Vadila slaeenshe
mladine
Iz govora g. Jožeta Pozniča nla X. mladinskem dnevu 4- XI. 1962 v Moronu
„V deseto leto smo se danes zbrali na pristavi, da tudi na zunaj pokažemo del življenja naših organizacij, obenem pa tudi na zunaj damo izraza uspehom, doseženim v tolikih letih požrtvovalnega dela, k0 sta pomagali članom iskati poti v zrelo samostojno življenje prek0 športa, kulturnega dela, 'zabave, zlasti pa z ideološko orientacijo.
Človek ni sam sebi merilo, ker ni absolutno bitje. Prav tako ni absolutna organizacija. Zato sta se naši organizaciji (Slovenska fantovska zveza in Slovenska dekliška organizacija, op. ur.) naslonili v svetovnonazorskem pogledu na zlasti dva resnična stebra, kažipota, ,po katerih naj se ravna naše delo: krščanstvo in slovenstvo.
V	deželi, kjer živimo, še pred malo leti v povprečen pogovor ni zašel noben svetovnonazorski problem. Danes čutijo, da čas zori in da živimo v dobi odločitev, podobnih, kot s0 bile tiste, pred katerimi je stal naš narod pred leti. Večina nima jasnih pojmov in se oprijemlje bilk, ki pa, kot se izkaže, često niso trdno prirasle. Manjka ideološke formacije, ki bi vsakemu dala to, kar imenujemo svetovni nazor, merilo za presojanje lastnega ravnanja in dogodkov okrog sebe. Dolžnost SDO in SFZ je posredovati svojim članom tako merilo.
Zlasti dva svetovnonazorska tokova se danes okrog nas borita za človeka: materializem v obliki zastarelega liberalnega kapitalizma in pa borbeni komunizem, ki je navsezadnje le stari kapitalizem, to pot kapitalizem države, dognan do svojih zadnjih posledic- Na drugi strani stoji krščanstvo s. svojim naukom o odrešenju. Tega sicer materializem zaničuje, pa se ga poslužuje, ■saj bi sicer kapitalist brez zapovedi težko branil svojo imovino, komunist pa, ki pravi, da so družbeni sistemi nujne stopnje v razvoju družbe in da je morala samo produkt danega gospodarskega sistema, bi kapitalistu težko očital izkoriščanje delavcev, ko bi ne hodil h krščanstvu po moralo na posodo.
Življenje ima smisel, če ima cilj. Čim lepšega, čim višjega. Cilj, ki je vreden dela, stremljenj in boja. Cilj, ki bo v nas izpolnil praznoto, ki je zaradi njega v nas ustvarjena. Ko bi za resničnost krščanske vere ne bilo dokazov, bi nanjo lahko sklepali prav po tem, da se tako čudovito prilega praznoti, ki v nas kliče po boljšem in lepšem- ,'v;’
Krščanstvo je temelj za naši organizaciji. Vera nam je tisto merilo, s katerim merimo svoja dejanja, jih uvrščamo med dobra in slaba, jih sprejemamo ali zavračamo. Vesela vera mora biti temelj za mlado življenje.
Drugi steber, na katerem sloni delo naših organizacij, je slovenstvo- Nam je domovina zdaj narodnost, ki smo j® prinesli s seboj, da jo rešimo pred brezoblično nivelacijo, v katero jo hoče stlačiti komunizem.
Najprej razlikujmo tu med narodnostjo in državljanstvom. Ni to isto, čeprav ju romanski narodi navadno ne ločijo. V ameriških deželah je skoraj nujen izhod poudarjati državljanstvo, ker so se države oblikovale prej kot narodno telo, saj se to zaradi stalnega dotoka naseljencev še vedno oblikuje. Naš narod je kot tak prej dozorel preden si je mogel dati državno obliko. Državljanstvo nalaga dolžnosti do države, v katero spadamo, niso paf to vedno iste dolžnosti, ki nas vežejo na lasten narod in nas od njih tudi ne odvezujejo.
V	svoj narod smo vraščeni z vezmi skupne krvi, skupnega jezika, skupne kulture, skupnega značaja. To s0 žive vezi, ki jih ne moremo trgati brez škode, in če jih zatremo, smo t0 storili brez koristi za kogarkoli, tudi za deželo, v kateri živimo, saj izkoreninjencev tudi ta ne potrebuje.
čeprav narodnost ni absolutna dobrina, je vendar tako visoka, da zasluži, da jo z vsemi svojimi silami gojimo.
Mepeseii® vprasassje
„Toda ofenzivo je treba vzdržati do konca-“ Tako smo prejšnji teden zaključili poročilo -o razvoju dogodkov na Kubi, ki so jih sprožile ZDA z govorom predsednika Kennedyja v ponedeljek, 22. oktobra t. 1.
Danes moremo zapisati: ofenziva se je rozbiinila v hodnike poslopja ZN v New Yorku, se pravi, težišče dogodkov se je preneslo iz Washingtona zopet v organizacijo, v kateri sovjeti lahko po mili volji šarijo z veti. ZDA so danes v istem položaju, kakor so bile pred 22. oktobrom, kar tiče komunizma na Kubi in na ameriški celini, Castro in z njim.. Moskva pa na boljšem, saj imata od Kennedyja obljubljeno, da ZDA ne bodo izvedle invazije ,na otok. Za tako obljubo se izplača odpeljati tistih nekaj raket nazaj na varn.0 v ZSSR, da bodo lahko uporabljene zopet kdaj pozneje za podobno burko.
Čim se je namreč vmešal v zadevo glavni tajnik ZN U Thant — spomnimo se, da ga je ZSSR po smrti Ham-marskjolda v Kongu brez pridržka odobrila na to mesto — je začel razvoj dogodkov v Karibskem morju Kenne-dyju uhajati iz rok. Hruščev je priliko takoj pograbil, da bi pridobil čas. Zaradi neodločnosti ZDA se mu je to seveda zopet posrečilo, poleg tega pa je zaigral še igro s Castrom kot neposlušnim satelitom. U Thant je odletel na Kubo na „pogajanja“, Hruščev je poslal v ZDA svojega strokovnjaka Miko-jana in Kennedy je bil že prisiljen čakati in čakati, kak0 se bodo dogodki razvijali, ne, kako jih bo on vodil.
U Thant je bil v Havani dva dni. Kennedy je „velikodušno“ za ta dva dni dvignil blokado Kube. U Thant se je vrnil praznih rok iz Havane, ker je Castro zarohnel, da je Kuba suverena državo in ne dovoljuje nobene kontrole na svojem ozemlju. Mikojan je v ZDA priletel, da bi povedal Kennedyju, da bo že on spravil Castra v red, toda predn0 je odletel na Kubo, je objavil, da se ZSSR 'popolnoma strinja s Castrovimi petimi točkami, ki jih je postavil .kot pogoj za dovoljenje tujim opazovalcem na svojem ozemlju. Med temi je tudi zahteva po vrnitvi oporišča Guantanamo.
Kennedy je po vrnitvi U Thanta znova uvedel blokado. Prav tako je začel znova pošiljati izvidniška letala nad Kubo, da so fotografirala sovjetska oporišča. Iz fotografij so ugotovili, da so resnično začeli podirati raketne podstavke, toda sovjeti so objavili, da bo minilo najmanj deset dni, predno bodo prišle na Kubo njihove ladje, da bodo mogle rakete odpeljati.
Mikojan se je s Castrom raztovarjal tri dni predno sta objavila, da je Castro pristal na inšpekcijo svojega ozemlja, ki jo bo izvajal Mednarodni rdeči križ, ne pa za to postavljena komisija ZN, kakor sta se prvotno dogovorila Kennedy in Hruščev.
Mednardni rdeči križ bo, tudi na to je Kennedy pristal, kontroliral sovjetske ladje na visokem morju, ameriške bojne ladje pa bodo pazile na sovjetsko ladjevje v vodah okoli Kube.
Postavil pa je Mednarodni rdeči križ
zahtevo, da mora ugotoviti popoln predhodni sporazum med prizadetimi, se pravi med ZDA, ZSSR in Kubo, ,0 vseh vprašanjih kontrole na morju in na Kubi, predn0 bo začel izvajati svojo kontrolo sovdjetskih ladij ¡odn. kubanskega ozemlja.
Medtem k0 so se vršila pogajanja na Kubi in v ZDA med Kennedyjem, Mikojanom, U Thantom in Castrom, pa je kom. Kitajska bodrila Castra, naj bo nepopustljiv, ker „600 milijonov Kitajcev stoji za Kubo“.
Časopisje tostran železne zavese je začelo analizirati dogodke in vsak dan bolj prihajajo do zaključkov, da je bil spet svobodni svet tisti, ki pravzaprav ni ničesar pridobil kljub tveganju atomske vojne. Zahodnjaki nadalje ugotavljajo, da so pokazali več ali manj trdno medsebojno povezanost v nevarnosti pred direktnim vojaškim napadom komunizma, niso pa dovolj odločni, da bi začeto akcijo izpeljali do zase ugodnega konca.
V	ameriškem kongresu so se pojavile ostre kritike Kennedyjeve napol izvršene akcije. 'Senatorji in poslanci ugotavljajo, da so ZDA izgubile priliko, kakršna bo' težko kdaj zopet nastala: ves ameriški kontinent'in Zahodna Evropa so odločno stale na, strani Washingtona, v prepričanju, da je prišel trenutek odločilnega naskoka, proti komunizmu, in da b0 ta naskok, tudi izvršen. Toda prilika je .zopet prešla in nekateri celo menijo, da je svobodni svet izgubil več, kakor pa ob ponesrečeni spomladanski invaziji na Kubo.
Kennedy se je samo za poldruga minuto prikazal na ameriški televiziji in se skušal opravičiti za , zamujeno priliko z nejasno izjavo, da se z obljubo o nenapadalnosti ZDA še niso zavezale, da invazije ne bodo izvedle, če bode kdaj ugotovile, da je Kuba zopet postala vojaško nevarna za ameriški kontinent.
Ostalo je nerešenih mnogo vprašanj: katere vrste raket bo ZSSR odpeljala nazaj, kaj bo s sovjetskimi reakcijskimi bombniki, ki prav tak0 kakor rakete nosijo atomske bombe, kaj bo z morebitnimi podzemskimi raketnimi skladišči, kdaj bo ZSSR znova poslala orožje na Kubo in končno najvažnejše vprašanje: kdaj in kako bo mogoče uničiti komunistični režim na Kubi-
V	Venezueli so oblasti prijele glavne komunistične teroriste, ki so sodelovali pri napadu na petrolejske naprave v Maracaibo. Komunisti pa še vedno ne mirujejo in teroristična dejanja izvajajo kar naprej. V zadnjih dneh so n- pr. na več mestih poškodovali petrolejske cevovode. Oblast je objavila, da bo v nastopanju proti komunističnim prevratnikom neizprosna.
V	Izraelu je bil že tretjič izvoljen za predsednika dosed, predsednik Izak Ben Zvi.
V	Čilu so oblasti prišle na sled razpredenim komunističnim mrežam za prirejanje terorističnih aktov v zvezi s kubansko krizo. Policija je večino komunističnih teroristov spravila na varno.
