vesna ne razume: ((Prosim, nikar se ne norčujte!«
Samo pa nikoli v življenju ni bil boljr iskren:
«Saj se ne res da ne!« Toda pozabili smo, da imamo v bližini Sandija in da je Sandi najbolj izkušen, kar se tiče žensk, in da Sandi ve, kaj se pravi lepo dekle, Sandi si popravi kravato in hoče iz grma z očmi, zasajenimi v temnolaso dekle. Toda tu je še Krištof in Krištof je kolega. Sandija zvleče nazaj.
Samo pa zasluti napad iz zasede in odvede Vesno stran, daleč stran na varno.
Tega mu Sandi ne odpusti. Vesna in Samo sta se našla. Res, govorita o oblakih, ku-mulusih, srebrnem C in o letalih (Samo je letalec), toda našla sta se.
ln Vesna pristane, da ji Samo razkaže oblake od zgoraj.
* * *
Toda samo ne zdrži tako dolgo. Se isto noč pade v Vesnino sobo vejica cvetja, skoraj neslišno, in glej, Vesna pride na okno.
((Samo.1«
«Vesna!«
Julija poljubi cvet in ga vrže Romeu. Zdaj je Romeo srečen in lahko gre.
((Lahko noč, Vesna!« dahne Romeo.
((Lahko noč. Samo« se nasmehne Julija.
Sandi pa se grize in nič mu ne pomaga, ko prepričuje Sama, da je on pobudnik in da bi se on moral spoznati z Vesno.
Nič mu ne pomaga, kajti Vesna je že v oblakih s Samom. Zares v dvosedežnem jadralnem letalu in pa tudi drugače...
«41i se kaj bojiš, Vesna?«
Vesna gleda Sama, dovolj ji je Samo in pa tudi — zelo daleč je zemlja. Toda ko vidi njega, kako ponosno gleda dol, tudi ona odmakne oči. In vidi polja, kako so drobna, in hribe, kako so majhni, in reko, kako se zvija, in oblake, kako jima delalo družbo.
Samo pa zapieše z letalom kakor lastovica v ljubezenskem poletu.
lkarus se je zagledal v sonce in je poletel previsoko. Samo se je zagledal v Vesno in je prišel prenizko.
((Pristati bova morala«.
Pa Vesna se ne boji in tako sta pristala sredi pomladi.
Vesna nabira cvetlice in boža žreb ička,
Samo pa je šel iz tega raja dol v vas in javil na letališče, da naj pridejo z avtom po letalo in po njiju.
# Ji: *
Skrbni pilot Strbajs telefonira dalje Cosinusu, da je njegova hčerke nekje pristala z jadralnim letalom in da pride zvečer domov.
Pri Cosinusu pa je ogenj v strehi in, ker se pač profesorji najbolje počutijo, če na koga vpijejo, okrega Cosinus svojo sestro, ki skrbi za Vesno.
«Kaj praviš na to? Nič? Punca odleti z nekim fantalinom, ki ga sploh ne poznamo, kliče jo Vesna... Vesna! Ti pa... nič?«
Toda teta pozna svojo Vesno dobro in ji zaupa in zaupa
mladini nasploh in zato ji tu-1 diši. Vse drugo izgine ob tem,
di sam Cosinus ne more tega zaupanja omajati. Teta ve, da mora mlad človek ljubiti in če mora ljubiti, naj ljubi spomladi in naj ljubi človeka, katerega je najlepše ljubiti. In njena Vesna bo izbrala takega človeka.
* * *
Ta človek pa je medtem gori v raju zakuril ogenj in lepoti se je pridružila še romantika in Vesna sploh ne opazi več. da sedita čisto blizu skupaj. Sladka utrujenost jo obide, zapre oči in nagne glavo. Glava je na Samovi rami in Samo je bolj negiben kakor kdaj koli. Pogleda navzdol in vidi Vesnine lase, kako lepo se lesketajo v siju ognja. Skloni še bolj glavo in se dotakne z nosom njenih las. Kakšen vonj je to? Z ničemer ga ne more primerjati. To ni dišava, pa vseeno
Ribno pri Bledu — spodaj )e Sava Bohinjka. Samo in Vesna sta po prisilnem pristanku z jadralnim letalom imela dovolj časa uživati vso to krasoto.
Samo nežno prime Vesno z roko in zdrsi z usti na njeno
sence. Vesna počasi obrača glavo navzgor in njuna usta se najdejo
* * *
Cosinusova očala se bliskajo na Vesno:
((Kje	si	bila	tako	dolgo?
Povej mi vse po pravici...«.
Vesna zasluti, kaj bi po vsej sili hotel imeti Cosinus od nje.
«Ampak, očka!«
"...popolno resnico!«
Zdaj	je	za	Vesno	preveč
in solze	se	ji pojavijo	v očeh.
Obrne se in zbeži.
«Tak nehaj vendar, saj vidiš, da...« poseže teta vmes in gre za Vesno. Ko pride v sobo, se	ji	vrže	Vesna okoli
vratu.
* * *
In tudi Sandi in Krištof ne dasta miru.
«Ce naju ne bi blo, ne bi nikol spoznau tega angela. Nama se ma zahvalt».
«Prmejduš, Samo, od tebe je pa res nekolegijalno, da ne spumpaš tistih nalog. A si gluh?«
Samo je gluh, ker si je z rokama zamašil ušesa.
* * *
Vesna je prišla na letališče. Sla je tja in se prijavila v padalski tečaj. Kar pilot Strbajs jo je sprejel in Vesna mu je razlagala:
((Rada bi se vživela v vaše življenje, rada bi znala vsaj nekaj, kar znate vi«,
Strbajs se je na široko zarežal.
((Punca pa pol! Ravno prav za Samota!«
In Vesna se je naučila zlagati padalo, skakati s treh metrov višine in obvladati pripeto padalo na tleh. Sedli so v letalo in deklice so gledale že izurjene padalke vri skakanju. Ko pa je letalo pristalo in so dekleta veselo poskakala iz njega, zakliče nekdo:
((Vesna!«
Bil je Samo in bil je zelo razburjen.
(Nadaljevanje sledi)
V kominformističnem tedniku «Vie Nuove« z dne 19. t. m. je Arturo Colombi objavil spodaj citirano razpravico, ki nam zelo jasno prikazuje nacionalistični značaj italijanske komunistične stranke.
«Ako hočemo razumeti bistvo odporniškega gibanja (Movimento di resistenza), ki je doseglo svoj višek v aprilu 1945, — razlaga Colombi, — je treba imeti pred očmi po 8. septembru nastali položaj in funkcijo, ki jo je imel delavski razred v nacionalno-osvobodilni vojni.'
