PoStnlna plačana v EOtdvtnL
Leto K.) št. 20 („Jutro" XIX., št. 11* a)
Ljubljana, ponedeljek 16. maja 1938
Cena 2 Din
Upravmštvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št- 3122. 3123, 3124, 8125. 3128.
Inseratni oddelek: LJubljana, delen-burgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajsld trg 7.
Telefon St- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
at. ioo.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerla.
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet"
t Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva uL .5. Telefon St. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra< Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pofitl prejemana Din 4.-. po.raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor. Grajski trg št- 7. Telefon
St. 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
LETOŠNJA GLAVNA SKUPŠČINA SOKOLA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Daleč nad 200.000 sokolskih pripadnikov - Prisotnost češkoslovaškega Sokola in bolgarskega Junaka
Beograd. 15. maja. p. Dopoldne je bila v prostorih beograjskega Sokola Matice letna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Zborovanje je bilo odlično obiskano ter so se ga poleg mnogoštevilnih delegatov sokolskih žup iz vse države udeležili tudi kot zastopnik Nj. Vel kralja polkovnik Durlaešič, minister za telesno vzgojo dr. Miletič zastopnik patriarha Gavrila vrhovni židovski rabin dr Alkalaj. delegati češkoslovaškega Sokola in bolgarskih Junakov, kot zastopnik senata senator dr Uroš Krulj, zastopniki poslanske zbornice, predstavniki vojnega ministrstva, beograjske občine ter mnogih kulturnih in nacionalnih organizacij.
Skupščino je ob 10 dopoldne otvoril prvi namestnik starešine SKJ Engelbert Gangl. ki je v svojem govoru pozdravil prisotne ter poudaril važnost sokolskega dela, ki naj se do viška stopnjuje v letošnjem jubilejnem letu. Del svojega govora je posvetil spominu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. z obljubo, da bodo ju-goslovenski Sokoli vedno budno čuvali njegovo zapuščino. Nato je pozdravil mladega našega kralja, našo radost in ponos, ki mu pošiljajo vsi Sokoli svoj pozdrav. Nadalje je pozdravil delegate bratskega češkoslovaškega naroda in bratske COS,
poudarjajoč pomen Tyrševe ideje, ter predstavnike bolgarskega Junaka in ru-sk^a Sokola
Zatem so pozdravili skupščino zastopnik ČOS Kepi, zastopnik bolgarskih Junakov Duškov, in starešina ruskih Sokolov.
Soglasno in z ovacijami so bile sprejete pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kraljevima namestnikoma, Zvezi slovanskega Sokoistva. češkoslovaškemu in poljskemu Sokolu in bolgarskim Junakom.
Poročila o delu saveza SKJ niso bila prečitana, ker so bila tiskana in že prej razdeljena delegatom ter obravnavana in odobrena na konferencah.
Nato je bi-a prečitana resolucija, ki v petih točkah ugotavlja stališče in poglede jugoslovenskesra Sokoistva do raznih načelno važnih problemov, ki so danes pereči. Resolucija se končuje z zaobljubo da bo jugoslovensko Sokolstvo tudi v bodoče zastavilo vse sile in doprineslo vse žrtve za okrepitev jugoslovenska države, za srečo, dobrobit kralja in domovine.
S kratkim nagovorom je nato prvi pod-starešina Engelbert Gangl zaključil letošnjo glavno skupščino, nakar so vsi prisotni še stoje odpeli sokolsko himno »Hej Slovani«.
Sokol in njegovo delo
Iz predloženih poročil je razvidno, da je imel Sokol kraljevine Jugoslavije v preteklem letu 107.223 odraslih članov, 19.344 članic, sikupno 126.567, nadalje 19.641 narašča jnikov, 8363 naraščajnic, skupaj 28.004, 35.648 moške dece in 28.264 ženske, skupaj 63.912 sokolske dece. Vseh pripadnikov Sokola kraljevine Jugoslavije je torej 218.483. V savezu je bilo preteklo leto 830 društev in 1400 čet.
Največ pripadnikov SKJ je kmetskega stanu in sicer 25.2®/», državnih nameščencev je 13.6«/», obrtnikov 11.9%, učiteljev in profesorjev 9.3«/«, zasebnih nameščencev 8»/», delavcev 7.9%, trgovcev 7.6%, vojakov 3.2<>/e, dijakov 2.4%, zdravnikov in lekarnarjev 1.4%, odvetnikov 1.4%, duhovnikov 0.6% mornarjev in ribičev 0.5%, iz ostalih poklicev pa 7.5%.
Sokolsko delo v telesni vzgoji je bilo razdeljeno v razne odseke: mladinski, zimskoaportai, za proste vaje, tekmovalni, jahalni, p'avalni, prednjaški in strelski
Telesna vzgoja Se je izvajala v vseh sokolskih društvih n četah po določenem sistemu. V preteklem letu so se vsa so-kolska društva in čete pripravljala za
10. vsesokolski zlet v Pragi, ki se ga bo udeležilo okoli 10.000 pripadnikov SKJ.
Sokolsko delo na vasi se z vsakim letom čim dalje bolj razvija ter postaja pomemben činitelj v duševnem in gmotnem življenju kmeta. To delo se je izvajalo zlasti na kmetijskem, kakor na zdravstvenem in higienskem področju. Kmet-ske sokolske čete so zasajale sadovnjake, vrtove, prirejale gospodinjske tečaje, skrbele za higiensko ureditev hiš i. t. d. V tem pogledu je dosegla sokolska organizacija mnogo lepih uspehov v južnih krajih ,kjer prednjači sokolska župa v Skop-lju. Velik razvoj sokoistva v južnih krajih ie prišel zlasti do izraza na poslednjem sokolskem zletu, prirejenem v Skop-lju ob priliki osvobojenja južne Srbije.
Mnogo je storila za povzdigo kmetijstva tudi sokolska župa v Tuzli, ki je osnovala celo živinorejsko in sadjerejsko zadirugo za svoje člane. Zasadila je tudi mnogo sadovnjakov, pospeševala čebelarstvo, gradila vodnjake itd. Tudi sokolska župa v Kragujevcu je uspešno delala za povzdigo naše kmečke kulture.
Število kmetskih sokolskih čet se je povečalo tudi v župi Karlovac, ki je po-
svetila svoje delo predvsem odpravi nepismenosti.
Mariborska sokolska župa je posvečala mnogo dela pospeševanju čebelarstva, sadjarstva in gozdarstva. Mnogo ovir je v tem pogledu predstavljala nestalnost učiteljev, ki so se predvsem posvečali temu delu. To velja tudi za župe Ljubljana, Celje in Novo mesto.