JP«*«?o ameriška arazje e Indiji
Po kratkem presledku so kitajski komunisti zaceli pretekli ponedeljek z novo ofenzivo proti Indiji. Obstali so samo zato, da so lahko navozili nov vojni material na že zavzeto ozemlje in nagrmadili nove množice vojaštva. Smer njihovega napada jasno kaže proti rodovitni planjavi Assam, od koder se lahko razlijejo proti obali Indijskega oceana in tako dosežejo Maoce-tungov sen 0 kontoli nad malajskim, polotokom Singapurjem. Od tam je nato samo za lučaj daleč do Indonezijskih otokov, Filipinov in d0 Avstralije. For-moza lahko mirn0 ostane v zaaju na severu z vso ameriško mornarico', s katero je obdana.
Indijski predsednik Nehru je končno ugotovil, do je z nevtralnostjo, se pravi -z izigravanjem komunistov in zahod- : njakov, zašel v slepo ulico, na koncu katere stoji komunistični zid. Ponižal se je in zaklical po pomoč na Zahod. Takoj so se mu odzvale Anglija, ZDA in Kanada. Prve pošiljke angleškega orožja so prišle v Indijo že prejšnji
teden, prvo ameriško orožje pa je z letali priletelo v začetku tega tedna. Vrgel je iz vlade levičarskega obrambnega ministra Krišno Menona in sam prevzel ta resor.
Amerikanci so začeli dovažati vojni material v Indijo iz skladišč v Zahodni Nemčiji in Turčiji. S prvimi pošiljkami s0 začele prihajati avtomatske- puške, ročne granate, mine in topiči, pozneje ■pa nameravajo pripeljati še tanke in drugo težko orožje.
Nehru je za pomoč prosil vse države, svobodne in komunistične. Od zahodnega sveta je dobil povsod vsaj moralno podporo, 'od komunistov pa se je oglasil samo Hruščev, ki pa mu je, kakor je vsakdo vedel vnaprej, odgovoril, cla se ne more spuščati v izključno kitajsko zadevo. Kljub vsemu pa je Nehru tudi še sedaj ukazal svojemu delegatu v ZN glasovati za včlanjenje rdeče Kitajske v ZN, češ, da hi lažje manevrirali s Pekingom, če bi bil član ZN.
I Z
TEDNA
Med Bolivijo imi Čilom so zopet dobri sosedski odnosi. Spor zaradi reke Lau-ca s0 rešili tako: Čilenci lahko odvajajo polovico vodne količine omenjene reke za pogon svojih elektrarn, v zameno bod0 pa Boliviji za njen dolg 8 milijonov dolarjev zgradili mdemo asfaltirano cesto od bolivijskega mesta Oruna, do čilenskega pristaniškega mesta Iquique.
V Brazilu bo predsednik dr. Gou-'art imenoval nov0 vlado, kakor hitro bodo objavljeni uradni rezultati zadnjih volitev. Verjetno b0 t0 koalicijska vla-’a laboristične in socialistieno-demokrat-;ke stranke. Državljanska demokratska zveza, za socialnimi demokrati druga najmočnejša stranka v Brazilu, b0 proti novi vladi v strogi opoziciji ter odločno nastopa tudi proti temu, da bi v Brazilu znova uvedli predsedniški sistem vladavine.
Komunistična Kitajska tudi letos še ni mogla ¡postati članica Organizacije združenih narodov. Proti njenemu sprejemu je glasovalo 56 delegatov, za sprejem 42 delegatov, 12 delegatov se je pa glasovanja vzdržalo. Med državami, ki so glasovale proti sprejemu, je bila med drugimi tudi Argentina, za sprejem Kitajske v ZN je pa med drugimi glasovala Titova Jugoslavija.
Predsednik jemenske republikanske vlade Abdulah Sallal je objavil novo jemensko ustavo ter se istočasno proglasil tudi za predsednika republike in vrhovnega poveljnika jemenske vojske. Istočasno je napovedal, da je pripravljen za napad na Saudijevo Arabijo, ker podpira člane odstavljene jemenske dinastije v boju za z rušenje sedanjih republikanskih jemenskih oblastnikov,
Angleška kraljica Elizabeta je s prestolnim govorom prejšnji teden začela redno jesensko zasedanje angleškega
V TEDEN
parlamenta. V govoru je omenjala glavna prizadevanja angleške vlade v mednarodni politiki, zmanjšanje napetosti med Zahodom in Vzhodom, razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom, prepoved uporabe atomskega orožja in vso podporo Indiji za njen0 obrambo.
V noči med' 31. oktobrom in 1. novembrom točno o polnoči je Grčija postala pridružena članica Skupnega evropskega trga. Predsednik komisije Skupnega evropskega trga Walter Hall-stein je iz Bruslja poslal predsedniku grške vlade Karamanlisu pozdravno brzojavko, v kateri Grčiji čestita k sprejemu v .SET z zatrdilom, da to dejanje znova potrjuje, da SET ne zasleduje sebičnih namenov za gospodarsko blagostanje samo tistih držav, ki ga sestavljajo, ampak je odprt tudi vsem drugim državam, ki so pripravljene delati za skupn0 blagostanje vseh držav in za mir ter razumevanje med narodi. — Komisija 'Skupnega evropskega trga, ki ji .predseduje omenjeni Hall-stein in se po njem tudi imenuje, je izdelala načrte za delo 'SET-a v naslednjih desetih letih. V glavnem obstojajo v nadalnji „evropski planifikaciji“ ter v še tesnejši gospodarski povezavi držav, ki že sestavljajo ¡SET ali bodo vanj še sprejete, ki naj ibi dosegla vrhunec v skupni valuti vseh teh držav.
Zahodnomemški kancler dr. Adenauer je svoj obisk ZDA od 6. novembra preložil na 14. in 15. novembra. Do preložitve je prišlo zaradi krize v njegovi vladi, ki so jo povzročili neodvisni liberalci zaradi nastopa uolicijskih oblasti proti listu „Der Spiegel“, ker da je objavil nekatere stvari, ki jih smatrajo za vojaško tajnost ter so zaradi tega zaprli tudi nek0 višo vojaško osebnost. Dr. Adenauer je tudi tokrat spor z liberalci uredil in je vladna koalicija zopet trdna-1
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Ne bom0 je gnali v pretirani nacionalizem, da bi zaničevali vse, kar ni naše, saj ljubezen do našega naroda ne temelji na tem, da bi mislili, da je najboljši, najbolj pameten, najbolj žilav, ampak, ker je naš, kakor tudi starše ljubimo zato, ker so prav naši starši, čeprav imajo napake. Ob spoznavanju tujih kultur se bomo bogatili, pa obenem ob primerjavi odkrivali resnično svojske poteze lastne narodnosti.
Prav tako ne bomo zahajali v drugo skrajnost, ki jo omenja marksizem, ki hoče čudovito pestrost narodnosti stopiti na skupni imenovalec proletarca in napraviti svtet, najbolj milo rečeno, vsaj neznansko enoličen in pust.
Tudi ne bomo ob tem lahkomiseljni. ¡Ne varajmo se! Kri ni voda! če se tega v. enoličnem toku vsakdanjosti ne zavedamo vsak hip, se pa utegnemo znajti v najtežjih ali pa najlepših trenutkih svojega življenja pred spoznanjem, da smo kljub družbi osameli, da so naše korenine v zemlji, ki nas je rodila, da domovina ni le ob polnih lon-
cih; spoznali bomo, da naša duša čuti, poje, vriska in joka drugače in da nas zaradi tega često ne razumejo-
Prav je, da si tukaj nekoliko vest izprašamo: Ali res obvladamo svoj jezik, znamo brati in pisati slovensko, ali znamo v svojem jeziku izraziti svoje strokovno znanje? Znamo še po naše zapeti, povedati kaj mislimo in čutimo ? Ali vsaj še slutimo veličino idealov, za katere so naši očetje in bratje še pred malo leti polagali svoja življenja na oltar domovine Ali pa vse te ideale že zaliva površnost in počasi polzimo na stopnjo velemestne otopelosti?
To sta torej dva stebra, na katerih sloni delo naših organizacij. Dva kažipota za naše življenje. Naša vera kot najvišje, kar smo prejeli, in naša narodnost kot tisočletna dediščin^. Ko hodimo po tujih cestah, naj nam smer daje naš zreli krščanski svetovni na-! zor, in ko sprejemamo kulturo drugih I narodov, večajmo bogastvo slovenskega izročila in od njega dajajmo še drugim!“
Argentina v obrambi svobode in demokracije
Argentinska vlada je dala nov dokaz o svojem, odločnem stališču proti komunistični prevratnosti v svetu ter za obrambo svobode in demokracije. Kot znano sodeluje pri sedanji blokadi, ki jo izvajajo nad Kubo ZDA, tudi Argentina z dvema svojima rušilcema. Prejšnji teden Se je tej akciji ameriške vlade poleg argent. vojne morna*-rice pridružilo tudi argent- vojno letal-istvo. Zunanje ministrstv0 je objavilo, da bo po dogovoru med zunanjima ministrstvoma Argentine in ZDA v smislu sklepa Obrambnega odbora Sveta ameriških držav pri izvidnjških poletih nad Karibskm področjem sodelovalo tudi argentinsko vojno letalstvo skupno 'z ameriškim .Delovalo bo z ameriške letalske ‘baze Mac Dill na polotoku Florida z letali Albatros, ki jih je ZDA dobavila argentinskemu vojnemu letalstvu. Prva letalska ■ posadka je odpotovala iz Argentine na določeno mesto v nedeljo,- ta teden bodo pa prepeljali
tja s ‘prevoznimi letali še tri skupine argentinskih vojnih letalcev. Istočasno je argent. vojn0 letalstvo odredilo pospešene vaje vsega vojnega letalskega osobja, da bi bil0 pripravljeno vsak trenutek odgovoriti postavljenim nalogam.
Za nastopanje proti komunističnim prevratnikom in rušilcem obstoječega demokratskega reda na ameriškem kontinentu ho tudi argent. vojska odredila posebno brigado, ki b0 sestavljena iz vojaških oddelkov in posadk v Campo de Mayo ih Ciudadela. Ta brigada bo določena za koordinirano vojaško akcijo vseh tisth ameriških držav, ki so na strani ZDA in izvajajo blokado nad Kubo.
Cilji argent. obrambnega ministrstva
Novi argentinski obrambni minister dr. José Manuel Astigueta je določil za državnega podtajnika v tem resoru dr. Marina Alberta Noeia. Ob njegovem nastopu novega položaja v obrambnem ministrstvu, je imel resorni minister dr. Astigueta govor, v katerem, je navajal,
Stran 2
Kasa dolžnost
Revolucija, ki so jo začeli v Sloveniji komunisti med okupacijo v času druge svetovne vojne, še nima celotnega nepristranskega opisa. Kar je bilo zapisano in tiskano v domovini, so v glavnem poskusi pranja komunističnih zločinov in nestvarno dokazovanje, da je bil cilj komuriistv borba proti okupatorjem.
Ker v domovini ni svobode, je tam nepristransko- pisanje zgodovine naše revolucije sploh nemogoče. Zato ima naša emigracija, ki živi v; svobodi, med drugimi dolžnostmi tudi to, da objavi in tako ohrani zanamcem, nepristranski opis te revolucidnarne dobe. Doslej, žal, te dolžnosti nismo izpolnili tako kot bi jo lahko. Celotne zgodovine komunistične revolucije in celotnega opisa naše borbe za svobodo še ni. Kljub tej pomanjkljivosti pa moremo na drugi strani ugotoviti, da je vendarle v raznih listih in revijah ter nekaterih samostojnih knjigah ohranjene že precej snovi, ki bo olajšala delo tistim, ki bodo pisali celotno zgodovino življenja našega naroda med drugo svetovno vojno.