«Državni udar 25. julija 1943 je bil poskus starega vodil nega kapitalističnega razreda, z monarhijo na čelu, da bi izšel iz politično-vojaške krize brez intervencije množic, žrtvujoč nekaj oseb, da bi ohranil reakcionarno strukturo v državi. Poskus je mizer-no propal in naša država je padla v stanje strašnega razpadanja; kraljeva vlada je zbežala, prepustivši ljudstvo njegovi usodi, vojska je razpadla. Država je bila razdeljena na dva dela, okupirana od dveh nasprotnih armad, ki sta našo zemljo izkoristili za svoje bojišče; maščevanja željne podle drhali so pod zaščito nacističnih tankov, ustanovile režim terorja, krvoločni okupator je besnel proti golorokemu ljudstvu
«Položaj je bil tragičen. Delavski razred, pod vodstvom komunistične avantgarde, povezano s socialistično stranko, je stal na razpotju: borba ali smrt, to je smrt svobodne in neodvisne Italije, smrt vseh svoboščin in svobodnega delavskega gibanja. Pod takimi pogoji ni bilo kaj izbirati, rešitev je bila v obrambi. Komunistična avantgarda je jasno ugotovila pravo pot, imela je političen pogum, da zastavi vse svoje sile, da sproži vojno za nacionalno osvoboditev.
«Ne čakati: boriti ge je treba!« To je bilo naše geslo. Treba je bilo priboriti si nanovo pravico do nacionalne neodvisnosti, oprati fašistično sramoto, priboriti si zopet ugled in spoštovanje svobodnih narodov, ki so bili napadeni od fašizma. Plačati pa ni bilo mogoče drugače kot s krvjo.
((Vstaja proti okupatorju in njegovim hlapcem je mogla biti zmagovita, samo če se je ustvarila nacionalna enotnost, in to enotnost je bilo mogoče doseči le na načelu nacionalne neodvisnosti, s katero je tesno združeno načelo svobode: brez dosežene pravice do neodvisnosti ni bila mogoča svoboda za naše ljudstvo.
«V polnem spoznanju torej, dokazavši visoko razredno in nacionalno zavednost, se je delavski razred odrekel, da bi postavil v osnovo osvobodilnega gibanja socialne cilje; ne samo da ni postavil problema socialne revolucije, ampak ni postavil niti ustavnega problema. Nujno je bilo predvsem, da se izžene nemški okupator in da se zopet pribori neodvisnost:	evo, zakaj
je imelo odporniško gibanje značaj nacionalno-osvobodilne v ojne.
«Nacionalno-osvobodilna vojna. torej, in ne socialna revolucija; vsekakor je imela ta nacionalna vojna svoj posebni značaj, ker je dobila gonilne sile od delavskega raz. reda, od tistega razreda, in ljudi, proti katerim je bila naperjena fašistična tiranija, brutalna diktatura velekapita. listov, ki ima med drugimi krivicami tudi to, da je pahnila naš narod v katastrofalno vojno in okupacijo in ga postavila v nevarnost, da izgubi svojo nacionalno neod visnost.
((Hegemonija proletariata v drugem preporodu (risorgi-mento) domovine se je udej. stvila z masovno udeležbo v odporniški borbi (resistenza), se je udejstvila v borbenih oblikah, ki so lastne in dostopne samo delavskemu razredu. Velike stavke v marcu
DR. MARIJAN	BRECELJ
iX'j eden Pi0ralu vrniti do-
k\Jarndi ar?di latinščine, n -
latinščine,
‘slo"! Pa dela. midva z
N'* Veliv ostal<>, ker sva k«t0 lke načrt
O n> se a
i. i
\SPrid*Jiln dom~ v Korit-
iV i? ^»a St n	------
li?i J °nad„!e Po rusko ob-lta, odila Proti
Ja
vitdva pa okoli
bila
ta
V >hirUbnih
®ta se nama > ki sta na-. 'ha na Mangrt.
ii,,	Pot	tvegana.
•a te
b."«	pl	a
v J^vrali zanašati flh ,, kmete k
n® tej strani planinskih
ti. pr," v	ki	bi nas
fc H Minje 't- in na d°-SH ,s‘o hr 1 bl
„ sj "'■boj	ki	smo
(Inn -'?nnce nam hl?usca!c. da bi
'Vetrno
m ležišče
Ur
N,saihi. ki
Po
se je vlekla
. res nepozab-
1,0 M°d lerin I? kila vsa \i" ((. dinj. ' nxkav. Vse je V^to. j In neohljude-
H0	„
“ deki r,e je st)0' Kl fdm, ki so
RIM fiOSPODM V JUGOSLAVIJI
(Nadaljevanje in konec)
Slovenija je po vojni zgradila vrsto vodnih in termičnih central, vendar pa proizvodnja električnega toka ne zadošča, kajti potrebe druge industrije, ki obratujejo z električno silo, se razvijajo še vedno hitreje kot električna industrija. Poseben problem v tem je tdjco imenovana električna skupnost štirih držav Južne in Srednje Evrope. Nemčija, Avstrija in Italija potrebujejo zelo malo električnega toka, ki ga doma nimajo. Kot smo že videli ga primanjkuje tudi Sloveniji. Toda Slovenija ima še mnogo neizkoriščenih vodnih sil. V dogovoru z omenjenimi državami in po načrtih, ki so jih izdelali jugoslovanski strokovnjaki, bi se napravil poseben sistem hidrocentral, ki bi proizvajal toliko električnega toka, da bi ga Jugoslavija izvažala državam že omenjene električne skupnosti.
Poleg povečane proizvodnje
električne energije se je v Sloveniji dalo poudarka predvsem težki industriji, in sicer trem najmočnejšim železarnam- Jesenicam, Štoram pri Celju in Ravnam na Koroškem. -Proizvodnja teh treh velikih železarn se je doslej povečala za 100 odst. in se bo v. bodoče morala še bolj razviti.
V že omenjenem gospodarskem načrtu Slovenije moramo omeniti še naslednje: Slovenija hoče rešiti gospodarsko pasivne predele, ki so siromašni ali pasivni zaradi vojnih dogodkov ali pa zaradi prirodnega siromaštva. V te predele spada Primorska, Kočevska in Bela krajina. Za gospodarski dvig teh predelov so predvidena velika sredstva.
Vsi ti napori težijo za tem, da se čimprej dvigne celotna družbena proizvodnja za 1000 milijard dinarjev letno. Ko bo dosežen ta cilj, bo Jugoslavija lahko nadaljevala s potenciranjem svoje industri-
je in industrijske proizvodnje brez tuje pomoči, to je z lastnimi sredstvi.
Povsem razumljivo, da so ti uspehi terjali velike napore in da ta velika brzina v razvoju industrializacije povzroča težkoče, kajti to mora nekdo «plačati». Težkoče so opazne pri življenjski ravni, cenah in pri deviznemu prometu. Vendar pa smo o nujnosti tega naglega razvoja že govorili, moramo pa k temu dodati še velike stroške ki jih ima Jugoslavija z oborožitvijo svojih obrambnih sil, s socialnim zavarovanjem in drugimi izdatki.