Zelo živahno delo na vasi je razvijala sokolska župa v Sarajevu, odkoder je tudi izšla misel o Petrovi sokolski petletki. Lepe uspehe sta na tem polju dosegli tudi sokolski župi v Novem Sadu in na Cetinju. • Tudi sokolska župa v Zagrebu razvija to delo v boljših razmerah. Isto velja za župe Sušak-Reka, Šibenik-Zadar,
To delo se kaže ponekod tudi v pogozdovanju .graditvi modemih gnojišč, zasajanju vinogradov, graditvi napajališč za živino, v prirejanju predavanj o higieni .sokolstvu, zgodovini, narodni pesmi. vzgajanju otrok snovanju treznost-nih odsekov, ženskih zadrug za narodno vezivo i. t. d. i. t. d. Naj omenimo, da je n. pr. v okviru Petrove petletke sokolska četa v Bušletiču v tuzlanski župi prebe-lila 39 hiš .zgradila več modernih gnojišč .uredila 32 studencev, zasadila 2.000 sadik sadnega drevja. sokolska četa v čečavi iz iste župe pa je prebelila 80 hiš. zasadila 1.120 komadov raznega sadnega drevja in 494 sadik vinske trte. Zgradila je tudi most preko reke Ukrine. Sokolska četa iz Bistrice pri Bitolju je zasadila 600 komadov sadik sadnega drevja ter več tisoč sadik vinske trte. Prirejala je predavanja za kmečke ženske o higieni, gospodinjstvu .vzgajanju otrok, itd. Sokolska četa v B-usniku je zgradila 200 m ceste ter prevzela pogozditev goličave v površini 5 ha. Sokolsko društvo v Valan-dovu je osnovalo kmetijsko zadrugo sokolsko društvo v Prilepu pa je s svojimi četami zasadilo nad 10.000 sadik sadnega drevja, o statističnih podatkih so sokolske čete zasadile v preteklem letu nad 100.000 sadik sadnega drevja. Razen tega je bilo v sokolski župi Mostar cepljenih 80.000 dreves in zasajenih 38 gajev. To je samo nekaj podatkov o delu sokoistva za povzdigo našega kmečkega prebivalstva. Obširno je sokolsko delo tudi na splošnem prosvetnem področju. Vtem pogledu je zanimivo, da, ima beograjska sokolska župa v 25 vaseh gledališke odre. Razmah sokostva je bil kakor je iz navedenega razvidno, posebno velik zlasti v južnih krajih, pa tudi v ostalih pokrajinah, kjer je bilo sokolstvo že prej močno zasidrano, beležijo povsod stalen napredek.
Nova belgijska vlada
Nova belgijska vlada, ki jo Je sestavil dosedanji zunanji minister Spaak, se bo jutri predstavila parlamentu
Bruselj 15. maja. AA. Nova belgijska vlada ie sestavljena takole: predsednik ministrskega sveta in zunanji minister: Paul Henry Sp.ak (socialist),
promet: poslanec Henrv Marck (krščanski demokrat.
notranje zadeve in narodno zdravje: posl. Merlot (socialist), gradte: posl. BaHhaiare (socialist), socialna politika: posl. Deiatre (narodni socialist),
finance: Gerard (liberalec, izven parlamenta).
prosveta: senator Diercks (liberalec), pravosodje: senator Pholien (katolik), kmetiisfvo in narodno gospodaistvo: Iley. mans (katolik izven parlamenta), kolonije: posl. de Vlescho^r (katolik), narodna obramba: general Denis. Večina ministrov je bila že v prejšnji vladi Jansona Novi minictri so: Pholien. Hev-mans, Ba,!thazare de Vleschover in Gerard. Prva se;a nove vlade bo jutri, v torek pa se bo predstavila poslanski zbornici.
Zaključitev zase;
sveta Društva narodov
Izstop čilske republike iz Društva narodov — Sprejem kitajske resolucije z delnim pridržkom Poljske
ženeva, 15. maja. AA. Po izjavi, ki jo je podal predstavnik čilske republike Ed-vards je na včerajšnji seji sveta DN ru-munski zunanji minister Petrescu Coninen ponovno poudaril, da nobena reforma pakta Društva narodov ne bi mogla vplivati na načelo enakosti držav, izrazil je tudi upanje, da bo republika Cile nadaljevala svoje koristno sodelovanje v Društvu narodov.
Delegat Peruja je izrazil obžalovanje ker je Društvo narodov premalo resno proučilo predloge Cila. Njemu sta se pridružila tudi delegata Equadorja in Bolivije.
Razprava je bila nato zaključena ter je čilska delegacija odšla iz sveta Društva narodov, ki je nato prešel na zadnjo točko dnevnega reda. na apel kitajske vlade za pomoč proti Japonski kot napadalki Kitajski zastopnik WeIlington Koo je izjavil, da bo njegova država sprejela predlagano resolucijo kljub temu, da je prepričana o njeni nepopolnosti.
Nato je govoril francoski zunanji minister Bonnet, ki je poveličeval hrabrost in požrtvovanje, s katerim je stopila Kitajska v boj proti Japoncem. Glede ha resolucijo, ki jo je sprejel svet DN meseca oktobra 1937 in s katero je Kitajska dobila
moralno podporo, se je Francija zelo prizadevala, da bi Kitajcem pomagala. Francija bo resno in s simpatijami upoštevala vsako priporočilo, ki ga bo svet DN v tem pogledu poslal članicam DN Bonnet je nadalje poudaril, da if Francija določila zaščitni pas v svoji koncesiji v šanghaju
S tem je rešila življenje stotisočem beguncev. Kakor mnoge druge države bo tudi Francija vselej skrbela, da se kitajsko prebivalstvo zaščiti pred epidemijami. Izrazil je tudi prepričanje, da Japonci v bodočih bojih ne bodo uporabljali strupenih plinov. Upa tudi, da bo kitajski narod v kratkem dobil s kakim sporazumom zagotovilo, da se bodo njegove pravice in njegovi interesi v bodoče bolj upoštevali kakor doslej.
Angleški zunanjj minister lord Halifax je pojasnil načrt resolucije in izrazil simpatije Anglije do Kitajske.
Poljski zastopnik je poudaril, da se strinja samo z onim delom resolucije, ki govori o strupen'h plinih. Vzdržal se bo glasovanja za ostali del resolucije, ker njegova vlada ne dovoli, da bi bil svet DN odgovoren za to, kar neposredno stori kaka država.
Ruski delegat Lll-vinov je izjavil, da bo glasoval za resolucijo, izrazil pa je obžalovanje, ker resolucija ni bolj jasna.
Ko se je kitf.iski zastopnik zahvalil Fran ciii, AngPji in Rusiji za niihove izraze simpatij je predsednik sveta DN Munters proglasil resolucijo za sprejeto s pridržkom, da je Poljska glasovala samo za prvi del resolucije. 101 zasedanje sveta DN je nato Munters zaključil.
ženeva, 15. maja. AA. Razširili so se glasovi, da bo tudi Venezuela sledila zgledu države čile in da bo zamistila DN.
Francoski zunanji minister Bonnet je odpotoval iz ženeve snoči ob 21.40. Pred odhodom ce je ponovno razeovarial z an-^loeviT. zunanjim mnntrom lordom Ha-1 faxom.
a®
Vis* knez namestnik častfd guverner jugoslovenskih rotarcev
Ceogr&d. ii. maja. p Dopoldne se ie n daljeval -in končal letošnji kongres jugoslo ven-kih rotarcev. Dosedanji guverner (pred sednik) Stevan Pavlovič ie po pozdravu de 'egatov :nedlagal naj se imenu ie za častne ga suverner'a iugo«lovenskega iro'arskesi^ listrkta Ni Vis. knez namestnik Pavle Predlog le bil spreiet soglasno m z navdu ženim aplavzom. Za tem sta pozdravila zborovalce predstavnik rotarske interna-cionale Popeseu in predsednik vlade dr. Sto-iadimovič. nakar je g. Josip Ljubic iz Ljubljane imel predavam je o moči in slabosti ro-taretva ier govoril o njegovih ideoloških smernicah. Posiprejeti resoluciji je sinoči izvoljeni guverner za L 1938/39 dr. Ivan Slo-
ar iz Luibl'ane na slovesen nuo. . prevzel voje dolžnosti.
Beograjski župan Vlada Ilič je danes cb 13. priredil v hotelu Palače banket na čast udeležencem kongresa jugoslovenskih rota<r-cev ter uglednih gostov iz Bolgarije. Rumu-nije in Češkoslovaške. Med banketom je župan Ilir goste prisrčno pozdravil in izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da vidi zbranih toliko odličnih članov iz Jugoslavije in prijateljskih držav, ki vsi zasledujejo v javnem življenju iste cilje: povsod ustvariti pravo iskreno tovarištvo ki je najboljša osnova za sporazumevanje ne samo med člani klubov, temveč tudi med narodi.