Zborniki-Svobodne Slovenije, ki so naša vsakoletna reprezentativna knjiga, tudi vsebujejo zanimive opise in dokumente iz tiste dobe. V letošnjem Zborniku je vzbudilo izredno pozornost in zanimanje Pričevanje Martina Žekarja, ki je opisal trpljenje, ki ga je moral prestati v nemškem taborišču Dachau. Zadržanje slovenskih komunistov v tem taborišču je bilo tako, da ga ni mogoče opravičevati ali vsaj omiliti z nobenim argumentom.
V	Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1963 bo objavljen II. del Pričevanja Martina Žekarja. V njem bodo bralci dobili sliko komunistčnih ječ in trpljenje komunističnih žrtev. Grozodejstva, ki s0 jih počeli s svojimi jetniki, presegajo vsako domišljijo. Martin Žekar, ki je vse to pretrpel, opisuje mirno in stvarno vse, kar se je dogajalo z njim in njegovimi tovariši do znanega procesa o božiču leta 1945, ko je bil tudi on sam obsojen na smrt.
Martin Žekar je bil član Vaških straž, dmobranski oficir, član Slovenske legije in tesno povezan z ilegalnim delom za osvoboditev Slovencev.
V	Zborniku za Iet0 1963 pa bo objavljeno še drugo pričevanje. Pisec te-
_i ¥___f v.1 kil Vin VTO SV! cffO^ClT
Proslava slovenskega narodnega praznika v Argentini
ga pričevanja ni bil ne vaški stražar, ne domobranec. Ni bil član nobene legije. Nasprotno! Med vojno je pobegnil v Švico, septembra 1944 pa je odšel v, Italijo. V Neaplju se je po nasvetih iz Londona in po nasvetih zavezniških častnikov pridružil partizanom- Vsi, ki so mu to svetovali, so upali, da bo po sklenitvi sporazuma med Titom in Šu-bašičem značaj partizanstva povsem. Ljubo Sire je sledeč tem nasvetom pri-drugačen. Pisec tega pričevanja dr. šel konec zime leta 1944/45 v Belo Krajino in 9.. maja v Ljubljano. Postal je tolmač .pri predsedstvu slovenske komunistične vlade, bil nameščen pri tiskovnem uradu te vlade kot prevajalec, vzdrževal je stike z angleškimi diplomatskimi zastopniki, s tujimi novinarji, poskusil povezati srbsko-hrvatsko in slovensko opozicijo po demokratičnih principih proti totalitarnemu režimu. Toda tudi on se je znašel v zaporu in bil v znanem takozvanem „Nagodetovem procesu“ obsojen na smrt.
Martin Žekar in dr. Ljubo Sire sta se. rešila smrti kljub smrtnim obsodbam. Prvi živi kot invalid v Švici, drugi je sedaj vseučiliški profesor za ekonomske vede na škotskem.
Oba sta bila obtožena raznih zločinov. Obtožnici in sodbi sta bili pri obeh zelo različni. En zločin pa je obema skupen: nobeden se ni hotel podrediti komunističnemu nasilju, nobeden ni hotel sprejeti komunističnega nauka. Ker
Slovenci v Argentini so tudi letos proslavili slovenski narodni praznik 29. oktober kot dan rojstva slovenske svobode. Spominjali so se ga po slovenskih šolskih tečajih, javni proslavi bili v Buenos Airesu in v Cordobi.
V BUENOS AIRESU
Pripravo in izvedbo proslave slovenskega narodnega praznika v Bs. Airesu je letos prevzela slovenska mladina, organizirana v Slovenski fantovski zvezi, Slovenski dekliški organizaciji, v Zvezi slovenskih srednješolcev ter v Dijaškem odseku Slov. dekliške organizacije. Bila je pred mladinskim zborovanjem v nedeljo dne 4. novembra na slovenski Pristavi v Moronu.
Po mladinski maši je predsednik SFZ g. Franci Markež povabil zbrano mladino in goste na zborovalni prostor, kjer je predsednica Slovenske dekliške organizacije gdč. Marjetka Železnikar-jeva ob zvokih slovenske narodne himne dvignila na drog argentinsko in slovensko narodno zastavo.
V imenu slovenske mladine je nato povzel besedo g. Tine Debeljak ml. ter je imel govor o pomenu slovenskega narodnega praznika.
Med drugim je razvijal naslednje misli: Morda se zdi tukaj rojeni mladini, da je nesmiselno spominjati se praznika narodne osamosvojitve, ki se je zgodila pred dokaj leti in še na oni strani morja. Toda, kakor se radi spominjamo svojega rojstnega dne, tako se moramo tudi radi spominjati rojstnega dne slovenskega naroda kot državnega naroda-
Dolga leta s<> pretekla od prvega oblikovanja te misli. Od prvih slovenskih knezov dalje je slovensko skupno zavest vzdrževal le naš jezik, kasneje naša knjiga in naša kultura, šele pozneje se je iz te prvotne, sentimental- j
kmetov“! Povsod, v uradih, v mestih in trgih, med gospodo in malomeščani, je vladala nemška govorica in kjerkoli je moral prestrašeni kmetič potrkati na vrata s klobukom v roki, povsod je bil neprijazno sprejet. Kakor dogovorjeni, so zavihteli svoje bridke meče duha literat Matija čop, duhovnik Anton Martin Slomšek, pravnik in pesnik -France Prešeren in živinozdravnik ter politik Janez Bleiweis (imenovan pozneje oče slovenskega naroda). Vsak od njih štirih je na svojem področju začel orati brazde narodni prosveti in šolski izobrazbi; in ne zaman, kajti število so-trudnikov je začelo rasti.
Ko se te dni spominjajo široke pla-, sti naroda doma in na tujem velikega buditelja in učitelja slovenskega naroda, škofa Antona Martina Slomška ob stoletnici njegove smrti je umestno, da si pokličemo v spomin njegov0 neutrudljivo delo v prospeh slovenskega narodnega blagostanja. Pokojni dr. Alojzij Odar ga imenuje v svojih spisih kot vzor duhovnika, inteligenta in velikega domoljuba. Njemu ge imamo zahvaliti, da se je pospešilo ustanavljanje slovenskih šol, njegova zamisel je bila ustanovitev Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je dala slovenskemu narodu v 110 letih milijone dobrih in poučnih knjig. On je eden izmed glavnih zaslužnih mož, da Slovenci nimamo v svojih vrstah nepismenih, nasproti nekaterim velikim narodom, ki se radi ponašajo s tisočletno kulturo, pa imajo še znatne množice svojih rojakov, ki ne znajo ne pisati ne čitati. V svojem vzvišenem poklicu kot verski pastir je Slomšek po. svojem krstnem imenu vzor tudi trem poznejšim velikim in zaslužnim verskim in narodnim pastirjem- To so: Anton Mahnič, škof krški, Anton Bonaventura Jeglič, nadškof ljubljanski in Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda.
ne zavesti vzbudila tudi politična za-1 SA Prosom lavantinske škofije iz j	•	ir« • s':" Andraža v Maribor je dobilo sloven-
ARGENTINA
(Nadaljevanje 8 1. strani)
da je treba imeti vedno pred očmi dejstvo, da je v državi sedaj na oblasti začasna vlada, ki si je postavila za cilj, da privede držav0 do tega, da bodo v ^ljej znova zavladali red, ustavnost in zakonitost. Ministrstvo za nar. obrambo ibo s svoje strani storilo vse, da bo država ta cilj čimpreje dosegla, samo b0 pa zasledovalo še dva cilja: prispevati čim več mogoče h koordinaciji delavnosti oboroženih sil in prilagoditi njihov sedanji ustroj ter obrambni sistem zahtevam in potrebam sedanjega časa.
Novi drž. podtajnik v obrambnem ministrstvu dr. iNoel je zatrjeval, da je delovni program resornega ministra, tudi njegov pogram. V notranji politiki: povrnitev v ustavno stanje in trajno pomirjenje, da bo že enkrat konec vlad ,ki nastajajo z upori. V zunanji politiki bo pa jasna usmerjenost ar-gent. zunanjega ministrstva samo utrdila ta ideal, kriza sovjetskega imperializma in zahodna demokracija bosta pa samo prispevali, da se 'bodo Argentinci med seboj pobratili.
Je
stv0 na Spodnjem Štajerskem trdno oporo v narodno zavedni duhovščini. Kdo je kril pasivnost Mohorjeve družbe v prvih letih obstoja in jo rešil, da ni propadla? Kdo je poučeval leta in leta mladin0 v nedeljskih šolskih tečajih, ko še ni bilo rednih šol? Vse to je bilo nesebično del0 zavednih slovenskih duhovnikov in to naj se ne pozabi! Da ni na ta način škof Slomšek posejal zelene Štajerske s plodnim slovenskim semenom, verjetno bi ne bil mogel rešiti general Maister 1. 1918 Maribora in severne meje slovenskemu narodu. Škof Anton; Martin Slomšek bo , vedno živel v zavednih slovenskih srcih. Zbrani rojaki so izvajanja g- Tine- i gjava mu; ta Debeljaka ml. sprejeli z odobrava-1 njem.
V CORDOBI
vest, da smo vsi Kranjci, Štajerci, Korošci ali Prim.orci le eno, le Slovenci, in da moramo skupaj deliti usodo in da je naša pot v svetu ista. Ta zavest se je izkristalizirala na ta narodni praznik, k0 so pri izjavi neodvisnosti sodelovali vsi tisti, ki so se zavedali in delovali za slovensko narodno skupnost, od Trubarja, Prešerna in Cankarja pa do protikomunističnih borcev v zadnji vojski. Tam je simbolično sodelovala tudi tukaj zbrana mladina, ki s svojo navzočnostjo priznava, da je del slovenskega naroda in čuti z njim, kakor tudi hoče ostati zvesta slovenski ideji narodnega praznika 29. oktobra 1918.
Za politično pomirjenje
Notranji minister dr. Rodolfo Mar-tinez ml. je prejšnji teden dal več izjav, iz katerih je razvidno delo, ki ga vrši v zaupanem mu ministrstvu z namenom, da bi dosegel pomirjenje v državi ter ustvaril potrebno vzdušje za izvedbo splošnih volitev.
P0 vrnitvi iz južnih provinc v Bs. Aires je najprej odločno zanikal poročla nekaterih listov, da bodo volitve aprila meseca prihodnje let0 in da bodo pod nadzorstvom sodnih oblasti. „Ne eno, ne drugo ne drži,“ je zatrjeval. Naglasil je samo, da bodo volitve v določenem roku, datum pa še ni določen.
Glede novega političnega statuta je dejal, da bo imel za osnovo političen statut iz leta 1956, ki pa b0 spremenjen v tem smislu, da bodo ublažena
V nadaljevanju svojega govora je povedal govornik, da je naš spoštovani prijatelj, g. župnik Vinko Zaletel ne-
~	, , ,	davno praznoval svojo 50-letnico. Prav
O poteku proslave 29. oktobra v .	,	.