Jugoslavija je sicer prejemala iz tujine pomoč in jo še prejema, vendar bi bilo zgrešeno misliti, da bi ta sredstva zadoščala za zgraditev tega, kar se je doslej storilo, in da so bile odveč žrtve na račun jugoslovanskih sredstev, to je posredno na račun življenjske ravni prebivalstva. Kljub temu pa gleda
Jugoslavija, na temelju doseženih uspehov, optimistično v bodočnost, kajti za to so dani vsi pogoji.
Posebno vprašanje pa se postavlja glede na	jugoslovanski gospodarski	sistem.
Svet je namreč gledal ha ta jugoslovanski sistem s skepso in mnogi so očitali,	da gre
samo za eksperimente. Tu pa ne gre samo za eksperimente, ampak za trdo in naporno pot in včasih celo za iskanje najprimernejše poti.	Postav-
ljajo se namreč vprašanja, kako dvigniti gospodarski potencial in hkrati kako usmerjati gospodarski razvoj z jugoslovansko novo družbeno ureditvijo, s socializmom. Prva povojna leta so bila v tem smislu značilna zaradi nacionalizacije vse industrije, bančništva in velike trgovine ter zaradi agrarne reforme. Vsi ti ukrepi so bili naknadno izpopolnjeni zato, da bj privat-
ni kapital ne mogel izpodjedati družbene Ureditve. Prva
leta, in sicer vse do leta 1950, je bilo za jugoslovansko gospodarstvo značilno, da je bila vsaka dejavnost administrativno vodena in centralizirana To je bilo nujno, kajti to je bil rezultat revolucije, ki jo je bilo potrebno utrditi Mnogi tuji opazovalci so očitali Jugoslovanom, da so v Jugoslaviji kopirali sovjetski sistem. Res je, vpliv sovjet-
skega gospodarstva je obstajal, vendar pa tu ni šlo za kopiranje sovjetskega sistema. Ko pa je družbena ureditev postala dovolj trdna in ko se je centralistično vodenje gospodarstva izkazalo za škodljivo, se je začel uvajati nov gospodarski sistem. Ne gre tu za neko nenadno preusmeritev, ampak gre za dolg proces, ki se je začel leta 1950, ko so se začeli ustanavljati v tovarnah delavski sveti kot nova oblika upravljanja v nasprotju s prejšnjim centraliziranim vodenjem.
Lansko leto so bile izglasovane tudi neke spremembe ustavnega zakona, ki so v zvezi z uvajanjem novega gospodarskega sistema. Te ustavne spremembe slonijo na načelu, da so proizvajalna sredstva družbena last. S tem se urejajo odnosi med posameznimi gospodarskimi enotami in celotnim gospodarstvom. Pojavlja pa se pri tem vprašanje. kako sprostiti gospodarsko pobudo in kako pri tem še nadalje razvijati socializem. Tu si namreč stojita v nasprotju interes gospodarske enote in interes celote. Jugoslovansko gospodarstvo je namreč sedaj postavljeno na temelj rentabilnosti. To ni nič novega, to so že stari zakoni, toda vprašanje je, kako vskladiti te zakone s posebno družbeno ureditvi-
jo, ki jo imamo danes v Jugoslaviji, s socializmom. Posamezne gospodarske enote upravljajo in vodijo delavski sveti, ki svobodno razpolagajo z investicijskim kapitalom svojega podjetja, kakor tudi s proizvodnjo ter z morebitnim razvojem podjetja in proizvodnje Ta svoboda in načelo rentabilnosti prideta lahko v nasprotje z interesi skupnosti.
Posebno poglavje pa so komune. Komune so teritorialne enote, ki se krijejo zjupravno razdelitvijo republike. To so okraji, oziroma mesta. Komune so teritorialne gospodarske in kulturne enote, ki tvorijo dololčeno družbeno celoto v svoji proizvodnji in družbenem izživljanju. Ne moremo pa podati vseh značilnosti in svojstev komune, ki je še vedno v razvoju.
Kar se tiče poljedelskega gospodarstva je prišlo tudi tu do nekih sprememb. Določenih deset hektarov za eno gospodarstvo je maksimum, ki se da obdelovati in izkoriščati tako, da se ne krši socialistično načelo izkoriščanja tuje delovne sile. oziroma prisvajanja viška vrednosti tujega dela. S sprostitvijo zascebne iniciative v poljedelstvu se je težilo za tem, da tudi ta del jugoslovanskega gospodarstva da skupnosti čim več. Zanimivo je dejstvo, da se
L
je v lanskem letu to že pokazalo.
Posebno mesto pripada obrtništvu. Za obrtništvo velja zakon, da sme obrtnik zaposlovati največ 5 delavcev. Vsakdo sme osnovati podjetje in se ukvarjati s katero koli proizvajalno dejavnostjo, vendar pa velja za vse zakon, da sme od svojega podjetja imeti le tolik dobiček, kolikor znašajo obresti vloženega kapitala in pa delo, ki ga sam vloži pri izvajanju svojega poklica Ta obrtniška podjetja so lahko zasebna, lahko so zadružna, za vse pa velja sledeče: čim neko obrtniško podjetje zaposluje več kot pet delovnih moči, preide pod upravo delavskega sveta.
Nov gospodarski sistem, ki smo ga ravnokar bežno opi-sali, je rodil kljub raznim skeptičnim pripombam v za-četnj fazi zelo velike uspehe •n značilno je to, da se je opazil v lanskem letu največji porast proizvodnje v vseh povojnih letih. Na osnovi tega se da sklepati, da je nova pot, nov način gospodarskega upravljanja s pomočjo gospodarskih svetov, ki samostojno vodijo svoja podjetja, da je sprostitev gospodarskega razmaha dobra in pravilna in da bo privedla do še večjih uspehov-.	,
1944, masovne sabotaže nemške vojne produkcije, gverila v mestih in partizanska vojna v gorah in tudi v ravninah, velika ter zmagovita vstaja aprila 1945, 50 odločilni momenti borbe proti temu okupatorju in njegovim sokrivcem; protagonist v tenj boju je proletariat, so delovni in ljudski razredi.