Tabor našega obrtništva
V Laškem se je zbrala armada obrtnikov iz vse banovine, da manifestira za svoje stanovske težnje ,
Laško, 15. maja.
Za dva dni se je Laško, prijazno kopališko in letoviško mestece ob Savinji, spremenilo v živahno taborišče obrtništva, ki se je zbralo iz vseh krajev naše ožje domovine, da poudari svoje zahteve v borbi za obstanek sredi gospodarske krize in nevzdržne industrializacije, ki grozita ugonobiti enega naših najvažnejših pridobitnih in delovnih stanov Vse mesto se je že včeraj odelo v državne trobojnice, a pripravljalni odbor, v katerem so sodelovala vsa krajevna društva, je poskrbel, da so bili udeleženci prisrčno sprejeti. Posebna deputacija zvezne uprave je včeraj obiskala grob enega najbolj zaslužnih obrtniških borcev, bivšega predsednika zveze Blaža Zupanca. na mestnem pokopališču in s krasnim vencem počastila njegov spomin. Ob 17. se je v hotelu Savinja vršila pod vodstvom predsednika Josipa Rebeka iz Ljubljane kratka konferenca, ob 18 pa se je pričel občni zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, na katerem je predsednik Rebek razen delegatov pozdravil tudi sreskega načelnika Tekavčiča, narodnega poslanca Plesko-viča, zastopnika mestne občine Hrastelja in zastopnika Zbornice za TOI svetnika Ambrožiča.
Delo in borba
Podrobno delovno poročilo je podal administrativni tajnik Lavrenčič, ki je navajal obsežne posle zvezne uprave, a tudi težave, s katerimi se mora zveza boriti zavoljo nerazumevanja, ob katero po navadi nalete obrtniki v svojih prizadevanjih na vseh straneh. Tako dobivamo nove zakone, ki se živo tičejo obrtniškega stanu, a pri njih stilizaciji njegovi predstavniki nimajo besede. Ponovno se pripravlja novela obrtnega zakona, a vsa znamenja kažejo, da ne bodo upoštevani niti predlogi, ki so bili sprejeti že na konferencah pred sednimi leti. V ustavi je predvidena ustanovitev gospodarskega sveta, ki ga obrtništvo še vse do danes ni dobilo. Med organizacijskim delom, ki ga je zveza opravila v preteklem letu, je posebne omembe vredna ustanovitev ključavničarske gospodarske zadruge. Zveza se prizadeva, da se pri društvih ustanovi tudi mladinski od t sek za obrtni naraščaj. Bolgarska obrtna zveza je povabila desetčlansko deputacijo naše zveze na ogled obrtnih ustanov v Bolgariji. Nova društva, oziroma pripravljalni odbori so bili ustanovljeni v Cerknici, na Teznem in v Veržeju. Živahno se naši obrtniki pripravljajo tudi za udeležbo na prvi državni obrtni razstavi v Beogradu.
Govorili so še predsednik pripravljalnega odbora Sipek, ki je v imenu Laščanov izrekel gostom prisrčno dobrodošlico, sre-ski načelnik Tekavčič, ki je poudarjal pomen obrtništva v narodnem gospodarskem življenju, zastopnik mestne občine Hra-stelj. zbornični svetnik Ambrožič. zvezni tajnik Iglič in podpredsednik Vahtar iz Maribora. Delegatje so izrazili želje in orisali položaj obrtništva po posameznih krajih in strokah, a ko je poročal še blagajnik Urbas in je bila na predolg revizorja Sifreria soglasno sprejeta razrešnica je predsednik ob 20.30 zaključil občni zbor
Laško v morju luči
Ko se je medtem zvečerilo. so Laščani svojim gostom na tihem nasnovali izredno presenečenje: pripravili so iluminacijo slikovitega starinskega mesteca, ki je poleg udeležencev obrtniškega zbora privabila k mostu in na trg pred hotelom Henke skorajda vse domače prebivalstvo. Tudi meščani sami so priznali, da še niso videli tolikšne krasote in da skorajda niso vedeli. v kako lepem kraju so doma. Sokolski dom. ki ima izredno lepo lego ob Savinji, most čez reko. razvaline starega gradu na hribu in nova pivovarna pod mestom — vse je v hipu zagorelo v baklah da se je svetloba v bajni krasoti lesketala v kristalni Savinji. Na gradu je razen tega zagorel ogromen obrtniški znak, ki je ostal vso noč razsvetljen, obenem pa so se z gradu oglasile fanfare *
Počastitev Jakoba Zadravca
V hotelu Savinja so se delegatje in gostje nato vnovič zbrali k družabnemu večeru, namenjenemu v počastitev 401et-nega obrtniškega delovania častnega predsednika zveze. Jakoba Zadravca iz Središča ob Dravi. Slavljencu so domači pevci priredili podoknico. nato pa mu je prvi nazdravil predsednik Rebek. ki je poudar-ial. da je imelo pionirsko delo. ki ga je Zadraver z izredno požrtvovalnostjo desetletja vršil med obrtništvom na nekda-niem Spodnjem §taier^k«m poleg stanovskega tudi velik nacionalni pomen, saj je pomagal ohraniti narodni skunnosti prav ti?tocra malega in srednjeea človeka, ki je bil no tujem pritisku naiboli o<?ro?en Za predsednikom so slavljenju čestitali še naro^n5 r»oslanec Pleskovič zbornični svet nik Ambrožič podo»*°dsednik zbornice Ficha^her podprp^codnik zveze Vahtar za^t^pniV rn«tne občine Hrasta i v 'meni lr-iHh obrir.,'imv Ko5ir d°loc,at "?ohar iz Celia pod^tarosta la?keffa Sokola *C*-ži;nik tpirvV	(joloffat	'z Škofje Toke
proč"ton'"h na bilo tudi za celo kono pozdravnih pi^pm. ki so prisDela od vseh strani Med drugim sta jubilantu SesHtpta narodni poslanec Prekoršek in stari slav-11 en če v soborec. novinar Anfe Beg Ves vpčer so pevci 7 ubrano pesmijo skrbel: za razpoloženje, na koncu pa je jubiliot c skromno cresto odklonil toliko ča.ščenia in iziavil da ie vse svoje živ*jenje vršil samo dolo ki je bilo naloga vseh Obt dil je spomine na dneve, ko je začel orati le-
dino in s tovarišem Blažem Zupai-em snoval južnoštajersko obrtniško zadrug). V celoti ,:e večer potekel v nojprisrčnej-ŠL-m razpoloženju in vedre volje so rtari bcrci utrievali vezi z zastopniki mlajših prkolenj. ki jim je naloženo, da prevzamejo dediščino.