, ,.	,	...	...	je, da se ga spomnimo in mu poslje-
Cordobi nam pa tamosnji rojaki poro- ■	v v	, v ,	,
v .	,,,	; mo nase čestitke z današnje proslave,
cajo naslednje:	...
r	*	kajti tudi on se nas spominja m pri
Letošnja naša proslava slovenskega' nedavnem srečanju v Celovcu, ko je narodnega praznika je bila namenjena i poromala 35 članska sokolska dele.ga-predvsem ' počastitvi spomina našega j cija, namenjena na proslavo 100-letni-nesmrtnega buditelja in učitelja, škofa I ce na Dunaju, v Vetrinj in na vetrinj-Antona Martina Slomška. Naši borci so • sk0 polje, mi je slavljenec naročil pose požrtvovalno potrudili, da pripravijo j zdrave za ■ celo slovensko skupnost v za to proslavo primeren program in I Cordobi.
tudi skromno pogostitev pri pogr- j ln končno še dve besedi 0 naši za-njenih mizah. Tudi so posvetili več po- ; služni Mohorjevi družbi. Imel sem. čast, zornosti vabilom, kar ni bilo zaman,. da me je g._ Zaletel predstavil glav. kajti obisk te prireditve je bil izredno ravnatelju te družbe: g. dr. Janku Horn-dober. Kakor vedno, So nam tudi to- bocku, ki naju je zadržal v daljšem raz-
krat odstopile častite šolske sestre na Be!gran0 156 svoje prostrane prostore, kapelo in ves potrebni inventar, gostoljubno na razpolago. Začetek je bil točno ob 17 s sv. mašo, ki j0 je bral g. dr. Ivan Caserman za pokoj nedavno umrlega zavednega Slovenca Franceta Bojca. Pri maši je zgledno ministriral staronaseljenec g. Kobe. Po maši se je
govoru 0 načrtih in delu družbe. To je izredno dobro organizirano podjetje, pravilna ustanova, ki je last naroda in
sta svojemu narodu želela svobodo, so začela v sosednih prostorih napoveda-ju komunisti obsodili na smrt!
na proslava, ki jo je otvoril predsednik j slovenske skupnosti, g. Franc Mravlje, j Predvsem je toplo pozdravil navzočo General De Gaulle je zadovoljen z precjnico zavoda šolskih sester, kakor
služi njegovemu napredku. Družba ima v svojih prostorih idealno, organiziran internat za dijaštv0 slovenske gimnazije, kjer imajo dijaki vso oskrbo, pomoč pri učenju in druge ugodnosti za zelo nizko ceno. S tem svojim doprinosom je družba omogočila, da Slovenska gimnazija v Celovcu vzgledno napreduje. Letošnje knjige se dotiskuje-jo, in najmanj, kar moremo storiti v korist naše koroške manjšine je, da se naročimo na Mohorjeve knjige. Vpisna pola je sestavljena.
Sledile so tri recitacije, ki s0 jih prav dobro izvajali mali Franci Mravlje, Ančka Lovrinova in Sonja Jazbečeva. Nato je govoril g. dr. Ivan Čase rman, ki nam. je citiral nekaj pomembnih stavkov iz uvodnika Svobodne Slovenije o našem narodnem prazniku ter dopolnil podane stavke še s svojimi izbranimi mislimi. Nato je krepko prikorakala iz ozadja dvorane trojka naše mladine z novo slovensko zastavo, ki' jo je ponosno nosil in razvil pred številnimi gosti mali Oskar Pangerc v spremstvu sestrice Nely in Ančke Lov-rinove, ob zvokih Naprej zastava slave! Vsem . so se orosile oči, in je ta skromna scena vzbudila vsesplošno odobravanje. Monika Ovnova nas je razveselila v dveh ljubkih baletnih slikah in je bila nagrajena za ta svoj prisrčen nastop z močnim aplavzom.
Po končanem programu se je razvila živahna družabnost in so vsi prisotni odhajali z iskreno željo, da bi se tako prijetni večeri še večkrat ponovili.
rezultatom zadnjega ljudskega glasovanja o spremembi francoske ustave v tem smislu, da bod0 v bodoče predsednike francoske republike volili z direktnim glasovanjem ter bb zaradi tega ostal še naprej na oblasti. Predsednik francoskega senata Gaston Monerville je pa poslal Ustavni komisiji, svojo zahtevo, naj proglasi zadnje ljudsko glasovanje, ki je bilo na zahtevo generala De Gaulla o spremembi ustave glede načina volitve francoskih predsednikov, za protiustavno.
ZBORNIK SVOB. SLOVENIJE
v prednaročilu sam 370.— pesov
tudi vse ostale udeležence. Med posameznimi točkami so imele „besedo“ — najnovejše slovenske plošče. Slavnostni govornik, g. Jank0 Jazbec st. je takoj uvodoma poudaril, da se moramo zahvaliti dobrim rojenicam, ki so dale našemu trpečemu narodu v začetku minulega stoletja — še pravočasno* štiri izredno nadarjene sinove kmečkega stanu. Ti s0 že zgodaj za časa svojih študij spoznali nevarnosti, ki so razjedale slovensko ljudstvo v njegovi hlapčevski podrejenosti ošabnemu tujcu, ki je gospodaril vsemogočno na slovenski zemlji. Tudi po dovršenih šolah se oni niso odtujili meterini besedi, kakor premnogi meščanski sinovi slovenske krvi, ki So se izogibali stikov s sinovi „zanikanih
IAat* slovenske mladine
Prva nedelja v novemdru je vsako I mestu, nat0 pa v dvorani jubilejno zbolet» v Buenos Airesu dan slovenske I rovanje, ki ga je vodil predsednik SFZ
g. Franci Markez. Pozdravil je najprej tajnika NO za Slovenijo g. Miloša Sta* reta, g. prof. L. Horvata predsednika Zedinjene Slovenije, duhovnega vodjo mladinskih organizacij g. dr. A. Starca, nato pa zbrano mladino, ki še čuti skupne ideale in plava proti toku materializma.
Po pozdravnem nagovoru predsednika SFZ je zbor SDO zapel Slomškovi pesmi „Sonček čez hribček gre“ in „Le predi, predi“. Za lepo odpeti pesmi so dekleta žela toplo odobravanje. Za njimi so nastopili slovenski srednješolci z recitacijo Prešernovega Uvoda h Krstu
mladine. Tega dne ima že tradicionalno prireditev na pristavi v Moronu, ko pregleda na eni strani med letom opravljeno' delo, na drugi strani pa znova opozori na načela, na katerih so zgrajene mladinske organizacije slovenskih demokratskih izseljencev in ki so, kažipot njihovemu delovanju.
Letošnji mladinski dan so pripravile naslednje mladinske organizacije: Slovenska dekliška organizacija, Slovenska fantovska zveza, Zveza srednješolskih organizacij ter Dijaški: odsek Slovenske dekliške organizacije.
Začel se je s sv. mašo duhovnega
vodje mladinskih organizacij g. dr. Aloj- j pri» Savici. Vzbudili so splošno Pozor-zija Starca, ki je imel po evangeliju- nost za učinkovito prednašanje znane, tudi dnevu primeren cerkveni govor.! ga Prešernovega teksta,
Med sv. mašo je bilo ubrano ljudsko petje.
Po sv. maši je bila najprej na prostem proslava praznika slovenske svobode, o kateri poročamo na drugem
Sledil je slavnostni govor g.-Jožeta Pozniča. Glavne odstavke iz njega prinašamo na uvodnem mestu. S Pozniče-vim govorom je bilo jubilejno mladinsko zborovanje- zaključeno.
določila, ki so onemogočala nastopanje biv. peronistom pri volitvah. Peroni-stiene volilne množice je po njegovem mnenju treba usmeriti v demokratsko sožitje in sodelovanje z ostalimi političnimi strankami.
Svoje poglede na politični položaj odnosno stališče, ki ga, glede povrnitve v ustavno življenje zastopa sedanja vlada, je notranji minister sporočil predstavnikom političnih strank, ki so ga doslej obiskali. T0 so bili predstavniki prejšnje vladne intransigentne stranke, krščansko-demokratske, argentinske socialistične stranke, Zvezne stranke ter predstavniki fronte justicialistov, t. j. bivših peronistov. Delegacijo te politične skupine je vodil predsednik koordinacijskega sveta justic. pol. skupin dr. Matera, ki je notranjemu ministru izročil spomenic0 0 pogledu te politične skupine na sed. politični položaj v Argentini. V njej je za čimprejšnje volitve, pri katerih naj bi istočasno izvolili predsednika, podpredsednika, poslance za zvezni parlament, senatorje, guvernerje in poslance ter senatorje za pravincijske parlamente. Volitve naj bi bile po večinskem sistemu in brez in-habilitacij
Notranji minister dr. Martinez je Po razgovoru s predstavniki justicialistov izdal uradno sporočilo, v katerem pravi, da je predstavnikom vseh polit, skupin, katere je dosedaj sprejel „naglasil, da država ne bo dovolila vrnitve na sisteme sovraštva. Pomirjenje in demokracija zahtevata pogled naprej. Misliti na vrnitev preteklosti, se pravi misliti na zažiganje nove grmade v dr-mo sožitje in mir, je treba gledati v bodočnost.“
Ta izjava je jasna. Iz nje je razvidno, da je tudi peronistom povedal, da je treba t0 misel opustiti, računati -z dejanskim stanjem in se vključiti v sedanji argentinski demokratični red in žavi. V preteklosti je vojna, če hoče-v njem graditi lepšo in srečnejšo bodočnost argentinskemu narodu.
Sporočilo, ki ga je objavil dr. Matera v imenu justicialističnih skupin Po razgovoru z notranjim ministrom dr. Martinezom o bodočem argentinskem političnem razvoju, nakazuje, da so predstavniki te politične skupine gornje stališče vlade vzeli na znanje, kajti presoja te politične skupine vladnega političnega programa za normalizacijo političnih razmer je -neke vrste zaupanje omenjenih političnih strank v sedanjo vlado, da b0 z dejanji potrdila svoje napovedi. Levičarsko usmerjani biv. pe-ronisti s takim stališčem vodstva jiisti-cialističnih skupin ne soglašajo ter so-začeli napadati. Ti elementi bi radi dosegli ustvaritev levičarskega bloka. T0 si najbolj prizadevajo komunisti, ki tudi v Argentini nikdar nočejo nastopati samostojno, ampak svojo malošte-vilnost vedno skušajo zakrivati s tem; da nastopajo najraje v blokih skupno s tistimi strankami, ki se pustij0 izrab* Lati -kot koristna budala za . njihove namene. Napadi levičarskih elementov med bivšimi peronisti na sedanje vod* stvo justicialistov samo. dokazuje, da se med biv. peronisti razmere ne razvijajo v korist komunistom.
Napoved Porih zakonov
Notranji minister je tudi napovedal potrebo izdanja dveh novih zakonov im sicer zakona o zaščiti demokracije in zakona 0 zaščiti države. Izdanje takih zakonov je nujno, da bo vlada lahko* preklicala pripravno stanje v državi. Po tem izrednem ukrepu s0 morale segati skoro vse vlade v Argentini, ker za zavarovanje demokracije in države spričo pojačanega komunističnega rovarjenja vlada ni imela na razpolago potrebnih zakonskih sredstev. Kakor hitro jih bo imela, bo lahko takoj preklicala pripravno stanje in ne bo treba za vsako stvar klicati vojske na pomoč, ker bodo že redne sodne oblasti lahko učinkovito nastopale proti vsem tistim, ki bi rušili demokratski sistem in propagirali totalitaristične oblike vladavine aii pa bili nevarni koristim države.