((Dejstvo, da se je osvobodilna vojna vršila pod hegemonijo delavskega razreda, je dalo tej borbi poseben značaj. Delavec, naj je bil že borec ali pa stavkar, je gledal bolj daleč, ko se je za nacionalno neodvisnost in svobodo boril proti okupatorju in proti fašizmu: delavec je gledaj naprej, mislil je na tiste socialne reforme, ki bi bile morale izpodrezati socialne korenine fašistične reakcije in položiti temelj novemu, pravičnejšemu in bolj človekoljubnemu družbenemu redu,
«En del teh teženj je našel svoj izraz v ustavni listini, težnje, ki pa žal niso bile realizirane. Ključnih gospodarskih položajev se je namreč zopet polastil stari reakcionarni vodilni razred s pomočjo ameriškega imperializma. Zaradi izdajstva socialdemo-kratičnih voditeljev in s sodelovanjem klerikalnih klik je bil razvoj demokracije nenadoma ustavljen. Osvobodilna borba pa ni bila zaman; v borbi sami ter v funkciji, katero je imel delavski razred, so prvi pogoji za zmago socializma.«
Italijanski kominformisti menda niso ie nikjer in nikoli tako razgalili- svoje nacionalistične politike in svojega pristno nacionalističnega značaja, kakor v zgornjem članku. Očitno je — meni člankar — da je proletariat gledal dalje, da si je želel reform, ki naj bi izpodrezale korenine kapitalizmu. To je seveda popolnoma naravno — menimo mi, — ker so postale življenjske razmere pod kapitalizmom za proletariat že zares neznosne, kar pa ne velja za njegove pomehkužene malomeščanske voditelje, za vse brez izjeme, pa naj se že imenujejo socialisti alj pa komunisti. Voditelji imajo svoj* močne proletarske stranke, svoje lepe dohodke, svoje časopise, občinska, poslanska in senatorska mesta in časti in vse to brez vsake državniške odgovornosti in brez vsakega nevarnega tveganja. In kaj jim še manjka? V socialistični državi bi morda lahko imeli še kaj več. Ali oni se kot pomehkuženi malomeščani raje drže starega oportunističnega gesla; «Bolje vrabec v roki, kot golob na strehi«. Kakor je razvidno iz zgoraj navedenega članka, so so voditelji italijanske komunistično stranke zvesto držali tega gesla tudi med zadnjo vojno. Medtem ko so se začeli jugoslovanski partizani boriti od začetka vojne, ko je bila še vsa Jugoslavija v rokah sovražnih nemških in italijanskih fašistov, in še pred odločilno rusko zmago pri Stalingradu, se niso italijanski komunisti zganili niti leta 1943, ko je bila vsa Italija v popolnem razsulu, ker je italijanska vlada, s kraljem na čelu, zbežala jn prepustila narod samemu sebi, in ko se je tudi vsa italijanska vojska razkrojila. Kje so bili tedaj voditelji italijanskega komunizma? Kdaj je imela kakšna proletarska stranka ugodnejšo zgodovinsko priliko, da organizira socialno revolucijo? Socialna revolucija? Kaj še! Italijanski komnuistični voditelji so se zganili šele tedaj, ko je nastopila nevarnost za nacionalno neodvisnost stare kapitalistične Italije, ko je socialna revolucija s puškinim kopitom razbijala «La porta orientale« (severovzhodna italijanska vrata), ko so jugoslovanski partizani že prekoračili staro italijansko mejo, in ko so bili Angleži in Američani, ki so se nahajali tedaj na gotski liniji v Apeninih, še predaleč, da bi šli na italijansko - jugoslovansko mejo zajezit revolucionarno poplavo. Tedaj, v aprilu 1945 so sprožili tisto ((grandiozno nacionalno in ljudsko vstajo«, k: je angleškim in ameriškim tankom odprla pot, da so mogli 2. maja pridrdrati v Trst in zajeziti socialno revolucijo.
Kakšna nevarnost je mogla takrat pretiti neodvisnosti kapitalistične Italije, in od tega, ko so bili Nemci že popolnoma razbiti in Rusi že v Berlinu? Edini, ki bi mogli tedaj ogrožati italijansko neodvisnost, so bili Angleži in Američani, a proti tem se italijanski komunisti niso borili, ampak so bili njihovi zavezniki. Kljub temu pa je za kapitalistično Italijo obstajala takrat zares velika nevarnost. A ne zunanja, ampak notranja nevarnost, ki je bila kakor jajce jajcu podobna tisti nevarnosti, ki je proti koncu prve svetovne vojne visela nad socialistično Rusijo. Takrat je bil Kerenski tisti, ki je letal na vse fronte in v navdušenih govorih rotil ruske kmete-vojake, naj prelivajo svojo kri za caristično domovino ruskih boljarov. Ruski kmetje pa 50 se njemu in njegovim pajdašem rogali
(Nadaljevanje na 4. strani).
TfftST, torek 27. aprila 1954
Kit S’u f S Vremenska napoved za danes: "	Napovedujejo pretežno oblač-
no vreme z manjšimi padavinami. Možne so tudi krajevne razjasnitve. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 12.6 stopinje; najnižja 10.7. stopinje.
PRIMORSKI DKEVKIK
RADI©
Opozarjamo vas na sledeče oddaie: Trst II.: 18.24: Grieg:
Poroka v Troldhaugenu. — Trst I.: 20.20: Freii	__
ključka z natečaja: «Novi glasovi v lahki g a- ■ Slovenija:	12.30:	Jan Sibelius: Štirje prizori iz
dovine. 15.30: Koncertni valčki.
::
......... !
mm: i
:v
iiiaiiiisirfii
lip
“fena
PREDZADNJE KOLO JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA
Kljub Dinamovi zmagi nad Orveno zvezdo končna odločitev šele prihodnjo nedeljo
Tudi Partizan še vedno upa - Hajduk je končal na četrtem mestu
Krogla - 18,20 m.
Mm®
REZULTATI : Vojvodina-BSK	2:2 (1:1)
Spartak-Hajduk	2:0 (0:0)
Rabotnički-Proleter 0:2 (0:1) Radnički-Vardar 2:0 (1:0) Partizan-Odred	2:0 (1:0)
Dinamo-Crv. zvezda 1:0 (0:0) Sarajevo-Lokomotiva 2:2 (2:2)
Od nedeljske tekme v Zagrebu med Dinamom in Crve-no zvezdo je bilo skoraj odvisno, kdo bo letošnji državni prvak. Zmagovalca v tej tekmi je čakalo prvo mesto v lestvici, kar je pred zadnjo tekmo v prvenstvenem tekmovanju mnogo. Ni bilo lahko reči vnaprej, kdo bo zmagal, in tudi tekma sama ni dala zmagovalca vse do zadnje minute. Tedaj je mladi srednji napadalec Dinama Osojnak dosegel gol, ki je pomenil zmago, prvo mesto na lestvici in precej verjetno tudi prvo mesto na koncu prvenstva. Kajti Dinamo mora igrati le še z Lokomotivo v Zagrebu, k«r je vsekakor laže kot pa za Partizana in Crveno zvezdo tekma med njima samima. Dinamu je dovolj tudi ena sama točka, da ga Partizan ne prehiti, ker bi mu v tem primeru pripadlo prvo mesto zaradi boljše razlike v golih. Nedeljska tekma v Zagrebu sicer ni bila nič lepa, ker so bili verjetno igralci zaradi važnosti tekme na obeh straneh dokaj nervozni. Sicer pa je bila Crvena zvezda v rahli premoči. Tekmo je gledalo 40.000 gledalcev.