Obrtniški tabor
Davi je Laščane na vse zgodaj predramila budnica, a k vlakom, ki so v jutrnjih urah prihajali iz obeh smeri, so se zbirale trume domačega prebivalstva k sprejemu gostov, nato pa se je uredila povor-ka in odkorakala skozi mesto. Ob 10. se je v dvorani hotela Henke vršil velik zbor, ki so mu med drugimi prisostvovali tudi sreski podnačelnik dr. Orožen, narodni poslanec Pleskovič, častni predsednik Za-dravee .zasU pnik Zveze hrvatskih obrtnikov Voičanšek iz Zagreba, ravnatelj Obrtne banke Rajko Ogrin iz Ljubljana in zastopniki številnih drugih kulturnih in strokovnih organizacij in ustanov. Med žvahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru, nato pa brzojavni in pismeni pozdravi resornemu ministru in drugim predstavnikom oblasti. K jubileju Jakoba Zadravca je prispela še cela vrsta brzojavk. med njimi čestitke generalnega tajnika za TOI v p. dr. Windischerja tajnika dr. Pretnarja, trgovskega društva Merkur in Glavne državne obrtniške zveze. Prvi je kot domačin pozdravil zborovalce predsednik Obrtniškega društva Vavpotič, ki je v vznesenih besedah slavil tehnični in kulturni pomen ročnega dela in poudaril trdno voljo obrtnikov, da se ne dajo podjarmiti od strojev in turbin. Laško je bilo od nekdaj mesto živahno razgibane obrtniške podjetnosti. V prejšnjem stoletju je cvetela zlasti usnjarska, pozneje pa sta se razvili predvsem čevljarska in ključavničarska obrt. Dokazi zgodovine so imena laških obrtnikov, ki imajo dolga desetletja dela za sabo; Marija Krener, častna članica društva, ki vodi svoj modni salon že od' leta 1878., tkalec Miha Kranjc, ki ima svojo delavnico od leta 1-884., pekovski mojster Ivan Selač, čevljar Franc Kokol, krojač Konrad Kvajtič, kovač Maks Košir,. krojač Ivan Berger in zidarski mojster Ivan Kranjc, ki so vsi že v prejišnjeim stoletju začeli svojo oibrt. Zborovanje so pozdravili še zastopnik hrvatskih obrtnikov Vol-čanšek '.narodni pos3ar.ee Pleskovič, ki je vihamo pozdravljen sporočil pozdrave vseh naprednih slovenskih poslancev in senatorjev in obrtnike pozival k slogi, zakaj samo skupna sila lahko rodi uspeh, podpredsednik Elsbacher, predsednik Združenja trgovcev Herlah, zbornični svetnik Ambrožič in podpredsednik zveze Vahtar.
Obrtniki terjajo pravice
Nato je predsednik Rebek v izčrpnih izvajanjih poročal o položaju obrtniškega stanu — k njegovemu poročilu se : Jutro« še povrne. Zbornični svetnik Ambrožič je na kratko očital potrebo zaščite obrtnika, tajnik Iglič je poročal o vprašanju organizacije in strokovnega tiska — glasilo zveze »Obrtni vestnik-?- izhajap že 21. leto. Blagajnik Urbas je razvil podro-ben načrt za izvedbo obrtniškega socialnega zavarovanja, za katero so zbornice že pred petimi' leti podvzele živahno akcija. Na koncu je bila sprejeta naslednja resolucija:
Predstavniki slovenskega obrtništva ugotavljajo, da so razmere, v katerih se nahaja obrtništvo kljub navideznemu izbolj-šenju gospodarskega položaja, nevzdržne. Hkratu ugotavljajo, da tudi organizacije cele države žal ne moreio zabeležiti nika-kega uspeha in se dobiva vtis, kakor da bi bil obrtniški stan podrejenega značaja v ekonomskem sestavu naše države. Ko ugotavljamo to žalostno dejstvo, pozivamo odločujoče činitelje, da posvečajo vprašanju obrtniškega napredka popolno pozornost, posebno pa, da se brez. odloga uredijo nastopne pereče zadeve:
1.	Takojšnja izvedba predloga zakona o šušmarstvu, ki so ga stavile obrtne zbornice in obrtni- odseki skupnih zbornic mi-nistrustvu že leta 1935..
2.	Ukinitev izvrševanja rokodelskih del v državni kaznilnici v Mariboru ter opustitev režijskih del po avtonomnih ustanovah in industrijah.
3.	Izvedba starostnega zavarovanja obrtništva v smislu določb obrtnega zakona.
4.	Izpopolpitev predpisov za pavšalno obdavčenje pridobnine za male obrtnike v vseh mestih, ki zaposlujejo do 4 pomočnike in uporabliaio poeoosko sile do 4 KS.
5.	Ustanovitev gospodarskega sveta v smislu čl 24. ustave.
6 Odločujoča obla=tva naj zagotove potrebna sredstva za strokovno izpopolnitev obrtništva in njegovega naraščaja.
7. Izvedba finančne zaščite obrtniškega stanu.
Slovensko obrtništvo se zaveda svojega velikesa gospodarskega, kulturnega in so-cialneea pomena za narodno gospodarstvo. Iz teea razloea hoče lojalno =odelovati pri gradnji in iznopolnitvi velike in močne, nacionalno edine Jugoslavije
Fp=o1uciia ie bila sprejeta. z živahnim odobravanjem, nato pa je predsednik zaključil zbor z izjavo, da se bo prihodnji obrtniški tabor vršil oo vsej priliki v Novem mestu. Popoldne so si udeleženci ogledali še moderne naprave nove pivovarne v Laškem, ki bo v kratkem zač^a obratovati, nato pa se je na v+u hotela Henke vršila ob sodelovanju laške godbe domaiča zabava.- " - --- -
Spomenik kralju Zedlnitelju
•O včeraj slovesno odkrili pri Sv. Juriju ob dčavnici
Sv. Jurij ob Stavnici, 15. maja.
Od vseh strani so prispeli ljudje k slovesnemu odkritju spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Zelo močno je bil zastopan tudi Maribor. Sv. Jurij je bil že od ranih ur v prazničnem razpoloženju, vsa vas je bila v državnih zastavah.
Zjutraj je igrala malonedeljska godba pred šolo, nato pa je nastopila Drava iz Maribora na slavnostnem prostoru in odpela nekaj pesmi. Po maši pa se je pričelo ljudstvo zbirati na slavnostnem prostoru pred šolo, kjer stoji spomenik. Navzoč-na so bila vsa društva, zlasti Sokoli in gasilci Ob 11. je šolski upravitelj g. Ivanšifi otvoril slovesnost z lepim pozdravnim govorom. Ob toplem pritrjevanju je narodni zbor sprejel vdanostno brzojavko kralju Petru II.
Nato je povzel besedo domačin univ. prof. dr. Ilešič in orisal veličastni lik nepozabnega kralja. Govor je zaključil z vzklikom: »Razgrni se zavesa!« Nato je padla
zavesa s spomenika, ki je delo akademskega slikarja Nika Pirnata iz Ljubljane. Na podstavku iz pohorskega granita, ki ga je izvršil mariborski kamnosek Rozman, in v katerega so vklesane zadnje besede viteškega kralja Aleksandra: Čuvajte Jugoslavijo!, je kraljev doprsni lik.
Ob odkritju je zaigrala godba »Hej Slovani«. Učinkovita sta bila nastopa šolarja Tantla, ki je deklamiral pesem »Prisego mladine« in učenke Kocunove. ki je dekla-mirala »Pesem kralju mučeniku«. Po petju združenih pevskih zborov so sledili polaganje vencev, mimohod Sokolov, gasilcev in fantov in koncert vojaške godbe iz Maribora.
Pri slovesnosti so bili navzočni sreski načelnik dr. Farčnik, zastopnik' mariborskega mestnega poveljnika podpolkovnik Maslak, oro*niški kapetan Makovec in drugi Lepa slavnost. ki ji je prisostvovalo okrog 7000 liudi, bo ostala vsem v neizbrisnem spominu.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 15. maja.
Druga majska nedelja je bila skoraj poletno topla. 2e zarana so Ljubljančani v trumah odrinili iz mesta. Izredno živahna je bila pa tudi dopoldanska promenada. V Zvezdi je med pol 12. in pol 13. koncerti-rala vojaška godba pod vodstvom kapel-nika g. Herzoga.