Pomirjenje v vojski Vzporedno s političnim pomirjenjem, ki ga pripravlja notranji minister z no-Vo politično zakonodajo, gre vzporedno tudi pomirjenje v vojski. Po odredbi drž. tajnika za vojsko generala Rattenbacha vsak dan izpuste na svobodo več častnikov, ki so jih zaprli po zadnji vojaški krizi v Argentini. Listi majo poročila, da bodo vse častnike izpustili na svobodo, ker je razvoj šel že tako naprej, da za njihov pripor ni več nobene potrebe. Na ta način se vrača pomirjenje tudi v vrste oboroženih sil, kar vsi, ki jim je na srcu korisi države, pozdravljajo, ker se na ta način sam0 konsolidira in utrjuje notranja protikomunistična fronta-
Buenos Aires, 8. novembra 1962
SVOBODNA SLOVENIJA
Ilovice iz Srtoven¿¿&~
V Ljubljani je nenadoma umrl vse-učiliški profesor dr. Milan Vidmar, znani slovenski strokovnjak v elektrotehniki in šahovski velemojster. Kot elektrotehnični strokovnjak je bil znan tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Že leta 1920 je izšla njegova znana knj'ga ,,'Die Transformatore^“, ki je doživela več izdaj in bila prevedena v francoščino, ruščino in druge jezike. V elektrotehniki je užival tak sloves, da so v njej znani n. pr. „Vidmarjevi zakoni“ in „Vidmarjeva formula“.
Po rodu je bil Lljubljančan, tehniko je študiraj na Dunaju, kjer je leta 1907 postal inžinir, leta 1910 pa tudi doktor tehniških ved. Kot inženir je deloval v znanih podjetjih „Elin“ v Weislu pri Gradcu, zatem pri veleobratu Ganz v Budimpešti. L. 1918 je napravil na Dunaju izpit za docenta, 1. 1919 pa je na ljubljanski univerzi ustanovil elektrotehniški oddelek, ki ga je vodil do leta 1949. V zadnjih letih je bil vodja Inštituta za elektrogospodarstvo. Pred vojno je bil na univerzi tako dekan
jevna študijska knjižnica. Odprl jo je ravnatelj te knjižnice Srečko Vilhar.
V Kranju so izvršili spremembe v vodstvu občine. Dosedanji predsednik Ok- ljudskega odbora Jakob Žen je postal tajnik Ok. komiteja kom. partije, podpredsednik Sveto Kobal pa podpredsednik Gospodarske zbornice LRS. Za novega predsednika občine v Kranju je bil določen ing. Tone Tribušon, za podpredsednika pa Vladimir Logar.
Nekaj novih knjig v Sloveniji: Založba Obzorja v Mariboru: Pavle Zidar „Vroči asfalt Evrope“; Danilo Forin-šek ,»Silni bič“, roman; Cankarjeva založba: Ivan Bratko „Soha z oltarja domovine“.
Umrli so. V Ljubljani: Josipina štrumbelj, i;oj. Kamnar, dr. Mirko Pretnar. šef zunanjetrgovinskega oddelka podjetja AGROTEHNIKA, Jože Selan, mizarski mojster, Viljem Gale, biv. ti-skamar, Ljubo Kosem .oddelkovodja Triglavske tiskarne V p., Rudol Hočevar, Helena Pevec, roj. Kunc, vdova Rerthold. Anton Uar. unok. Vera Ko-
tehniške fakultete, kakor tudi rektor univerze v času, ko je ta univerza dobila nasloy „Univerza kralja Aleksandra“. Umrl je v starosti 77 let.
V	Kopru Je izšel v začetku septembra Slovenski pomorski zbornik. Obsega dobo od srednjega veka do zdaj ter prikazuje najvažnejša dogajanja iz zgodovine slovenskega pomorstva.
Inž. Marko Kržišnik je novi predsednik mariborske občine.
V	Ljubljani je umrl znani jezuit dr. Pate. Pokopali so ga 7. oktobra.
Pri Francetovi jami v okolici Ribnice na Dolenjskem so svečano odprli prvo jamarsko kočo v Jugoslaviji. Koča stoji pod Malo goro sredi kraškega sveta v bližini najglobljih brezen Dolenjske: Žiglovice in Brezna pod Tobakovo hruško.
Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze so ustanovili stolico za muzi-ikologijo. Na njej predava muzikolog dr. Dragotin Cvetko.
V	Kopru so 8. septembra odprli razstavo pomorskega tiska. V prostorih Okrajnega muzeja jo je pripravila kra-
rinšek, upok., Jože šneler, elektromon-ter, Žalika Domitar, roj. Hrušovar, Antiča Krstič, Franc Petan, biv. trgovec, Marija Lojzka Uhlir, roj. Vida. Josipina Ham, roj. Prelog in Jože Vrenko, upok. v Brežicah, Lucija Bajec, roj. Škrbec v Krškem, Viktorija Klančič, roj.
Budihna v Mirnu, Marija Mervar-Kr-vina, roj. .Selan v Trbovljah, Ana Kralj, upok. v , Črnučah, Valentin ;Borc, na Homcu, Jože Žmavc v Žalcu, Friderik Rasinger v Podkorenu, Stane Bratož, šofer v 'Postojni, Jože Kebe na Dolenjskem jezeru, Valentin Doljak, šol. upravitelj v p. v Ajdovščini, Valter Zaniuk, traktorist v Brežicah, Beno Karčič, mag. farm. v p. v Žalcu, Ivanka Bukovec, roj. Rožnik v Goričanih, Franc Ga^, upok. v Vevčah, Elica Javornik v Škofji Loki, Albin Pečenko, cestar v Kopru, Franc Hauptman, livar v Kidričevem, Franc Cukjati, poslovod- > ja v p. v Vranskem, Vinko Dular, pro- I fesor v Novem mestu, Frančiška Kosec na Črnučah, Vinko Jordan, rol. v Trbovljah in Franc Učakar v Vranskem, skem.
za umrle rojake g. "Janko Mernik na obeh pokopališčih: v S. Justu in v kraju Villegas; v San Martinu so se rojaki zbrali popoldne na tamošnjem pokopa-' lišču, kjer je pred grobom svetnika Škulja in bližnjega groba dr. Ivana Ahčina opravil molitve za vse rojake, ki so pokopani na tem pokopališču g. Jože Jurak, v Slovenski vasi v Lanusu je opravil molitve za rajne slovenske rojake g. vikar Janez Petek.
Zaključek kulturnih večerov SKA
Slovenska kulturna akcija je imela v letošnjem letu 12 kulturnih večrov. Na njih so predavali gg. dr. Vinko Brumen, dr. Tine Debeljak, dr. Pavel Krajnik, prof. Alojzij Geržinič, Rev. p. F. P. Silvin Eiletz, dr. Alfonz Čuk in Božo Fink.
Zaključni — dvanajsti — kulturni večer je 'bil dne 20. oktobra. Na njem je predaval g. Božo Fink o temi „Pravo in lepota“. Glede razmerja med pravom in lepot0 je predavatelj najprej ugotovil, da je med nami premalo zanimanja za poglabljanje v pravno stroko in premalo'zavesti, kako važn0 je v življenju družbe razvijanje in upoštevanje pravnega reda. Saj je pravniško prizadevanje vzvišena služba posamezniku in skupnosti v višji duhovni sferi. Je to^ rej nekaj moralno lepega. Nat0 je prešel na vprašanje estetske lepote pravnega l-eda. Zavrnil je najprej mnenje, da je iskati lepoto v pravu po poti besednega sloga ali pa logične zgradb0. Zato po njegovem zatrjevanju ni mogoče uporabljati analogijo z leposlovjem ali glasbo, pač pa se daj0 upora-blti za vprašanja pravne estetike načela, ki veljajo za arhitektonsko umetnost. Kot ima stavba funkcijo lupine, ki daje streho in varnost, tako je tudi pravni red namenjen službi človeka v družbi. Končno je predlagal kot metodo estetskega vrednotenja pravnega reda ocenjevanje glede na zahteve metafizične trojice resnice, dobrote in lepote, če kje, velja v pravu, da ne more biti resnično* lepo, če ne ustreza stvarnosti do>-ločene skupnosti p0 svojih premisah in če zaradi pomanjkanja strukture ali izvedbe r.e dosega namena, ki mu ga je dal zakonodavec.
Za globoko zasnovane predajanje in izvirne misli so bili .poslušalci predavatelju hvaležni ter so m.u t0 izpričali s toplim odobravanjem-
vrsto razprav. Tudi „Slovenec“ in „Domoljub“ sta ga štela med svoje zveste sotrudnike. V funkciji občinskega revizorja je deloval tudi v času Kranjskega deželnega zbora, med prvo svetovno vojno je bil tri leta na fronti, kjer si je zaslužil marsikatero odlikovanje, nekaj let po nastanku predvojne Jugoslavije pa je stopil v pokoj. Odslej je vse svoje sposobnosti posvečal predvsem zavarovalni stroki ter bil vse do prihoda sedanjih oblastnikov član upravnega in nadzornega odbora Vzajemne zavarovalnice.
Njegov zakon s pokojno .gospo Milko je Bog blagoslovil z 11 otroci, od katerih jih 8 še živi. številni prijatelji so pok. g. Kristana spoštovali kot načelno neomajnega javnega delavca — politično je bil vseskozi vnet pristaš Slovenske ljudske stranke — trdno zasidranega v veri, iz katere je črpal moči v vseh težavah življenja. Druga svetovna vojna in domača revolucija sta ga našli v taboru poštenega dela slovenskega naroda. Zato ni čudno, če se je celih 15 let moral boriti za priznanje rvripadajoče mu pokojnine. Pred dvema letoma je končno 'zmagal — hlapec Jernej (tak0 se je označeval v svojih vlogah za pokojnino) je našel svojo pravico.
Iz svojih dijaških let je sam rad pripovedoval, kak0 je pel pri Satther-jevem mladinskem ¿boru in kak0 se je v mladeniških letih odlikoval kot te-norist-solist. V Kristanovi družini res ni manjkalo petja. Od sina Srečka preko Radota. ki je bil do nedavnega pomožni dirigent ljubljanskega stolnega kora, pa do hčerke Nuše, koncertne pevke in sedanjih vnukinj in vnukov — ena sama povezanost s pesmijo in •glasbo.
Pokojnega so pokopali v ponedeljek, 22. oktobra na ljubljanskem .pokopališču pri Sv. Križu. Kako priljubljen Je bil. je zgovorno pričal pogrebni sprevod, ki se je pod vodstvom številne duhovščine razvil iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah do groba.
Za pokojnikom žalujejo v Argentini sin Mili, dentist, z družino, hčerka Nuša, hčerka Lija dr. Savellijeva z družino in vnuk Marijan. V Ljubljani pa hči Mila por. Pirnat ter sinovi Srečko, Franci, Rado in Vinko z družinami. Vsem. izrekamo iskreno Sožalje, rajni pa naj v miru počiva v domači zemlji.
t Leopold Lesar. V Ribnici na Dolenjskem je umrl v svojem 50. letu starosti po daljši bolezni Leopold Lesar. Mnogi rojaki se ga bodo spominjali iz begunskih taborišč v Italiji. V domovini zapušča žalujoči ženo in hčerko ter brate in sestre, tukaj *pa brata notarja Josipa- Vsem izrekamo iskren0 sožalje.