Tudi tretji pretendent za prvo mesto. Partizan, ni pokazal prave igre v tekmi z Odredom. Mnogo volje ni bilo na nobeni strani. Vsekakor pa je Partizan dokazal, da ceni Toplakovo igro, saj mu je nastavil kar dva «varuha», ki ga nista izpustila izpred oči. Prvi gol je padel iz dvanajst-metrovke. Partizan je sedaj na drugem mestu in bi še lahko postal prvak, če prihodnjo nedeljo premaga Crveno zvezdo in če Dinamo izgubi z Lokomotivo: pogojev je torej dovolj. Toda če bo v nedeljo izgubil, tedaj se bo moral zadovoljiti s tretjim mestom. medtem ko bi mu drugo mesto odvzela Zvezda.
Hajduk se ne more več premakniti s četrtega mesta m niti mu tega mesta nihče več ne more odvzeti. V nedeljo je bil v Subotici in je igral zelo zmedeno in raztrgano, medtem ko je Spartak pokazal dovolj lepo in dobro igro.
Ostale tekme niso imele posebnega pomena. Neodločen rezultat v Novem Sadu med Vojvodino in BSK je gotovo uspeh za Beograjčane, kakor je gotovo tudi Lokomotiva zadovoljna s točko, ki jo je prinesla iz Sarajeva. Rabotnički je igral s Proieterjem zelo mlačno, kakor da mu ni več mari ne igra ne rezultat. Saj je res svojo kariero v I. ligi zaključil že prej, toda igrati je le treba do kraja. Tudi tekma med Radničkim in Var-
darjem v Beogradu je bila mlačna, ker tudi tukaj točke niso bile več posebno važne.
Pred poslednjo tekmo v letošnjem nogometnem prvenstvu je torej lestvica taka:
LESTVICA:
Dinamo	25	18	4	3	66:22 40
Partizan	25	17	5	3	75:30 39
Cr. zvezda	25	17	4	4	51:20 38
Hajduk	25	16	3	6	54:32 35
Vojvodina	25	13	5	7	58:36 31
Spartak	25	U	3	11	44:48 25
Sarajevo	25	10	4	11	34:43 24
BSK	25	7	7	11	36:39 21
Lokomotiva 25		7	5	13	48:43 19
Radnički	25	8	3	14	36:47 19
Vardar	25	5	10	10	28:35 18
Proleter	25	5	8	12	31:60 18
Rabotnički 25		4	3	18	18 81 11
Odred	25	3	4	18	35:69 10
Tudi Toplak				(Odred)	
med kandidati za reprezentanco
V Zagrebu je zasedala komisija za sestavo državne repi ezentance. Tajnemu sestanku so prisostvovali Pešič, Tir-nanič, Lemešič in Wolfl. Po sestanku so člani komisije dali novinarjem podatke o reprezentanci. Sklenili so, da bosta jugoslovansko reprezentanco, ki se bo pomerila z re-
pi ezentancama Belgije in Anglije, trenirala Čirič in Higl.
Izbranih je 33 nogometašev, in sicer vratarji: Beara, Stojanovič, Kralj, Krivokuča; branilci: Stankovič, Crnkovič, Belin, Zekovič, Stipič; krilci: Horvat, Spajič, Milovanov, Klajič, Čajkovski, Boškov, Mantula, Luštica, Ljubenovič, Pajevič; napadalci:	Rajkov,
Zebec, Dvornič, Bobek, Milutinovič, Mitič, Veselinovič, Vukas, Toplak, Papec, Conč, Petakovič, Kaloperovič, Lipu-šinovič.
Komisija je sklenila priglasiti še tele igralce: Tasič, Ma-tcšič, Osojnak, Ognjanov, Da-cevski, Lovrič in Davidovič.
Reprezentanti se bodo 4. maja zbrali v Zagrebu, kjer bodo začeli trenirati. Reprezenr tanca za tekmo z Belgijo bo določena 8. maja. Nato pojde 16 igralcev v Beograd na trening za tekmo z Anglijo. Po tekmi z angleško reprezentanco bodo počivali do 20. maja. Zatem bodo skupno taborili v Ljubljani ali Mariboru. Hkrati bo določen tudi trener, ki bo reprezentanco pripravljal na svetovno prvenstvo in bo hkrati član komisije za sestavo in pripravo reprezentance.
PAT OBRIEN
svetovni rekorder je vrgel kroglo 18,20, kar je za 16 cm boljše od dosedanjega svetovnega rekorda. Vendar pa so nekatere ovire, zaradi katerih ta met najbrž ne bo priznan kot nov svetovni rekord.
ŠE PET KOL V ITALIJANSKEM PRVENSTVU
Inter prehitel lunentiis
Trieslmo čaka še težka pol, če se hoče ohranili v prvi liq;
REZULTATI:
Legnano - Genoa	1-1
Milanj* Fiorentina	2*1
Napoli - Bologna	2-1
Palermo - Novara	l-l
Roma - Juventus	1-1
Sampdoria - Triestina 2-1 Spal - Lazio	0-1
Torino - Atalanta	1-3
Udinese - Inter	0-2
Prvi trije v italijanski lestvici se neprestano love in menjavajo med seboj mesta. Trenutno je na čelu zopet Intel pred Juventus, ki ima sicer prav toliko točk, in pred Fiorentmo, ki je zaostala za dve točki. Inter je moral zmagati v Vidmu, da je dosegel svoje sedanje mesto. Furlani r.iso igrali podrejene vloge, toda po dežju se je končno le izkazalo, kdo ima več igralske spretnosti in po prvem polčasu brez gola sta v drugem polčasu padla dva gola; oba so dosegli Milančani. Kakor je bilo gostom gotovo mnogo do zmage, ker jim gre za prvo mesto, tako je bila tekma važna tudi za Udinese, ki se nahaja v coni za izpad iz prve lige.
Juventus je igrala z Romo v Rimu in po igri bi najbrž
pletnega moštva.
Fiorentini je nerodno zagodel Milan, ki mu končno ne more biti več tako važno, ali zmaga ali ne. Tudi v nedeljo njegova zmaga ni bila prav zaslužena, toda prišla je pač zadnjo minuto v igri. Zmago-nosni gol je dal tisti Nordahl, ki že toliko let drži Milanovo moštvo pokunci. V nedeljo je bjl sicer poškodovan in ni mogel mnogo igrati. Toda čim se je zopet razživel, je postala tudi igra bolj živahna in končno je le odločil tekmo v korist svojega kluba.
Napoli je z Bologno odigral odlično tekmo in je dobro usi-dian v zgornji polovici lestvi ce Še kar dobro mesto na siedi ima še vedno tudi Torino kljub nedeljskemu porazu na domačem igrišču po Atalanti, ki je v nekaj tednih prišla z 18. (zadnjega) na 10. mesto.
Na dobrem mestu je tudi Sampdoria, ki je imela v nedeljo v gosteh Tržačane. Dobro, da je bil v nedeljo Nu-ciari na mestu, ker bi bil poraz sicer spričo dobro razpoloženih nasprotnikov hujši. Tudi Ganzer in Secchi sta bi-
zanimivo tekmo.
