Slovstvo.                                                              191
si je dobil s svojimi <Skfivanči pisne* (škr-jančeve pesmi) naglo povsodi prijateljev; ti so mu ostali še tudi po najnovejših njegovih proizvodih, v katerem mu je lira srečno zazvenela v duhu narodnih pesmij. Izmed drugih pesnikov neduhovnikov omenjam «Pootavskega starca* Adolfa Heyduka, Zeyera, Krasnohorsko, Legera, Kaminskega, Klašterskega, oba Kvapila itd., katerim se družijo še drugi mlajši in starejši pesniki različne smeri in raznolikega jedra. V leposlovju pa je sedaj najbolj priljubljen Alojz Jira-sek, katerega mnogi spisi so v resnici vse hvale vredni; nekateri pa se ne morejo priporočevati zaradi nekatoliškega duha, ki veje v njih. K spisom prve vrste štejemo razven drugih tudi roman «F. L. Vek*, ki je poslednji dve leti izhajal v «Osveti»; tu slika pisatelj mojstersko in jako zanimivo prve dobe naše narodne probuje h koncu minulega stoletja.
Razven Jiraska goji roman tudi Vaclav Vlček, in treba je pripoznati, da je mnogo njegovih del v resnici dragocenih in v vsakem obziru dostojnih. Osobito so priljubljeni njegovi romani: «Dalibor», «ZIato v ohni», <Samohrady» in «Set-nik Halaburd*. «Samohrady» so predelani tudi za na oder pod imenom «Povoden»; predelal jih je v ta namen Vlček sam, ki se je že preje pečal z dramatičnim pesništvom; to dokazuje njegova «Milada»,
Izmed premnogih prozajikov neduhovnikov imenujem le še Edvarda Jelinka; njegove razne «Crty» so pisane v resnici v nekem posebnem duhu — dejal bi — nekako v zaupnem duhu in jako ljubko se bero. Omenjam le njegove «Crty Varšavske* in «Kozacke črty», dasi bi mogel imenovati še druga dela njegova z zabavno in poučno vsebino. Poleg Jelinka pišejo povesti J.udi Herites, Preissova, Svetla, Pod-lipska, Šimaček, Lier, Kostelecky in drugi in druge; vendar odkrito priznavam, da bi med vsemi temi raznimi romani, romaneti in povestmi prvo mesto dal vendar-le «Babici> rajne Nemcove in njeni ^Pohorska vesnice*.
Kar se pa tiče katoliških pisateljev, jih je pa, hvala Bogu, že lepo število. Na mestu umrlih delavcev katoliških, n. pr. Vinafickega, Ehren-bergra, Jablonskega, Tfebizskega, Štulca, Pa-koste itd. ni morda popolnoma jednakih naslednikov, vendar po njihovih stopinjah hodijo in v njihovem duhu pišejo sedaj v verzih in v prozi med drugimi veteran katoliških pisateljev František Pravda (Vojteh Hlinka), Alojz Dostal, Vaclav Kosmak, Bohumil Brodsky (Zabradnik), Kfen, Koštal, Brynych, Štastny, Dvorak, Kysety in mnogo drugih. Najpriljubljenejša sta vendar Pravda in Kosmak, katerih spisi so jedro vsem knjižnicam, ki se ustanavljajo po selih. Vsak izmed njiju je res dovršil jako zaslužno delo; njuni spisi so pravi misijonarji češkega ljudstva. Pravdova «Kaplička pod lipami* in «Matka študentu*, poleg njegovih nebrojnih drugih po-vestic, in Kosmakovo «Kukatko», «Chrt», «Eu-genie*, «Dobra rada» itd. so pravi biseri v slovstvu za ljudstvo. Ravno tako bere narod jako rad tudi povesti Dostalove in spise Brodskega. Oba pisatelja sta še mlada; napisala sta pa že povestij veliko število. Dostal zna zlasti ob-
delovati povesti iz socijalnega življenja; Brodsky pa jemlje izvečine snov iz vojaškega in lovskega življenja. Kfen hodi ponajveč za Kosmakom in piše razkošne slike s Hane; Koštal pa priobčuje najrajši črtice iz pogorskega življenja, cesto polne humorja. Dr. Edvard Brynych, kraljevograjski škof, je pa pravi leposlovni katoliški apologet; v obliki povestic pojasnjuje ljudstvu verske resnice, ki ločijo katoliško vero od reformovane, in sicer v resnici izborno. Njegove povesti: «Kfiže a Kalichy», «Rflženka», «DIlo lidi» itd. so najboljši pripomočki, ali bolje, katekizmi za katoliško ljudstvo v versko mešanih krajih; in kako znamenito vplivajo, vidi se iz tega. da se jih je po teh knjigah izpreobrnilo že mnogo.
Sicer pa Brynych še tudi na drug način de luje blagovito, s tem namreč, da izdava knjižice po dva krajcarja pod imenom «Slova pravdy» (besede resnice); v njih razmotrava večinoma sam v lahko umljivem zlogu najnavadnejša in najbolj pereča vprašanja, n. pr. o materijalizmu, o ateizmu, o emancipaciji, o socijalizmu itd.
Med pesniki-duhovniki ima sedaj po smrti Pakostini prvo mesto Vladimir Šfastny, urednik brnskega «Obzora»; njegova najlepša zbirka je dosedaj «Kytice z Moravy» in v njej «Pohadka o dvanacti mesičkach*. Nadarjena pesnika sta tudi Ksaver Dvorak in Kysely, katerima se zlasti legende dobro posrečijo.                         (Dalje.)
Poljsko  slovstvo.
Wyspy Sandwickie i Gambier w Oce-
anii przez X. Jožefa Holubowicza T. J. W Kra-kowie,w drukami *Gzasu-» Fr.Kluczyckiego isp. 1892. Cena 40 kr. — Otoke sandviške in gam-bierske opisuje v tem delu prerano umrli urednik «Missyj katolickich*, o. Jožef Hohibowicz, T. J. Vsa obravnava ima dva oddelka. V prvem opisuje v treh poglavjih, z desetimi podobami in z malim zemljevidom sandviške otoke po zemljepisni legi in kakovosti, verske nazore poganskih prebivalcev, začetek in razširjanje krščanstva. V drugem delu opisuje gambierske otoke iz skupine družnih otokov: ljudi, misijonsko delovanje, težave in uspehe misijonarjev in njih upe za prihodnjost. Dve sliki dopolnjujeta opisovanje. Delo je pisano jako prisrčno in v lahkem jeziku, tako, da tudi poljskega jezika manj vajenim ne bode delalo težave. Za vzgled ondotnega jezika naj služi ta-le pesmica: He Atua ko tahi noti.        Bog je samo jeden.
R toru mea Atua.              Tri osebe so v Bogu.
R kore toru Atua              Ni treh Bogov;
He Atua ko tahi noti.       Bog je samo jeden.
Dr. J. J.
Albania. Zarisy etnograficzne, kulturabie i religijne. Skrešlil X. Martin Czerminski T. J. Wydanie ilustroivane. W Krakoicie, w drukami «Czasu» Fr. Klucsyckiego i sp. 1893. 8°. Str. 327. Cena 2 gld. — Dasi je Albanija v Evropi, ob morju, blizu dveh omikanih držav, dasi je bila v davnini — rekel bi — kulturna dežela, dasi je v preteklosti katoliška vera pridobila si mnogo tal, vendar si jo dandanes misli vsakdo kot pol — ako ne popolnoma barbarsko