Fsuk ¿eden eno
PRIHOD POMLADI France Balantič
Nebo s krvjo polita so nosila,
čez noč je ranil jug to ped zemlje,
ki varujejo naše jo roke,
čez noč naš kraj je zima zapustila.
Še trda srca jug naj nam ogladi, naj v temne popke kri se omehča, ne bo solzd, samo gubč dežja zastro obraz nam\za prihod pomladi.
RAMOS MEJLA
Po soglasnem mnenju vseh navzočih, Je prosvetni večer, ki se je vršil v soboto 3. novembra na vrtu Slomškovega doma, lepo uspel, številni gostje so z zanimanjem sledili lepim posnetkom priljubljenega dr. Janeža. Urednik Kat. misijonov g. Lado Lenček CM je v dobri uri pokazal 0b kratki razlagi okoli 280 barvnih slik iz življenja na For-mozi, kjer deluje slovenski misijonski zdravnik, kirurg dr. Janež. Ob koncu privlačnega predavanja so o-biskovaci z živahnim aplavzom nagradili g. predavatelja, z nabirke* pa povečali sklad v pomoč slovenskim misijonarjem. Uspelemu večeru na prijaznem vrtu „pod lipo“ bodo sledili drugi, ki bodo gotovo' privabili vedno več obiskovalcev. Saj ima za poletno sezon0 Slomškov dom pripravljeno serijo pestrih prosvetnih prireditev za odrasle in mladino — od kina in gledaliških predstav do Miklav-ževanja in silvestrovanja. Resničn0 izredna prilika za vse, ki žive v okoljih tega važnega križišča, da izkoristijo bogate možnosti, katere nudi „mlado“ slovensko središče. Slomškov dom bo lahko nudil vedno več, če bo dovolj pametnosti pri vseh, ki se čutijo še člani žive slovenske skupnosti. Nedeljska tombola bo ponovno prilika za vse, da idealno delo po svojih močeh tudi finančno podpro in pomagajo uresničevati ■geslo „Slomškov dom, rešilni brod — še za drugi, tretji rod!“
SAN JUSTO
Naš dom v San Justo in šolski tečaj France Balantič sta v soboto 3. novembra vprizorila pravljično tridejanko Maksa Osojnika ,»Zaklad“. Krstna predstava Je uspela in bom.o poročilo o njej objavili v prihodnji številki.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Lepo priznanje
Uprava argentinskih narodnih parkov je v Buenos Airesu pripravila razstavo slik iz argentinskih narodnih parkov. Razstave v Buenos Airesu se udeležuje tudi mladi slovenski slikar g. Ivan Bukovec g sliko Lagos del Sur-Bbriloche. Za s;ik0 j© dobil lepo priznanje.
Lansko leto je pa g. Bukovec dobil pri ustanovi MEEBA-Mutual Estudiantes' Egresados de Bellas Artes — drugo nagrado za krokis v figuri baleta. Čestitamo.
Slovenci v Buenos Airesu
so se na praznik Vseh svetnikov in na vernih duš dan spominjali svojih dragih rajnih v molitvi. Tistih,, ki so omahnili že sredi begunske poti v Evropi, kakor tudi tistih, ki s0 odšli na drugi svet v Izseljenstvu in čakaj0 njihova trupla vstajenja v raznih delih sveta. Pa tudi tistih, ki so padli kot žrtve komunistič-
ARGENTINI
nega nasilja in zločinov in ne v"mo za njihove grobove. Kjerkoli pač trohnijo njihova trupla, slovenski demokratski izseljenci so mislili nanje z globoko vero in s trdnim upanjem v zmago idej, zaradi katerih so izgubili življenja.
Na praznik Vseh svetnikov so bile molitve za rajne v naslednjih krajih: Buenos Aires; V slovenski kapeli je imel-, večerno mašo in sv. rožne vence, nato ra molitve za rajne župnik g. Gregor Mali, na pokopališču Flores je opravil molitve za rajne g. Jože Guštin, v cerkvi sv.. Neže na Chacariti- je bilo na ta praznik ob štirih popoldne zbranih nad 300 starih slovenskih naseljencev. Sv. mašo za- umrle staroslovenske rojake in molitve zanje je imel g., dr. Starc, ki Je nato opravil molitve za rajne tudi pred Jugoslovansko grobnico na pokopališču Chacarita. V Ramos Mejii je imel pri cerkveni pobožnosti pridigo župnik iz mesta Ituzaingó g. France Novak, nato so bile molitve za umrle rojake; v San Justu je opravil molitve
KOROŠKA
1
OBČNI ZBOR NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
V Celovcu so bili dne 30. septembra I zbrani delegati Narodnega sveta koro-1 ških Slovencev iz 50 občin dvojezične- j ga ozemlja na Koroškem. Imeli so ob-, čni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Udeležili so se ga tudi častni predsednik Narodnega sveta ravnatelj dr. Joško Tischler, predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Za-blatnik in predsednik Kmečko-gospodar-ske zveze Mirko Kumer mlajši.
Sed. predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Valentin Inzko je imel obširen in pregleden referat o delu osrednje politične organizacije demokratskih Slovencev na Koroškem. Kritično je omenjal dosedanje sestanke predstavnikov slovenske manjšine s predstavniki avstrijske vlade na Dunaju in predstavniki koroške deželne vlade ter naglašal, da so ostala glavna vprašanja, katerih rešitev zahteva slovenska narodna manjšina na Koroškem, t. j, zahteve ljudskega šolstva, slovenščina kot uradni jezik na sodiščih, dvojezični napisi še naprej nerešena. Je pa upanje, da bodo tudi ta ugodno rešena, kajti po govornikovih izvajanjih „je reševanje južnotirolskega vpraša-
l na privedlo predstavnike avstrijske I vlade do večje pripravljenosti za izpol-j nitev v državni pogodbi prevzetih ob-i veznosti.
Referat o sodobnem reševanju narodnostnega vprašanja v deželi je imel dr. Reginald Vospernik. Med drugim, je dejal: „Mi, ki nismo doživljali dogodkov pio .prvi svetovni vojni in katerim živijo grozote Hitlerjevega barbarizma samo v megleni otroSki domišljiji, vidimo marsikatero stvar drugače kakor generacije pred nam.i. Predvsem se zavedamo, da nam je treba še in še konstruktivnega pogleda v bodočnost. Ker smo otroci tega- časa, je nujno, da se tokovom naše dobe ne izognemo v izolacijo. Tudi nam se odpirajo stalno nove možnosti. Vsepovsod je danes še pomanjkanje izobražencev. Mladina, ki bo zapuščala po maturi mašo gimnazijo v Celovcu, ne bo v skrbeh za islužbe, kakor v času po prvi in pred drugo svetovno vojno. Položaj in temno vzdušje proti Slovencem se je izboljšalo in se še izboljšuje. Od rastočega vpliva slovanskih narodov bo imelo korist tudi naše v obče-evropskem okviru majhno narodnostno vnrašanje. Kar je treba
ŠPORTNI NASTOP SLOVENSKE MLADINE
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Toneta Brulca in njegove žene ge Lilijane, roj. Zidar, sta se rodila dvojčka: sin in hčerka, v družini Franceta Goršeta in njegove žene Ivanke, roj. 'Steklasa, obe v Slovenski vasi, pa sin prvorojenec. Srečnim staršem naše čestitke.
t Fran Kristan. Te dni je prišla iz Ljubljane vest, da je 19. oktobra na svojem domu v Ljubljani umrl splošno znani in spoštovani gospod Fran Kristan. S pokojnim je legel v. grob spet eden redkih še živečih članov prejšnje generacije, ki je v svojem dolgem, borb ih dela polnem življenju zaoral v našem, javnem življenju zadnjih let preteklega in prvih desetletij sedanjega stoletja vidne brazde. Mož širokih pogledov, izredne -duševne svežine, mojster peresa v strokovnih stvareh, skrben družinski oče številne družine, pesnik, govornik: to je bil pokojnik.
Rodil se je 16. februarja 1873 v Žlebeh pod Sv. Katarino. Po srednješolskih študijah v Ljubljani je stopil v državn0 službo, kjer se je posebno zanimal za občinska vprašanja, v katerih je postaj Po vsej Sloveniji znan strokovnjak. O problemih občinskih uprav je napisal v strokovnem časopisju lepo
dati našim ljudem je pogum. Imeti morajo občutek, da nis0 več pripadniki teptanega i:n skozi stoletja zatiranega naroda. Vedno in v večji meri se moramo zavedati, da se rešujejo vprašanja naših dni v vsestranski dejavnosti ne .pa v politični ih osebni rezervi.“
Po debati so bila spremenjena pravila Narodnega sveta koroških Slovencev v tem smislu, da bo v bodoče omogočeno še tesnejše sodelovanje vseh slovensko-katoliških organizacij med koroškimi Slovenci, nato pa je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. dr. Valentin Inzko, 1. pcdpredsenik Ignac Domej, pos. v Rinko!ah, 2. podpredsednik Anton Gallob, pos. v Zago-ričah, tajnik prof. dr. Reginald Vospernik, njegov namestnik Florijan Li-puš,. urednik v Celovcu, blagajnik Bernard Strauss, strokovni učitelj, v Žih-poljah, odborniki pa Janko Lepuschitz, pos. na Ravnah, Janko Woltke, pos. v Apačah, Franci\ Roblek iz Sel, Hanzej Safran, pos. v Bilčovsu, Jože Golau-tschnig iz št. Lip« v Podjuni in Hanzej Kauchling iz štriholč.
V odboru je tudi prof. dr. Vinko Zwitter kot tajnik Kmečko-goispodarske zveze, dr. Joško Tischler pa je član odbora kot častni predsednik.
Prva točka nedeljskega pop. sporeda 10. mladinskega dne je bil .tek čez drn in strn na 2000 m dolgi progi p0 ulicah ob Pristavi v Moronu. Na startu je bilo 14 tekmovalcev. Prvi je pritekel na cilj s precejšnjim naskokom Petkovšek Marijan, član odseka San Martin. ¡Drugi je bil Mizerit Tone (Morón), tretji pa Zupančič Lojze (Slovenska vas). Na naslednja mesta so se uvrstili še Jan Ciril (Slov. vas), Tomazin Franc (Ramos Mejía), Lojze Modic (San Justo). Možina Tone (San Martin), Tomazin Jernej in Žakelj. Janko (oba iz Ramo Mejía).
Po -nekaj letih je bila to prva lahkoatletska panoga na mladinski prireditvi. Čeprav ni važen v tem primeru čas, bi bilo vendar zanimiv0 izmeriti čas zmagovalca, da bi na prihodnjih prireditvah mogli podirati rekord letošnjega zmagovalca.
Takoj nato sta se pomerila v odbojki moštvi odsekov Morona In Slovenske vasi. V o-beh moštvih smo opazili že znane igralce, ki so pokazali kar dobro igro. čeprav ni bilo skoraj nobenega dvoma o zmagovalcu, so. od-bojkaši iz Slovenske vasi pokazali. dobro j°To in so se morali Morončani nekoliko potruditi, da so jih premagali v ■ dveh igrah s 2:0 (15:7 in 15:10). Za SFZ Morón so igrali: Skvarča, Vivod Bož0 in Tine, Selan. Poglajen in Troho : za SFZ 'Slovenska vas pa černak Jože in Lojze, Goljevšček, Haler, Sušnik, Berčič D. in' Urbanija. Gledalci in navijači so že pri tej igri prišli na svoj račun in so tudi krepko podžigali igralce ter ploskali lenim udarcem, predvsem Skvarče (Morón) in Goljevščka Slov. vas). Tekmo je sodij Janez Mežnar, ki ni. imel težkega dela.