Novari bi poraz na tujem terenu skoraj ne mogel več škoditi niti glede plasmaja r.iti moralno. Vendar pa se iz Palerma ni hotela vrniti praznih rok. čeprav je Palermo moštvo, ki mu grozi izpad iz prve lige in mu je torej vsaka točka potrebna. Čudno moštvo je tudi- Lazio; res da je Lazio že premagal tudi Fio-rentino na njenem igrišču, toda zdelo bi se, da je bilo to bolj slučaj. Toda v nedeljo si je priboril zunanjo zmago tudi proti Spal v Ferrari.
In končno sta v Legnanu nastopila še domači klub in Genoa. Genoi je za popolno varnost pač še bila potrebna kaka točka in eno točko so Genovežani res odvzeli skromnemu Legnanu, ki je sedaj spet na zadnjem mestu.
LESTVICA:
Inter	29	16	10	3	53	26	42
Juventus	29	16	10	3	47	28	42
Fiorentina	29	15	10	4	42	22	40
Milan	29	14	9	6	59	34	37
Roma	29	11	11	7	46	33	33
Napoli	29	11	11	7	43	32	33
Bologna	29	12	8	9	43	34	32
Torino	29	9	12	8	33	37	30
Sampdoria	29	9	10	10	32	36	28
Atalanta	29	9	8	12	45	44	26
Novgra	29	8	10	11	31	38	26
Lazio	29	9	7	13	30	33	25
Genoa	29	9	7	13	30	41	25
Spal	29	7	8	14	31	48	22
Triestina	29	6	10	13	30	52	22
Udinese	29	6	9	14	31	51	21
Palermo	29	7	6	16	31	52	20
Legnano	29	4	10	15	37	53	18
Nagrade zaslužnim osebam na delu
Odbor Trgovske zbornice je na zadnji seji med razpravljanjem o raznih vprašanjih o ekonomskem položaju pokrajine proučeval tudi sezname udeležencev natečaja za nagrade pri delu in za ekonomski napredek. Sezname je sestavila posebna komisija, imenovana od odbora Zbornice na podlagi člena 5 razglasa o natečaju.
Po ugotovitvi, da je bilo do določenega roka predloženih 55 prošenj, in sicer 21 za kategorijo A. 30 za B, 2 za kategorijo C in 2 za kategorijo D, je odbor natančno proučil stanje vseh udeležencev natečaja. Ker razglas natečaja določa za kategorijo B samo tri nagrade, je bilo na seji odobreno povišanje nagrad na 8, tako da bodo lahko nagrajena vsa podjetja, katerih delovanje se je pričelo v preteklem stoletju.
Z nagrado za delo bo nagrajenih 18 natečajnikov. Nagrajevanje bo prihodnjo nedeljo, 9. maja ob 10. uri zjutraj v sejni dvorani Trgovske zbornice ob prisotnosti naj višjih oblasti.
Nagrajenci bodo sledeči; kategorija A:	za	delavce pri
podjetjih pokrajine, ki so se izkazali v dolgi delovni dobi za marljive in zaslužne na delu:
1. Egone Missio - Tržič -45 let v službi pri CRDA v Tržiču;
2. Angelo Colussi - Ronke -56 let v službi pri kmečkem podjetju De Dottori;
3. Ettore Novotny . Gorica . 42 let v službi pri podjetju C. Krainer v Gorici;
4. Giuseppe Marchi - Gorica - 42 let v službi pri S. p. A. Isontina Alimentari;
5. Maria Tommasi - Gorica - 34 let v službi pri agenciji TELVE v Gorici;
6. Adelma Simonetti - Gorica - 34 let v službi pri S. p. A. Industria Freddo v Gorici;
7. Francesco Polh - Gorica -33 let v službi pri podjetju Marie Pecile v Gorici.
Kategorija B: za podjetja, ki imajo več kot 50 let neprekinjene dejavnosti, in sicer industrijska, trgovska ali rokodelska podjetja, če imajo več kakor 25 let dejavnosti:
1. podjetje Antonio Calli-garis - Ronke - ustanovljeno leta 1793;
2. podjetje Gianni Trobitz -Gorica - ustanovljeno leta 1804;
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GOlglCI
2000 tržiških delavcev pred začasnim odpustom
Pokrajinski stel je razpranljal o krizi in predložil resolucijo v Rim
la dobra. Skoda, ko je neva-niti ne zaslužila točke, ki jo i ren Secchijev strel zadel v je prinesla domov. Toda tudi prečko. Prihodnjo nedeljo bo Roma ni pokazala posebnega, Triestina igrala doma z Ata-že zato, ker pač ni imela kom-Jlanto, kar bo gotovo nudilo [X 1 1 X X 1 2 2 2 1 1 1 1
ZMAGOVITI STOLPEC TOTOCALCIA:
Renato Gor-_ ustanovljeno
Umberto Do-. ustanovljeno
Ugo Calliga-. usatnovljeno
Giuseppe Gre-ustanovlje-
59-letniJ.Umek še vedno naj boljši
JUST UMEK
Ogromna množica je sledila nedeljski tekmi v hoji od Milj de Trsta. Nastopili so veterani, to je tekmovalci, ki štejejo vsaj 50 let. Med njimi je bil slavni Just Umek. Prire ditev je odlično organiziral športni krožek gostilne Novi bunker.
Že na startu v Miljah se je
nabralo tisoče ljudi. Kot zadnji so startali štirje:	Just
Umek, ki ima 59 let, Rovatti, Radivo in Pacor. Vsi ostali pa so dobili nekaj handicapa, s čimer je postala tekma zanimivejša, saj so lahko tudi slabši bili nekaj časa med vodečimi, ker so pač prej star-tali.
Just Umek je že takoj po startu začel hitro korakati in se razmeroma kmalu odlepil od vseh svojih tekmecev, ki so ž njim vred startali. Se dovolj pred ciljem pa je Umek dohitel tudi Kerta, ki je imel 8' handicapa ter ga na cilju pustil precej za seboj. Ljudi pa je bilo pri cilju na Trgu Perugino toliko, kot jih zlepa ni za kako prireditev. Zmagovalcu Umeku in tudi ostalim tekmovalcem so priredili prave ovacije. Ni manjkalo seveda niti fotografov in pa radio-reporterjev, ki so takoj posneli tudi nekatere izjave tekmovalcev in prirediteljev, Zdravnik, ki je tekmovalce pregledal pred in po tekmi, je izjavil, da bodo ti tekmovalci delali preglavice mlajšim.
Tekmovalci so prihajali na cilj v tem vrstnem redu:
1. Just Umek (59 let) 0.57’, handicap 0; 2. Kert (56) 1.07’ hand. 8’; 3. Gasperazzo (56) 1.04’30" hand. 5’;	4. Semola
(54) 1.09’ hand. 8’; 5. Milan Umek (69) 1.32’ hand. 30’; 6.