Popoldne je pa bilo pravo romanje na Ljubljanski grad, kjer so vrli Cirilmeto-darji priredili tradicionalno jurjevanje. Imeli so srečo z vremenom. Zofka jim ni mešala štren, zato se je na Gradu kar trlo ljudi. Ob zvokih dveh godb — zunaj pri Sentjakobčanih je igrala sokolska, znotraj pri Šentpeterčanih pa Zelezničarska — se je razvila prav imenitna zabava, pri kateri so prišli vsi na svoj račun, sai so bili vsi paviljoni izvrstno založeni. Upati je, da bo prebitek prireditve prav lep,
Majski večer mladinskega strelskega odseka
Mladinslfc odsek strelske družine v Ljubljani je priredil snoči v dvorani Kazine krasno uspeli prvi majski večer. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel komandant dravske divizijske oblasti general g. Laza Tonič.
Akademija se je začela z državno himno, ki jo je zaigral orkester pod vodstvom br. Bana Borisa. Druga točka je bil slavnostni govor predsednika mladinskega odseka strelske družine br. Savnika Dušana. V uvodu je pozdravil zastopnike komandanta dravske divizije, polkovnika g. Zivano-viča in predsednika ljubljanskega strelskega okrožja komandanta mesta generala g. Dodiča, predstavnike oficirskega zbora, dame častnega damskega komiteja, narodnega poslanca g. dr. Fuxa, gospode gimnazijske ravnatelje in profesorje in vse ostalo občinstvo.
Zatem je orisal program mladinskega odseka strelske družine: »Vsi narodi posvečajo največjo pozornost prav mladini. V njej vidijo zagotovilo in up bodočnosti. Prav gotovo je, da potrebujejo mladi narodi, kakor je naš jugoslovenski, mladino, ki je prežeta s pravim globokim nacionalizmom, ki je borbena in zaradi tega vsak trenotek pripravljena pokazati to svojo ljubezen do domovine na braniku svojega naroda in svoje države. Mi, predstavniki današnje mlade generacije, želimo okrepiti svojo jugoslovensko miselnost in jo izklesati do tiste čistosti in klenosti, ki bo prosta vseh plemenskih in drugih prir-tako da bomo vedno in povsod, pa naj nas postavi življenje pred še tako hude naio-ge. v prvi vrsti Jugosloveni, prav tako pa tudi dobri in ponosni, svojemu jeziku zvesti Slovenci. Vsi za enega, eden za vse, to mora biti geslo, kajti raztrgani bi propadli. vsi skupaj pa sestavljamo enoto, ki ji pripada ne samo njeno sedanie. temveč še mnoso ugledneiše me^to v sklopu evropskih držav Zdravo telo, jeklene mišice in sokoHe oči moramo imeti, da bomo znali prijeti tudi za orožie in da bomo mogli res kot Dravi prekalieni iugoslovenski borci služiti svoiemu narodu in svoii državi.
Nai živi Ni Vel. krati Peter TI.«
Nadf>dnia točka ie bila reo'taciia Zupančičeve »Pe=mi mladine«, ki jo je recitiral reci taci icki vbor m1ad;n<?kpf?p odc,°ka strelske družine. Nato je zaigral br. Cig-
lič Zvonko na klavir (Chopinov Noctumo v Es-duru) Za svoja izvajanja je bil deležen prisrčnega aplavza. Sestra Suhadol-nikova Jelka in br Osrekar Milan sta zaigrala na klavir in violinčelo Cajkovske-ga »Pesem brez besed« Zatem je ob burnem aplavzu br Grošelj Božo zapel Pav-čičevo »Uspavanko«, pri klavirju ga je spremljala Cimperičeva Mladi tenorist je moral pesem ponoviti Prvič se mu je poznalo, da je imel nekoliko treme, a drugič je že pel kot pravi operni tenor. Poslednja točka je bila Offenbachov »Intermezzo in barkarola« iz opere »Hoffmanovih pripovedk« in Verdijeva »Triumfalna koračnica Faraonov« iz opere »Aide«. Oboje je izvajal orkester br. Bana.
Po sporedu se je razvila prisrčna zabava s plesom ki je trajala še čez polnoč. Mladinskemu odseku strelske družine čestitamo k lepemu uspehu.
Prleski večer v Štruklje vem hotelu
Društvo prijateljev Slovenskih goric prireja vsako leto svoj družabni večer, na katerem se zberejo Prleki. da si s prleško pesmijo ob dobri kapljici »privežejo duše«. Letos so imeli družabni večer pri Štruklju. Bil je lepo obiskan Po predsednikovem »guču«, je zapel kvartet, ki šteje pet članov, tisto znano.
»So štirje fantje vkiip stopili, so loške griiške dol trosili...«
Med posameznimi točkami programa so se servirale »hajdinjače«, ki jih pa v Ljubljani ne znajo delati, zato so vzbujale splošno negodovanje in je prav prišel predavatelj, ki je hotel svoje ljube rojake obvestiti o svojih posmrtnih dogodivščinah. Ker je bil majhen, so mu morali pod-staviti stol, da so ga lahko vsi videli.
Kvartet je pa zopet pel: »Muzikantar biti. to je Smeten ston, na gostuvaie hoditi me je sron ...«
Osrednja točka programa je pa bila pr-leška himna o pridnem študentu. S tem je bil prosram izčrpan in rojaki so se predali razpoloženju, ki sta ga vzbujali harmonika in sladka kapljica.
Kronika nesreč
Dan je potekel brez pomembnih dogodkov Na policiji so imeli popoln mir in tudi v bolnišnici niso imeli mnogo opravka s ponesrečenci. Pač pa so morali popoldne trikrat na pomoč reševalci. Najprej so šli v Štepanjo vas. Tam je v Kregarjevi gostilni balincala večja družba in je eden po nesreči vrgel tovarišu kroglo tako močno v glavo, da mu je prebil lobanjo.
Maihna nesreča se je pripetila popoldne tudi na igrišču »Rek<*« Pri nogometni tekmi med »Reko« in »Zetom« iz Zagreba io je po nesreči skupil Zagrebčan Zvonko Do?an. ki ga je neki Rečan nehote sunil v rebra in ea neko^ko poškodoval. Doga-na so prepeliali v bolnišnico, kier so mu nudili potrebno pomoč in «e ie lahko že z večernim vlakom vrnil v Zagreb
Po-Tieie so morali reš<=>valei tudi v Z<?or-nio Š^ško. kier se ie bila 221etna Ivanka H	s svoiim fantom in ie v obupu pi-
la oa1i'kov d"nki« .TaH*-no «o io p^oneliaH v ho1r>!5r>,'*n iH<»r *o ji izprali želodec in je že izven nevarnosti. „
Delo in uspehi
naših planincev
Včeraj se je vršil lepo obiskan občni zbor Slovenskega
planinskega društva
Celje, 15. maja Danes so se zbrali v Celju planinci, da po. lože obračun za svoje delo v preteklem letu. Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma. Od podružnic jih je bilo zastopanih 23. od 145 delegatov pa 126.
Predsednik osrednjega odbora SPD dr. Stanko Pretnar je otvoril občni zbor s pozdravom na zastopnika občine Fazarinca, zastopnika sreskega poglavarstva podna-čelnika dr. Hartmana, komisarja Korena, zastopnika mariborske tujske prometne zveze in zastopnike tiska. Predlagal je, da se pošlje našemu najvišjemu planincu mlademu kraju Petru H. vdanostna brzojavka brzojavni pozdravi pa več ministrom, banu in drugim. Potem je podal kratek pregled smere^, ki jih zastopa Slovensko planinsko društvo ko stopa zdaj v drugo leto po reorganizaciji, ki je prinesla posameznim društvom dosti več avtonomije, kakorpa so jo imeli prej. Odbor stremi za tem, da bi zbudil ljubezen do naših planin. SPD je bilo že v začetku svojega delovanja tudi izrazito narodnoobrambno društvo, in morda je delno tudi njegova zasluga, da imamo danes v naši državi marsikateri kraj. ki bi bil drugače Dripadal tuvni. Sai so bile dobe, ko so po naših hribih rastli planinski domovi tujcev in se je čula tam le tuia govorica. Podrobno narodnoobrambno nalogo utegne društvo dobit' tud' zdaj ali pa v prav kratkem času. Društvo si mora vzgojiti čim več naraščaja, ki bo po-
kazal dovolj ljubezni do dela. Zdaj je na najlepši poti, da to doseže.