Naslednje točke sporeda so pfipra-• vile članice dekliških krožkov iz San Justa, Slovenske vasi, Morona in San Martina. Dekleta iz San Justa s0 izvajale simbolično vajo „Slovenske mladenke“, dekleta iz Slovenske vasi pa , Ob bistrem potoku je m.lin“. Dekleta odsekov iz Morona in San Martina pa s0 zaplesale „Rezijanko“. Vse nastope naših deklet v narodnih nošah so gledalci nagradili z obilnim ploskanjem.
Z zmago nad dekliško odbojkaško ekipo iz Morona, so se dekleta iz Slovenske vasi oddolžile za nedavni poraz na mladinski prireditvi v Slovenski vasi. Slovenska vas 2 Morón 1 (15:11, 10 :15, 15:11). Za Slovensko vas So igrale: Sušnik M., Urbanija M., Lipovec K., černak Brigita in Marta in Goljevšček M.; za Morón pa: T. Vombergar, I. Škulj, M. Hribar, M. Babnik, T. j Marn in M. Košir. Obe ekipi bosta mo-; rali še precej vaditi. Glavna napaka I deklet iz Slovenske vasi Je „nošenje žoge“, kar bi strožji sodnik moral videti. ¡
Dekleta iz Morona imajo dosti boljšo prstn0 igro, a so tekm0 izgubile zaradi brezglave igre in pomanjkanja kombinacij.
Višek nedeljske prireditve je bila odločilna tekma za naslov prvaka med SFZ Moronom in -SFZ San Martinom. Že prejšnji nastopi so privabili k igrišču veliko gledalcev, to tekmo pa so gledali ,sk>oraj vsi udeleženci mladinskega dne.
Za SFZ Morón je bila ta tekma, izredno važna:, premagati so morali SFZ San Martin kar v dveh igrah; San Martinu bi za prvo mesto zadostovala zmaga y eni igri. Navijačev > za obe moštvi ni manjkalo, kar je dalo- tekmi res neko .posebno vzdušje, ki smo ga bili tolikokrat vajeni na raznih prvenstvenih tekmah- Tekmo Je sodil J.. Knap. Moštvo Morona je igralo v isti postavi kot proti Slovenski vasi, le namesto-Selana je vstopil Mežnar, áan Martin pa s0 zastopali: J. Hren, P. Možina, M. in J. Boltežar, M. Jesenovec in M. Vovk. Prvo igro so dobili Morončani z 2:0 (15 ;8, 15:11). Drugo, odločilno pa tudi z 2:0 (15:0, 15:12). Po rezultatu sodeč bi m°rda kdo sklepal, da je ekipa iz Morona kaj lahke zmagala. Pa ni bilo tako. Morončani so morali presneto paziti, da jih ne bi •nasprotno moštvo nepriietho presenetilo. Gledalci so pri tej tekmi prišli ponolnom.a na svoj račun, saj je bilo videti lepe in premišljene poteze, dovolj lepih udarcev na mreži in tudi uspešno blokiranje. Vsi igralci brez izjeme so zaigrali borhen0 in požrtvovalno, Gledalcem pa sta ugajala predvsem Skvarča iz Morona in Vovk iz San Martina- Kakor vedno hi mogel sicer hud kritik najti napake teh ali onih, vendar bi moštvi s primernim treningom bili kos tudi še kakemu drugemu nasprotniku.
S to tekmo se je zaključilo letošnje športho tekmovanje v okviru Mladinskih športnih dni, ki jih je priredila Slovenska fantovska zveza. Zvezni predsednik Franci Markež se je nato športnikom zahvalil za uspešno izvedene tekme, ki utrjujejo povezanost med odseki. častni član SFZ g. Avgust čop st. ipa je izročil zmagovalcem pokale.
Odsek SFZ iz San Martina je osvojil pokala za prvo mest0 v šahu in namiznem tenisu, fantje iz Slovenske vasi so prejeli pokal za nogomet. Morón pa za odbojko, član SFZ San Martín Marijan Petkovšek pa je priboril za svoj' odsek pokal' za tek na 2000 m.
Med nastopi samimi s0 fantje in dekleta skrbela, da ne bi navdušeni gledalci omagali zaradi žeje in lakote. Po zaključku nastopov pa je še ostalo nekaj časa, da so se mogli znanci po-, meniti med seboj, čeprav sta ura in I vreme pričela priganjati k odhodu.
SLOVENCI PO SVETU
VENEZUELA
Število Slovencev v Venezueli se je zmanjšalo, kajti štembergerjeva družina nas je zapustila in se preselila k svojim sorodnikom v Kanado.
Na qan, rase dne 12. oktobra smo iSlovenci iz Caracasa znova preživeli lep dan. Napravili smo skupni izlet na Jun-kito kot lani.. Bil0 je veselo in prijetno razpoloženje. Vsi so bili zadovoljni in si samo želijo ge več takih dni.
AVSTRALIJA Slomškovi proslavi
Stoletnice Slomškove smrti so se spominjali tudi Slovenci v Avstraliji in sicer obe najmočnejši slovenski naselji v tej državi: v Melbournu in v Sydneyu.
Spomisko proslav0 v Melbournu je 16. septembra pripravil tamognji 'slovenski šolski tečaj, ki ga požrtvovalno vodi slušateljica melbournske univerze gdč. Anica Snnčeva. Za to slavnost so otroci tega tečaja naštudirali pravljično igra v petih dejanjih Mačeha in pastorka, ki jo je napisala Kristina Brenkova. Udeležba pri igri je bil0 dobra. Saj jo je prišlo gledat okoli 200 ljudi. Med gledalci je 'bil tudi urednik avstralskih Misli g. p. Bernard Ambrožič, ki se je tiste dni ravno mudil na obisku pri g. p. Baziliju v Melbournu in je po igri med otroke razdelil tudi knjižne nagrade.
V	Sydneyu so se stoletnice Slomškove smrti Slovenci spominjali tudi meseca septembra. Spominska prireditev Je ibila pod pokroviteljstvom tamošnjega Slovenskega društva. Točke, ki so bile ¡na sporedu, so izvajali v glavnem otroci, ki obiskujejo obe Slomškovi šoli: Cabramatta in Leichhardt. Otroci so se s svojim nastopom v petju v skupinah, duetih, solih, v igranju na glasbene instrumente ter z rajalnimi nastopi kar lepo postavili. Nastopil pa je tudi moški zbor pod vodstvom, g. Ludvika Kla-kočerja.
Poroke: V Yaravillu Jože Kapušin in Ana Marija Uršič; v Melbournu Štefan Krampač in Cecilija Kreslin; v Ade-laidi Anton Ivančič in Hedvika Smodiš; v Paddingtonu Franc Neudorfer in Rudolfa Kovač, Franc Murko in Vida šan-telj.
Častna člana Slovenskega društva v Sydneyu sta postala Milton Jarvie in njegova žena. Milton Jarvie je bil po vojni kot avstralski polkovnik v zavezniški vojski direktor begunskega taborišča v Spittalu, kjer je bil Slovencem zelG naklonjen in je zanje lepo skrbel. Pozneje je bil ravnatelj taborišča St. Mary’s pri Sydneyu, kamor so prihajali prvi Slovenci v Avstralijo. Sedaj je star 72 let, je župan predmestja Marrick-ville in poslanec za isti okraj. Slovencev se še vedno rad spominja in večkrat zaigra na klavirju slovenske pesmi, člansko izkaznico in diplomo je obema izročil na njunem domu predsednik Slovenskega društva Lojze Košorok.
OBVESTILA
Dekliški odsek Našega doma v San Justo vabi vse svoje članice na redni sestanek v nedeljo, 11. novembra, po sv. maši v prostorih Našega doma. Na programu zanimivo predavanje ge. Kraljeve. Odbor.
V	Slovenski Vasi bo to nedeljo ob 17 veSelo martinovanje. Napovedani pev-
ski in folklorni nastop pa se zaradi tehničnih ovir prestavi na prvo nedeljo* v decembru.
Slovenska kulturna akcija priredi v nedeljo, 18. t. m. izlet na Markeževi-
no. Vabljeni so člani in vsi prijatelji. Skupnega zbirališča ni, vendar opozarjamo, da je na kinti redna sv. maša ob 10,30. Najlažji prihod po železnici Sarmiento d0 postaje Merlo, od tam s kolektivom do La Lomita, Uriburu 2600. Gospe so naprošene za pecivo. Tisti, ki želijo skupn0 kosilo (asado), naj se prijavijo v upravi Oznanila v Slovenski hiši, tel. 69-9503 do 12. t. m. Pijača v zalogi.
Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini vabi vse rojake in rojakinje, zlasti še našo mladino na predavanje :Naša borba proti komunizmu danes. Predaval bo član strokovnega načelstva g. Radivoj Rigler v nedeljo dne 18. novembra 1962 ob 10. dopoldne — po slovenski službi božji — v Slovenskem domu v San Martinu, Córdoba 129, San Martin.
Kinopredstava na prostem ho v nedeljo 18. novembra ob 20 na vrtu Slomškovega doma. Na sporedu bo predvajanje lepega barvnega filma o naporih, doživetjih in izrednih podvigih ene izmed ekspedicij, ki so* naskokovale najvišje gorovje sveta — Himalajo. Filmu, ki bo trajal nad poldrugo ur0 bosta sledila še dva krajša zabavna filma. Vstop prost!
Letno gledališče Slomškov dom: V
soboto, 24. novembra ob 20 vprizoritev slovenske drame Antona Leskovca: DVA BREGOVA. Zagotovite si pravočasno vstopnice v predprodaji!
Sreča te čaka, um ti je dan — zato: v Slomškov dom na tombolni dan.
Dobitke za tombolo Slomškovega doma lahko oddate tudi na dan prireditve do 16 ure v Društveni sobi.
Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha v Tigre bo v nedeljo, 2. decembra. Na otoku bo* ob tej priložnosti sv. maša za vse izletnike.
Odbora SDO in SFZ se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu 10 mladinskega dne. Hvala vam!
Pozor mladina! Mladinski izlet v Parque Pereyra b0 letos v nedeljo, 9. decembra. Dekle! Fant! Rezerviraj si to nedeljo! To bo naš dan!
Pevsko-glasbeni nastop, ki ga pripravlja Slovenski dom v San Martinu, bo v nedeljo, 16. decemba ob 18 v dvorani kolegija „Presv. Srca“ v San Martinu (nosproti Slovenskega doma).
Na Slovenski pristavi v Moronu-Ca-stelarju bomo imeli v nedeljo 30. decembra t. 1. veselo družabno prireditev, na kar že sedaj opozarjamo vse prijatelje Slov. pristave. — Upravni odbor.