Grabar (52) 1.21’ hand. 8’; 7.il0. Radivo (50) 1.05’ hand. 0; Deila Zotta (53) 1.21’ hand. 8’; 11. Pacor (57) 1.05’30” hand. 0; Kaucich (55) 1.21’30” hand. 12 Rovatti (50) 1.05’31” han-9. Furia (53) 1.22’ hand 8’;|dicap 0.
r". >..< •
-v ,1 "V -4.--	■	'mi.
n *. -	„	A,.	'	'V3
•> M '	-J**■	*-■
,	“,a'v	.*'■	'I
/ Jtf V	s
-	-,f	■	.J;
3. podjetje jan - Gorica leta 1801.;
4. podjetje nati - Gorica leta 1880;
5. podjetje ris - Ronke leta 1859:
6. podjetje goriš - Gorica no leta 1860;
7. podjetje Maria Utili - Tržič . ustanovljeno leta 1881;
8. podjetje Maria Pecile -Gorica - ustanovljeno 1. 1883.
Kategorija C: za industrijska, trgovska ali kmečka podjetja, ki so med svojim delovanjem izvedla v svojih podjetjih tehnične izboljšave:
1. Giuseppe Vecchiet - Gorica - kmečko podjetje;
2. podjetje Giuseppe Gre-mese - Gorica . brivski in frizerski salon.
Kategorija D: za osebe, ki so v zadnjih treh letih iznašle patent za industrijo;
1. Antonio Vidam - Ro-mans . lastnik patenta štev. 42437, imenovan «Alfabetiere Vidani«, prvi v štirih kategorijah ter lanski nagrajenci bodo priso-Rimu.
Predstava
v korisl jetičnim
Zveza za pomoč jetičnim bo tudi letos organizirala predstavo. .izkupiček pa bo namenjen za sklad pomoči jetičnim. Predstava bo dne 30. t. m. ob 21. uri v dvorani kina Vittoria na Travniku. Program omenjene predstave obsega več točk. Med drugim bo na predstavi imel glavno točko znani radijski pevec Gi-no Latilla
Množica ljudi ob cilju pri Trgu Perugino.
54-letni Henrik Reja iz Ste-verjana, ki je zaposlen v Ste-verjanu pri gradnji nove vojašnice, se je včeraj zjutraj ob 11.30 ponesrečil na delu. Ker je bilo pokvarjeno neko orodje, ki mu je služilo pri delu, ga je hotel Reja popraviti ter si pri tem odsekal Prvi čl^ue.c sredinca desne roke. Rešilni avto, ki mu je prišel na po-bolnico
Kot blisk se je včeraj po vseh krajih goriške pokrajine raznesla vest, da je direkcija CRDA v Tržiču obvestila sindikalne organizacije, da bo v kratkem primorana suspendirati 2000 delavcev, zaposlenih v ladjedelnici, ker so izven produkcije. Znano je namreč, ila so v Tržiču vsi doki razen enega, kjer se gradi petrolejska ladja popolnoma prazni in da popravilo ameriške ladje «Maripose» še ni po vsem zagotovljeno in tudi sicer bi ta ladja dala dela komaj 600 delavcem, ter bi vsi ostali še vedno bili brez dela. Suspendiranje ladjedelniških delavcev je zadnji korak pred odpusti, kar je bilo pri zadnjih delavskih demonstracijah v Trstu tudi poudarjeno in kar tudi tržiški delavci strnjeni v skupni borbi odbijajo. Ne gre pa tu samo za 2.000 delavcev, marveč za mnogo večje število, ki bi ostali brez dela. Zakonski osnutek Tam-bronija namreč še ni bil v parlamentu odobren in tudi tedaj bo morda komaj v januarju zajamčil nova naročila tržiškim ladjedelnicam. Toda tudi glede tega CRDA nima veliko upanja, ker so že druge italijanske ladjedelnice, ki bodo pograbile levji delež državne pomoči in si tako zajamčile domača in tuja naročila.
Kriza največjega goriskega industrijskega objekta je prišla do izraza tudi včeraj na seji pokrajinskega sveta, ko je svetovalec levice zahteval odgovor na resolucijo, ki jo je goriški pokrajinski svet izglasoval marca, ko je po številnih akcijah tržiškega delavstva in resolucijah občinskih svetov ugotovil, da se bliža razdobje krize v podjetjih CRDA, ki bo povzročilo še večje poslabšanje gospodarskega položaja goriške pokrajine. Odgovor predsednika go-liške pokrajine je bil vseskozi negativen. Ministrstva, razni senatorji in druge odgovorne osebnosti v Rimu so sicer z razumevanjem sprejeli resolucijo goriške pokrajine, vendar konkretne pomoči niso mogli niti obljubiti, kaj šele da bi ukrenili potrebno za nabavo novih naročil CRDA piedvsem kar zadeva ladje-r.iški oddelek, ki najbolj potrebuje naročil. V diskusiji, ki je nastala, je bila ponovno poudarjena lepa zamisel mi rastra Tambronija, ki pa se ne more uresničiti, ako ne bo materialnih sredstev, s katerimi bo omogočeno italijanskim ladjedelniškim družbam i znižati ceno proizvodnje in tako tekmovati z Japonsko in Nemčijo, ki odvzemata vedno bolj vsa svetovna ladjedelni-ška naročila Italiji. Vlada je dc-lžna preskrbeti delo tržiškim ladjedelnicam dokler ne bo realiziran Tambronijev zakon. Suspendiranje 2000 delavcev pomeni, da bodo po 6 mesecih odpuščeni. Delavci v Tržiču so proti suspendiranju, direkcija pa nima druge izbire, ker nima naročil.
Končno so pokrajinski svetovalci sprejeli resolucijo na ministrski svet, s katero se naproša naj prepreči neizbežno krizo. Obenem pa bo pokrajinski svet sestavil posebno komisijo, ki bo v Rimu intervenirala v korist tržiških ladjedelnic.
Tržiški delavci ne smejo pristati na podoben sporazum kakršnega je sindikalno vodstvo v Trstu sklenilo z direkcijo CRDA in tako privolilo začasno suspendiranje več sto delavcev, ki za sedaj sicer dobivajo materialno pomoč, so pa v stalni bojazni, da je to sedanje stanje le čakanje na čas, ko bodo ostali na cesti brez dela in pomoči. Rimske oblasti so sicer vedno obljubljale Tržiču pomoč, minister Tanjbroni je delegaciji tržiških ladjedelnic nedavno zagotovil, da ga položaj v ladjedelnici ne vznemirja, ker je prepričan, da Tržiču ne bo manjkalo naročil. Danes smo prišli do odloka direkcije, s katerim je prav zaradi pomanjkanja naročil primorana suspendirati 2000 delavcev!