Nato je podal tajnik dr. Brilej tajniško poročilo iz katerega posnemamo naslednje: Društvo je v tesni zvezi s centralo jugo-slovenskih planinskih društev in Slovenci smo glavno gibalo nienega dela. Tudi letos bo SPD uveljavilo svojo vodilno vlogo v zvezi. Močna vez nas spaja tudi z Asociacijo slovanskih planinskih društev, kjer ustvarjamo skupaj s čehoslovaki, Bolgari in Poljaki podlago in pogoje za razmah slovanskega alpinizma in poglobitev medsebojnih odnošajev med slovanskimi narodi. Letos bo kongres asociacije v Pragi, ki naj bi se ga udeležilo čim večje število naših članov. Društveno vodstvo je skušalo pri vsaki priložnosti uveljaviti interese planincev. Bilo je tudi v stalni zvezi z Zvezo za tujski promet. Trudilo se je da bi čim bolje organiziralo reševalno službo v gorah. Lep napredek kaže delo pri vzgoji planinskega naraščaja.
Trenutno ima Slovensko plan;nsko društvo 30 podružnic. Vse so imele leta 1937. 7.641 redn h članov, kar pomeni proti prej šnjemu letu porast za 50 članov. Poleg tega pa imajo mladinski odseki 1.633 članov. akademska skupina pa 1.171 članov. Tako znaSa celotno število vseh članov SPD 10 445.
Podružnice SPD imajo 58 plan nskih postojank Mani razvespliivo je razmerje med člani in naročnik5 glas"a SPD »Planskega Vestnika«, ker imamo pri nad 10.000
članih le 2.123 plačujočih naročnikov, to je komaj petino.
V naših planinskih postojankah se je v zadnjem poslovnem letu vpisalo 97.534 planincev, prejšnje leto pa 84.005. To Število pa seveda še ne pomeni resničnega števila obiskovalcev, ki jih je dosti, več, ker se marsikdo v spominsko knjigo ne vpiše. Letošnji padec proti lanskemu letu je treba pripisati slabim vremenskim razmeram, zlasti v avgustu, pa tudi v maju. Od obiskovalcev odpade na Jugoslovane 73.233, na Avstrijce 3.775, na Italijane 208, na Angleže 267, na Čehe 590, na Nemce 1.011, ostanek pa na druge narodnosti.
Gradbeno delo posameznih edinic je prav živahno. Na Veliki planini je Osrednje dru štvo kupilo nad 20.000 kvadratnih metrov sveta na lepi razgledni točki in namerava tam postaviti nujno potrebni planinski dom. Na Velem polju je potrebna nova pla ninska koča. Osrednje društvo je že izdelalo načrte, dela pa ni bilo mogoče izvesti zaradi nenaklonjenosti domačinov, kf so zahtevali za les pretirane cene. Upamo pa. da se bo to vprašanje v doglednem času uredilo. Dom na Komni je bilo treba opa-žiti in so znašali stroški okoli 85.000 din. Glavna gradbena akcija Osrednjega društva pa je prezidava »Zlatoroga«, ki ni več ustrezal sodobnim zahtevam za letoviške kraje. Prezidava s preureditvijo bo zahtevala skoraj mililon dinariev. Savinjska podružnica bo začeta graditi dom na Golteh in bodo znašali stroški okoli 400 000 din. Podružn:ca v Mojstrani bo letos odprla na sedlu Mlinci novo planinsko kočo, ki stoji na zelo lepi razgledni točki. Obe go-liški koči je prevzela v svojo oskrbo jeseniška podružnica. Kad'"ln*kova koča ie zelo slaba in jo bo treba v kratkem obnoviti. Kraniska podružnica je prevzela Valvazor-jevo kočo na Stolu ki jo bo podrla in na-mestu n1e postavila novo. Ta bo stala okoli četrt milijona dinariev. Novomeška podružnica pripravlja na Goriancih primemo planinsko postojanko. Rateška podružnica je preuredila kočo v Tamarju: vanjo 1e investirala nad 50.000 din. do popolne pre-graditve pa je še daleč ker bo stala ta še 110.000 din. Tudi na Pohorju je zrasla nova planinska postoianka. Slovenigraška podružnica je postavila kočo pod Kopo. moderno ureien planinski dom. ki je stal nad četrt milijona dinariev Dom na Kofoah je prevzela tržiška podružnica za 270.000 din. Ista podružnica je lani odprla planinsko zavetišče v Gozdu ob vznožju Kriške gore in v planšarski koči na Bistriški planini. Trboveljska podružnica pripravlja na Ku-mu novo postojanko. To pa so seveda samo glavna dela.
Podružnce so se zelo brigale tudi za vzdrževanje plan'nsk'h poti in orientacijskih naprav, ki staneio vsako leto znatne vsote. Zlasti se kaže potreba po čim boliših zimskih markacijah z betoniranimi podstavki.
Reševalni odsek Je imel letos precej dela. saj so od lanskega marca do letošnjega leta terjale gor» 17 žrtev, od tega samo pod Storžičem aevet mladih fantov. Naj bo planincem, ki so plačali ljubezen do gora s smrtjo, lahka planinska zemlja.
SPD je posvečalo največjo pažnjo svojemu glasilu »Planinskemu vestniku«. za katerega se pa člani žal dosti premalo zanimajo. Društvo pripravlja knjigo o alpski flori, ki jo piše profesor g. Petkovšek. Knjiga bo razkošno opremljena s slikami v barvah in bo stala nad 140.000 din. Stroški se bodo pokrili delno z naročili v naprej, delno pa s podporo oblastev. Osrednje dru-štvo pripravlja tudi izdajo novega albuma planinskih slik, v katerem bodo zbrani posnetki očeta naše planinske fotografije Bo-gumila Brinška, dalje pa še izdajo izbranih del Janka Mlakarja ter s kartami in skicami opremljen seznam markiranih potov v območju SPD. Alpnskega muzeja za enkrat še ne bomo dobili, ker je mestna občina ljubljanska preklicala svojo obljubo, da bo dala prostore za muzej. Vse podružnice so imele lani 24 predavanj. To je zelo nizko število in bo treba poskrbeti, da se v prihodnje poveča. Vsaka podružnica bi morala imeti letno vsaj tri predavanja. Stroški za predavanja niso visoki, če se vzamejo domači predavatelji. Tudi knjižnice so posamezna društva izpopolnila in jih je doslej po naših kočah že 38.
Veliko pozornost posveča SPD planinski fotografji. Za fotografsko razstavo v Novem Sadu so podružnice poslale tja res prvovrstna dela, zato so pa od 25 nagrad odnesli člani SPD 15 nagrad, med njimi vse prve. Osrednje društvo je priredilo več fotografskih večerov s praktičnimi vajami.
To je v glavnem pregled dela osrednjega društva in njegovih podružnic.
Blagainik g. Pučnik je povedal, da so znašali lani celoletni izdatki Osrednjega odbora 22.705 dinarjev, dohodki pa 534 dinarjev več. Za pr hodnje leto je bila spet sprejeta ista članarina, to je 25 dinarjev, prispevek glavnemu odboru 3 dinarje, pristopnina pa 10 dinarjev. Ker se je izkazalo, da ima odbor premalo članov, so bili med letom kooptirani še št!rje odborniki.