■
Vsako vsoto Vam varno hrani in ■ dobro obrestuje
SLOVENSKA HRANILNICA j z. z o. z.
s
Avda. San Martin 263,
1- nadstropje, desno (pol kvadra od Slomškovega doma) j
Ramos Mejia
Uradne ure: ob sobotah od 16—20 • Dežurna služba od nedeljah od 9—11 |
1952-
-1962
Ob priliki 10-letnice obstoja škofovega zavoda,, se dobimo VSI bivši Adroguejci na prijateljskem asadu v soboto, 17. novembra popoldne v zavodu
Pridejo: Huano — Mele — Miška
—	Kuža — Kefa — Molo
—	Špara — Kafra — Cerkovnik — Stara — Musku-lito — Moskato — čebula
in drugi
Vse rojake vljudno vabimo na III. tombolo, ki jo v Svojih lastnih prostorih prireja Slomškov dom v nedeljo, 11. novembra ob 15 uri

Dosedaj obsega seznam glavnih dobitkov
9 Pohištvo za sprejemnico (po lastni ceni „MUEBLES EMONA“, Milhar-čič-Erjavec, San Justo
i
© šivalni stroj — za polovično ceno ŠEME-BIDOVEC
@ Kompletna postelja — dar tapetništva BABNIK -STANE
© Knjižita omara — dar mizarskega podjetja VALENTIN PINTAR
© Loščilec — po lastni ceni KADIVEC IVAN
© Več moških in ženskih koles (4) — po lastni ceni ŠEME-BIDOVEC
9 Jedilni pribor (120 kosov) dar N. N.
9 Blago za dekliško narodno nošo — dar N. N.
9 Šest lepih aktovk — dar podtjetja bratov KROŠELJ, Castelar
9 Blago ža moško obleko — dar N. N.
9 Nakaznica za nakup v vrednosti 1500 pesov — dar podjetja ’PAVLE NOVAK
9 Lepa keramika — dar slovenskega keramičnega podjetja CACES, Men-doza
Po končani tomboli prilika za prijetno družabnost v domači družbi. Za vesele melodije bo poskrbel orkester „Triglav jazz“, za lačne želodce pa bodo poleg običajnih jedil na razpolago še ocvrt“ piške, čevapčiči itd. Pridite!
S Nedelja, 11. novembra 1962, po sv. maši v Sloveski hiši, se vrši občni zbor
! ZEDINJENJ JE SLOVENJE
(Društvo Slovencev)
Udeležba je dolžnost za vse člane in članice.
Odbor
SLOV. DOM V SAN MARTINU
Z gosjo pečenko in štajerskim rizlingom boste postreženi na
martinovanju
ki bo v nedeljo, 18. novembra popoldne in zvečer v vseh prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Sodeloval bo znani in priljubljeni orkester MOULIN ROUGE
JÂVNINOTAR
Francisco Raiil Cascante
Escribano Público Pta- baja, ofic. 2,
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
ESLÜVENIA LIBRE
Editor responsable: Miloi Sten Redactor: José Kroielj Redacción j Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aína,
T. E. 69-9503
Argentina
CORREO ! ARGENTINO’ Central B |	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije m lete 1962: za Argentino $ 630.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, zb pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
IZREDNA PRILOŽNOST
Po nizki in ugodni ceni prodam rabljeno spalnico.
Rauch 1301 — Moron
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-721»
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
HLADILNIK
COMODORO
Sprejemamo bone .Empréstito 9 de Julio*
VAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
Išče
za osebje centralne administracije v bližini Pza. PrimeTa Junta v Cap. GOSPO ALI GOSPODIČNO
od 40 do 50 let. za pripravo in serviranje popoldanskega okrepčila (čaj, kava). Delovni urnik od 14. do 19. ure. Mesto staln0 in dobra plača. Glede informacij klicati telefon 621-0703 od 10. do 12 ure.
V 90. letu svoje starosti je 19. oktobra umrl naš skrbni in dobri oče, ded, praded, tast itd., gospod
FRAN KRISTAN
občinski revizor v pokoju
Pokopali so ga 22. oktobra pri iSv. Križu v Ljubljani.
Vzorno zvest Bogu, družini in narodu je vztrajno prenašal preskušnje življenja. 'Sedaj ga je Bog poklical- Naj mu da večno plačilo. Znancem ga priporočamo v molitev in spomin.
Žalujoči :
v Argentini j sin Mili z dmžino( hči Nuša, hči Lija dr. Savellijeva z družino in vnuk Marijan Krista«; v domovini: hči Mila por. Pimalt, sinovi Srečko, Franci, Rado in Vinko z družinami.
IVAN PREGELJ:	J^II £
Otroci s o n e a
27
Prehodil je bil ves kraj, odmeril razdaljo med bregovi in nekako doumel položaj. Ni pa mu bilo popolnoma jasno, kak0 bi šlo s Koširjevim električnim projektom ob .povodnjih, ki sežejo do šest metrov visoko. Videl je zapreke v skrajni tesnosti bregov niže doli po reki. Ti bregovi zavirajo vodo, če naraste, da se jezi daleč po dolini navzgor. V svoje načrte zamišljeni geometer ni opazil Slavice, ki je prišla z vrta po lazu. Zleknil se je v travo in si zažgal cigareto. Previdno je stopila deklica možu za hrbet in mu zakrila z rokami oči in se popačila v basu:
„Kdo sem ?“
„Sanskilot,“ se je nasmejal.
„Kako to,“ je pozabila deklica na svojo igro. Ni umela besede. On ji je iztolmačil, da je brezhlačarica. Razgrela se je v vesel smeh:
„Dobro, da vem! Odslej bom imenovala vse moške samo še hlačarje.“
Nato je sedla k njemu in moral ji je zviti cigareto.
„Zakaj jih sami vijete?“ je vprašala.
„Tako,“ je odvrnil, „navajen sem.“ Prešla sta v veder pomenek. Oči-vidn0 jo je imelo, da bi kaj izvedela-In on je pripovedoval iz svojih mladih
let o dijaških časih, ko je začel pušiti prvi tobak, šolskih prepovedih, o profesorjih, o maturi, o vseučiliških dneh in o svoji sedanji službi- Prav nič ni vedela, s čim se neki ukvarjajo zemljemerci. On je tolmačil in se smejal;
„Ampak, gospodična, ali niste še nikoli opazili v papanovi sobi velike stenske karte ? Tisto karto sem narisal Vašemu gospodu papanu jaz. Mapa, gospodična, mapa je moje življenje.“
„Oh,“ se je namrdnila, „to mora biti strašno dolgočasno delo.“
„Čemu?“ se je začudil.
„Morda ni,“ je menila. „Zato mislim, da ni, gospod geometer, ker ste vedno tako dobre volje.“
Geometer se je zasmejal:
„V tem sva si pač precej podobna. Ali si nisva?“
„Saj,“ je prikimala veselo. „In da povem po pravici: žalostnih ljudi ne maram, še Helene ne! Veste, je kakor nuna, kar vsa trapist.“
„Trapist?“ se Je nasmehnil geometer.
Deklica je začela gostoleti o svojem razmerju do sestre, o njeni resnosti, o njeni tihi osebnosti, 0 svojih majhnih sporih z njo, o Heleninih intimnih navadah. Zdaj pa zdaj se Je previdno
oglasil hudobec iz njenih besed, otroška hudomušnost, čudno naravno prikrita in vendar razumljiva misel: Prav me razumi, če si tič. Ne govorim kar tako. Lej, vem, da ljubiš Heleno in da te tudi ona ljubi. Samo tega ne razumem, kaj tako skrivata, kaj se ogibata drug drugega, kakor se ne bi poznala. In to mi tudi ni kar tako, kaj je tisto, kar vaju muči; tako otročja pa tudi nisem več, da ne bi smela vedeti. Ali vama ne želim dobro? Helena je že taka, da od nje ne izvem nič; pa si ti vesel človek in mi boš povedal.
Zamišljen0 se je smehljal geometer, ko je poslušal deklico*. Toplo mu je pre-šinjalo vse osrčje. Dvakrat je čutil svojo moč v sebi, veselje svoje duše in veselje ob pesmi, ki je lila iz dekličjih besed. Stegnil je roko po njeni in vzkliknil:
„Moja sestrica bi morali 'biti, gospodična, ali pa vsaj ptičica. V kletko inad svoje mape bi Vas zaprl in tam bi mi žvrgoleli ves ljubi dan.“
„Ptica nočem biti,“ je odvrnila, „in sestra ne morem biti. Ampak nekaj drugega sem lahko —“
Pogledala ga je nagajivo in se sladko in otroško zasmejala:
„Ali me hočete za posestrimo?“ „Slavček,“ je vzkliknil. „Pa takoj!“ Preden se je zavedela, jo> j.e poljubil na vesele ustnice in na ročice. Pa prav mirno je rekel:
„Zdaj pa reci lepo: France, moj pobratim.“
„France, moj pobratim.“
„In od zdaj se tikava, Slavček.“ „Saj1!“ je zažuborela; vedra, kot vir iz cvetnih tal. Kakor da sta zmlada rastla skupaj, sta si bila zaupna.
Nista opazila mlinarja Janeta, ki je ležal na mlinski strehi pod grivo in ju gledal, kakor bi ju pil, in govoril, omočen od žganja, blodn0 ime: „Mežr.arčeva, Mežnarčeva!“
Nista vedela, kako se mu je skremžil obraz, ko je videi, da sta se poljubila, in kako se mu je hrbet vzbočil kakor divji zveri za sovražen skok...
Vstala sta in odšla po lazu navzgor, šele gori v vrtu se je domislil Poznik, da je pozabil na ¡bregu svoje merilo, in se je vrnil. Ni mogel takoj najti. Ko je našel ge je pripognil, da pobere, mu je nenadoma leglo dvoje močnih r°k ob telo, ga vzdignilo in hitelo z njim navzdol proti vodi. Takrat je geometer nagonsko zaslutil nevarnost, potegnil sapo vase, dotipai se tal, razklenil roke in s;e otresel nepoznanega sovražnika. Ozrl se je in videl mlinarja — ki je odletel v travo., Pijanec je 'buljil vanj s strupeno sovražnimi očmi.
,yKuš, bebec!“ je vzkliknil Poznik. „Si morda res že tako nekoga sunil v j vodo ? Pa bi rad vedel, kako bi drugi udaril? Kar še poskusi!“
Kakor potuhnjen ,pes se je zavlekel mlinar z grive v svoj malin.
„Kje denar dobi, da toliko pije?“ se je vprašal Poznik. Nekakšna groza ga je stresla, pomislil je na svoj forowning v uradni sobi med mapami. Ko je bil v sobi, ga je izvlekel, ga ogledal in zopet spravil. Potem je začel delati načrt za del0 prihodnjih dni.
„Bo,“ je vzkliknil in govoril 3am s seboj;
,Jutri na Trato, s Trate v Cvetje, v Lom. Od Loma do vrha Cretja je poldruga ura in pol ure navzdol p0 drči. Botre Katre, Bog ji zdravja daj, že dolgo nisem obiskal. Prav. Imam ves dan prostega časa. Spodobi se, da skočim zopet enkrat na Polico.“
Začel se je odpravljati k Zofiji.
Sklenil je, da ponese botri nekaj bo til j k vina; in konjaka, pa ogrsko salamo, ki ji gre tako v slast.
Vesel je spešil k Zofiji. Bil je sam s seboj vesel, da je zdravo lačen in žejen.
Pred gostilnico je postal, se spomnil mlinarja in se nasmehnil:
„Hudiča, da je res. Vsakega drugega bi bil vrgel pod breg, . preden bi , se bil zavedel. Mene pa ni!“
Povečerjal je, se zamudil do polnoči v družbi, legel, ob eni spat in krenil ob ! šestih zjutraj za delom v rovte in hribe.
(Dalje prihodnjič)