To je torej začetek krize, na katero smo mi skupno z vsemi, ki jim je pri srcu delavski razred opozarjali oblasti. Toda krizo je mogoče ustaviti; potrebna so le naročila. ki jih morajo odgovorni vladni krogi v Rimu priskrbeti tržiškim ladjedelnicam, če
verovati gospodarske krize, kakršne še ni doživela.
Križem kiažem
po Julijskih Alpah
(Nadaljevanje s 3. strani)
iz Ul. sv. Gabrijela. Cisotto se je . ob tisti uri peljal s kolesom po Ul. Trieste proti središču mesta, kjer je nesrečno pade! s kolesa in si ranil čelo.
sva obupala, da bova to noč spala pod streho. Sicer se nisva kdove kako vznemirjala, kajti zadnje dni sva se namenila živeti čisto pustolovsko, pod geslom: «Bo že kako!i> No, okoli polnoči nas je po posredovanju natakarice ki se nas je hotela iznebiti, da bi lahko sama odšla spat, sprejel pod streho bližnji kmet. Drugo jutro sva bila navsezgodaj pripravljena, da greva na Bovški Grintovec. Ravno takrat pa sva po radiu slišala vremensko poročilo, ki je napovedovalo v tistih krajih nevihto. Ker je do vrha Grintovca celih šest ur. med potjo pa ni nobene koče, razen hipotetičnega (p redzimskega) senika, si nisva upala na pot. Krenila sva raje po cesti, ki pelje iz Soče v Trento, kakih pet km, in v dobrih dveh urah navadne hoje sva prispela. na cilj. Pri tem ni treba seveda omeniti, da o nevihti ni bilo ne duha ne sluha. V koči Zlatorog na žalost ni bilo neč prostora in zopet sva si morala poiskati ležišče na bližnjem seniku.
Naše plezanje po Julijskih Alpah je bilo tako končano. Čakati sva zdaj morala le na avtobus, ki bi moral pripeljati iz Trsta izletnike, naju dva pa odpeljati domov. Moral bi dospeti čez dva ali kvečjemu tri dni. Zato sva si morala skrbno urediti izdatke. da bi do takrat vzdržala. Imela p a sva še precej denarja. kajti na planinah pa res nisva imela kje zapraviti. Zdaj se je za naju začelo imenitno življenje. Cele ure sva poležavala v senci, dobro jedla in pila in se sploh, zelo zabavala. Ravno takrat je bila skozi Trento na Vršič kolesarska dirka «Po Hroatski in Sloveniji». Kolesarji so se strašno potili, midva pa sva v senci štela vrhove, ki sva jih preplezala, seštevala tiso če metrov in delala načrte za prihodnje leto.
14. avgusta zvečer je prispel avtobus in midva sva se odpeljala nazaj, vsakdanjemu življenju naproti.
Tako se je končala naša dolga tura po najvišiih slovenskih vrhovih. Vrnili smo se v Trst zagoreli in polni izkušenj in še dolgo potem do konca poletja ste lahko poslušali planinska predavanja ki sva jih imela vsak dan na naši slavni barkovljanski «Cote azurn.
KONEC.
irni:
Žalosten epilog igranja deklic
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 14, uri odpeljal bolnico Brigata Pavia 10-letno deklico Marijo Bevilac-qua iz Moše, Ul. Gorizia štev. 53. Ko je deklica prišla domov iz šole je takoj šla na
dvorišče in se tamkaj s prijateljicama.^ Ni je mnogo časa, ko le , 77raniesi bila žrtev igre. Med so se deklice spravilei s ^ kemu orodju, ki J? jjfcli-dvorišču. Po nesreči J , ca dala desno roko P° ,£t je, ki ji je odneslo de* p desne roke.
DEŽURNA LEKARNA • ^
Danes posluje ves dan ^ ponoči lekarna Venuti, fcatta 18 - tel. 21-24.
K I
CORSO. ob 21. uri: k°n«U'
VERDI. 16.30:
Bali«, barvni film, mour in B. Crosby-CENTRALE. 17: ((Miren
n o
cert-
sPrincesini1
barvni film. J-	le
M. f»
Udi Vili	v	'	-
VITTORIA. 17: ((Postrze p
ta ’53». barvni film, re in H. Vidal. _
coli W. cis'
MODERNO. 17: «otok*L da», barvni film. B- .
in «Dolina bobrov», ney.
predvaja danes z začetkom ob 18. uri
ARTHUtt LllBIN
zgoaovinsKfl ouporn
(Nadaljevanje s 3. strani)
in trdili, da njih sovražniki niso na fronti, ampak da so njih sovražniki tisti, ki jim doma pijejo kri in so trumoma zapuščali fronto. Na milijone so šteli tedaj ruske de-zerterje.
Ruski boljševiki niso tedaj pozivali ruskih kmetov in delavcev naj branijo caristično državo in armado, ampak so počenjali vse, kar je bilo v njih močeh, da so oboje razbili. Le na ta način jim je bilo mogoče, da so potem, na ruševinah caristične armade in države mogli organizirati svojo Rdečo armado in svojo vlado. Prav tako so se vedli tudi jugoslovanski komunisti v drugi svetovni vojni. Italijanski komunisti pa so se vedli, kakor je razvidno iz zgoraj navedenega članka, ravno nasprotno: namesto da bi rušili, so branili kapitalistično armado in državo. Se. daj, ko jih je Amerika brcnila iz vlade, pa mečejo vso krivdo na socialdemokratično izdajstvo in na klerikalno kliko. Kdo naj bi jih sedaj ščitil, ko so vendar armado, državo in njeno polifljo pustili v rokah kapitalistov. Ne-le pustili, temveč celo pomagali utr jevati. Iz vsega zgoraj navedenega članka je jasno raz. vidno, da so se voditelji italijanske komunistične stranke tresli le pred socialno revolucijo in le tedaj stopili borbo, ko se je bilo treba proti tej socialni revoluciji boriti.
G.
Veliko izbiro konfekcij po resnic®? .nizkih cenah vam ®u
moč. ga je odpeljal v kjer so bo zdravil nekaj dni. I hočejo goriško pokrajino ob-
Športne srajce z dolgimi rokavi . iz pravega bombaža od 1.350 lir do J
Moderne letne hlače ... za 1.9'^ Moške kompletne obleke . za 3.950 lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah . .	.	•	za
Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata izbirašportnihjopičev
590 W
Hnlltjcbi Trsi, Ul. Timeus št. 3 (nova
hiš3)
f
R
Padec s kolesa
Včeraj ob 1. uri popolnoči je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnico Brigata Pavia 54-letnega Maria Cisotta
Sestavljena iz najboljšega materni^1 Izdelana po najnovejših tehniških 0 Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let
Zahtevajte jo pri svojem
Številka «3-808 Iti J4-638.	-
rOjUlI
»tul p
JU" ’ll° ■¥
„(tl0	c\0'
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod :0, ines [()žDa postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozein. tiska. Drž ^ ^ ‘ nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-I„ tel. 21-B28 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk3 1 '