Med samostojnimi predlogi je zbudil mnogo pozornosti zlasti predlog osrednjega odbora, da bi vse podružnce začele voditi akcijo proti tuji propagandi. Predlog je bil soglasno in z velikim odobravanjem sprejet.
Ruška podružnica prosi, naj odbor ukrene. da se uredba o turizmu toliko izpopolni, da bodo lahko tudi turistične organizacije predlagale ekspropriacije v primerih, kjer bi tak ukrep koristil turizmu. Tako se bodo preoreč!li v bodoče razni procesi za služnoc,tne pravice, ki so pogosto samo navadne sekature. V tak proces je zapletena prav zdai ruška podružnica. Skupščina se je iziavila, da je treba uporabiti vsa možna sredstva, da se ne bi javnosti koristna dela onemogočala zaradi raznih privatnih 'nteresentov, zlasti tam, kjer so taka dela tudi nac:onalno delo.
Mež ca je predlaeala. da bi imelo SPD vsako leto enega ali dva tabora, s čimer bi se povečalo zanimanje za društvo. Predlog se le soreiel.
Za reševalni odsek je poročal dr Brpceli, ki je omenil, da ima ods^k od leta 1933. ! organiz'rano moderno reševalno službo, ki ; pa jo ie treba še izpopolniti. Predlagal je, da ostane še nadalie isti reševalni pri- | spevek. kakor ie bil doslej. Pač na naj si nabavijo reševalne priprave vse tiste pod-ru*n*ce ki i!h še nimaio.	j
Pri voMtvah je bil stavljen predlog, da bi vodil društvo še nadalie isti odbor kakor zdai. Predlo? je bil soglasno soreiet samo n'wHu umrl<-ea odbornika ar. Janeza Fnfcmona ie b'l izvoljen naš nriljub-lien' alp!p?k« rvpat.eli g. Knnaver. namesti' odptoTvvSpea p-	? tppptvc pa g. Jan
Vo	?7 Poh Sfprlnip vapi.
PW o'"*" 'nioHli n^hrf-tr nr'""'^! da bi 6e sestavil enoten poslovnik za vse
Premiera velike drame iz zakulisnega življenja filmskih ateljejev
TRCOVEC LJUBEZNI
JEAJV GALAND
KINO MATICA, Tel. 21-84	Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
podružnice, ki pa bi ga seveda vsaka pod« ružnlca prej odobrila. Dolga je bila debata o zaščitenih rastlinah, ki jih ljudje neusmiljeno uničujejo. Izzvenela je v dve želji: da bi se proti uničevalcem nastopalo z vso strogostjo, hkratu pa naj bi odločilni čini-telji vzgajali mladino k ljubezni do prirode. Odbor se je pooblastil da. določi iz podpor, ki jih dobi, 5000 dinarjev za »Planinski
vestni k*. Načela se je tudi debata o pre-potrebnem jugoslovenskem planinskem filmu in so pri tej priložnosti zborovalci iz-vedeli, da se banovina že sama peča s to mislijo. Zbor je to namero pozdravil.
Po zaključku občnega zbora je pozdravil zborovalce zastopnik celjske mestne občine g. Fazarinc. Popoldne so zborovalci napravili izlet na Celjsko kočo.
Izredno prisrčno je Kranj pozdravil bratske bolgarske pevce
Kranj, 15. maja
Kakor je »JutrtK že poročalo je bil bolgarskim pevcem prirejen v Kranju prisrčen sprejem ki ee je razvil v iskreno manifestacijo bratetva in vzajemnosti. Ko so si gostje popoldne ogledovali mesto, so jih meščani navdušeno pozdravljali. Višek manifestacij pa ie bil koncert v Narodnem domu. V nabito polni dvorani, je prišlo do tako mogočne manifestacije, kaknštie Kranj doslej se ni doživel. Od pesmi do pesmi je prekipevalo navdušenje, in ko je na koncu prvega dela koncerta poadravrl bratske goste gimnazijski ravnatelj dr. Simon Dolar ie navdušenje doseglo vi^ek. Dr. Dolar je govoril tako od srca. da je vsa dvorana s pevci vred začela gromko manifestirati za jugoslovansko-bolgarsko bratstvo in vseslo-vansko vzajemnost- Bolgarski bratje 90 bili močno gin jeni in sta dirigent Kočetov ter predsednik Pešev to pokazala tudi vidno, ko sta se pred občinstvom z dr. Dolarjem objela in poljubila, kar je seveda ponovno
rodilo navdušen aplavz. Goaoodične Dolar-
jeva. Benedikova in Dolenčeva, so pri teaj izročile Plovdivskemu zboru lovorjev venec e spominskim trakom, dirigentu Kočetu in predsedniku Peševu pa krasne šopke gorenjskih nageljev. V imenu zbora se je zahvalil Pešev in podaril v spomin granitni relief Plovdiva z željo, da bi nale bratstvo ostalo trdno kakor ta granit
V drugem delu koncerta se je navdušenje ob vsaki pesmi ponavljalo in so morali dodati še nekaj pesmi. Na zaključku pa je vsa dvorana skupno z tolgarfkimi pevci mogočno zapela himno »Hej Slovani«.
Po koncertu je gostom priredila mestna občina skupno z visemi društvi banket ki je ob tej priliki dr. Simon Dolar nagovoril bratske pevce in jim zagotovil naše i sik r en o prijateljstvo. Hkratu pa se je obrnil na do-mooe predstavnike društev z željo, da se čim prej ustanovi tudi v Kranju Jugosloven-sko-bolgarska liga.
Žrtev neprevidnega ravnanja z bencinom
Pri zažiganju cigare se mu je razbila steklenica bencina
Kosca, 15. maja.
Kosca je majhno hribovsko našel ie in ima slaba pota v dolino. Večino dnevnih potrebščin si nabavljajo prebivalci v Zagorju. Tja je stopil po opravkih tudi stari gospodar Mrak. Domači in sosedje so mu namočili, naj prinese še to in ono iz trgovine. Med drugim je starec kupil za soseda tudi steklenico bencina.
Mrak je poecdel v Zagorju tudi malo v gostilni nato je pa krenil nazaj v domače klance. Med pot jo se je še Mizu doma ustavil in hotel pokaditi cigaro. Pri nažiganju cigare pa mu je zdrknila iz rok steklenica z bencinom in se razbila. Pri tem se je mož
ves polil z bencinom. Ukresal je vžigalico i«n plamen je v trenutku pla.ni.il v gorljivo tekočino. Vee v pLamenih .ie stari mož začel vpiti na pomoč. Stekel je do bližnje hiše. Preden so mu mogli vaščani pomngati, je dobil Mrak že resne opekline po rokah, glavi in vsem telesu. Da bi ub'ažili nesrečniku hude opekline, so mu nudili sprva kmetje kar domača zdravila. Ker pa s^ je stanje staremu možu izredno poslabšalo, so ga jio-nesli v dolino in so ga z vlakom prepeljali v lliubljansko bolnišnico.
Vsi pomiluje.o nesrečnega moža, ki najbrž ne bo prebolel hude nesreče.
Mura je naplavila neznanega mrliča
Hrastje-Mota, 15. maja Ko je v petek popoldne v Hrastju pri čukovi žagi ob Muri neka ženska nabirala suhljad, je naletela na neznano moško truplo, ki ga je bila Mura odložila na obrežju, ženska je prestrašena o nenavadni najdbi obvestila sosede, ti pa oblast va.
Tja se je napotila tudi komisija iz Slatine Radencev, ki še ni mogla ugotoviti identitete. Neznanec, okrog 45 let star moški, oblečen je bil samo v spodnje perilo. Najbrž ni na£ državljan. Praske ki jih ima po telesu, so povzročile veje in skalovje ,ob katere se je truplo na kdove kako dolgi poti zadevalo. Po ogledu so truplo spravili v krsto in ga pokopali na kapelskem pokopališču.
Objave
Prihodnja produkcija gojencev državnega konservatorija bo v petek 20. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na tej produkciji se bodo izvajala le dela naših domačih avtorjev. Zato ima produkcija naslov »Slovenska produkcija«. Spored in druge podrobnosti slede.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Avtoritarna ustava v Litvi
Kovno, 15. maja. b. V petek je stopila v veljavo nova avtoritarna litovska ustava, ki je odstranila še poslednje ostanke parlamentarnega in demokratičnega sistema, ki jih ie še poznala ustava iz leta 1928. Politična opozicija se v Litvi po novi ustavi zakonitim potom ne more več uveljaviti. Za poljsko narodno manjšino s Litvi je bil včerajšnji dan poseben praznik. Prvič je bilo dovoljeno. da so se smeli Poljaki spomniti smrti pokojnega maršala Pilsudskega s komemo-rativnimi prireditvami, kar je znak nove atmosfere v odnošajih med Poljsko in Litvo.
Vremenska napoved
Zemnnsko vremensko poročilo: Suh zrak, ki prihaja od Azorov. pokriva erednio. vzhodno in južno Evropo, kjer povzroča jasno in toplo vreme. Nizek zračni pritisk na angleškem otočju povzroča pritok vlažnega in nekoliko hladnega zraka z Atlantskega oceana proti zahodni in severozahodni Evropi. kjer prevladuje oblačno vreme in ponekod tudi dežuje. V Jugoslaviji je jasno iti toplo v v~ej državi. Najnižja toplota Užice najviišia Mosta r *2o C.
Zemunska vremenska napoved: Jaeno a lepo vreme v vsej državi, razen na skrajnem zahodu, kjer bo čez dan nastopilo slabo poohlaMnje in bo bržkone ponekod ce-lo pršilo.
Vsemogočni je poklical k sebi v 85. leta starosti življenja našega nepozabnega in ljubljenega moža. očeta, starega očeta, tasta, gospoda
Josipa Primožiča
velei»osestnika in gostilničarja
ki je danes, 15. maja, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodo zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 17. maja, ob 10. dopoldne iz hiše žalosti, Pristava, na farno pokopališče Križe.
Pristava, Tržič, dne 15. maja 1938.
Žalujoče rodbine: PRIMOŽIČ, ELSNER, GLOBOČNIK
»JUTRO«, pon©de!j«slca Maja
3
_:_
Ponedttjdt, ML V*
&ju(j£jatta nad prepadom
V vrhu je vse neizpremenjeno, Ljubljana pa je visoko izgubila v Zagrebu in padla na
predzadnje mesto
Predzadnje kolo ligaških tekem se je Aončalo z najslabšim izidom za Ljubljano in z najboljšim izkupičkom za Jedinstvo. Presenetljivi pa so prav za prav vsi današnji izidi razen onega med Gra-djanskim in Ljubljano, ki pa je pri vsem tem za najbolj črnoglede nekoliko previsok.
Dve tekmi sta se končali remis, in sicer na škodo beograjskih favoritov BSK in Jugoslavije, ostali dve beograjski cnajstorici pa sta proti pričakovanju pridobili kar štiri točke. Najbolj važni sta oni dve za Jedinstvo, ki se je z zmage nad Concordijo rešilo iz nevarnega pasu in sta zdaj zelena kandidata za odhod iz lige samo še Ljubljana in Concordia. V vrhu tabele je situacija ostala nespremenjena in bi jo mogla obrniti
drugače samo velika presenečenja v zadnjem kolu.
V XVIII. in zadnjem kolu, ki bo junija meseca, se bodo sestali še naslednji pari: Ljubljana—BSK, Hašk—Jedinstvo, Slavija—Concordia, Bask—Gradjanski, Jugoslavija—Hajduk.
Do tedaj pa bo prvenstvena tablica
takale:						
BSK	17	11	3	3	43:23	25
Hašk	17	11	2	4	36:20	24
Gradjanski	17	10	3	4	49:21	23
Bask	17	8	2	7	34:28	18
Hajdul.	17	6	5	6	31:33	17
Slavija	17	6	4	7	22:26	16
Jugoslavija	17	5	5	7	21:21	15
Jedinstvo	17	4	4	9	13:32	12
Ljubljana	17	3	4	10	22:40	10
Concordia	17	4	2	11	22:49	10
V naslednjem naša poročila.
Gradjanski : Ljubljana 5:1 (3:0)
Zagreb, 15. maja.
Na igrišču Gradjanskega sta bili danes odigrani dve ligaški bitki, in sicer najprej med Haškom in Jugoslavijo, nato pa med Gradjanskim in Ljubljano. Gledalcev je bilo okoli 5000. Zaradi važnosti za nas začnimo z drugo!
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Liubljana: Pogačnik, Jerman. Žitnik, Slapar, Pupo, Vodišek, Lah, Cankar, Vovk, Čebohin, Erber. Gradjanski: Glaser, Hiigl, Brozovič, Ko-vačevič, Jazbinšek, Kokotovič, Šmeli-ček, Antolkovič. Wolfl, Cimermančič, Pleše.	. __
Ljubljana
ie v prvih 10 minutah zaigrala dovolj lepo in je Erber v tem odlomku dal Glaserju priložnost, da je moral pokazati vso svojo umetnost. Žogo je rešil v kot. Po 10 minutah pa je Gradjanski uredil svoje vrste in začel s široko razpredeno ofenzivo, ki mu ie prinesla v 17. min vodilni gol. Ljubljanska enajstorica se je zdaj skoraj popolnoma razbila in ni nudila nobenega pravega odpora več. Najslabša je bila prav za prav obramba. Res je, da je Pogačnik ubranil nekaj težkih žog, imel pa je tudi šibke trenutke. Oba branilca nista bila dorasla nalogi, da bi držala napad, kakor ga ima Gradjanski. Med krilci sta bila Slapar in Vodišek dobra, Pupo pa nad vse požrtvovalen, toda manj uspešen. Napad je nudil raztrgano sliko. Vsega je izvedel morda pet lepih napadalnih akcij, ki .so dale slutiti, da ti mladiči nekaj znajo, toda bili so vse preveč boječi in manjkalo jim je pravega poleta do končnega uspeha Izjema je bil samo Erber, ki se je prav dobro držal do konca, razen njega pa ni bilo v napadu nikogar, ki bi bil segal do višine nasprotnikovega napada.
Gradjanski
je zaigral z velikim elanom, velikim znanjem in veliko sigurnostjo. Kombinirali so naravnost sijajno in so dali tako ljubljanski obrambi ogromno posla. Glaser je dvakrat posredoval zelo težko toda obakrat uspešno. Edini gol so mu spravili gostje v mrežo prav iz črte pred golom. Odličen branilski par sta bila Hiigl in Brozovič, zlasti slednji, ki je to pot igral na neobičajnem mestu. V krilcih je bil najslabši Jazbinšek, oba stranska krilca pa sta bila prav dobra, zlasti Kokotovič. Napad razen Cimermančiča ni imel šibke točke in je iunkcioniral brezhibno.
Igra je bila v prvem polčasu precej napeta in na dostojni višini. Ko so pa »plavi« imeli tri gole naskoka, so pod vplivom solnčne pripeke popustili tudi oni in proti odmoru igra že ni bila več posebno zanimiva.
V	drugem polčasu je postala igra popolnoma enostranska kajti Gradjanski je še bolj uveljavil svojo premoč iz prvega polčasa. Da domačini niso dosegli še več golov, je samo zasluga vratarja Pogačnika, ki se je v tem delu igre pokazal zares dobrega vratarja. Tik pred koncem igre se je Ljubljani posrečilo iz gneče pred zagrebškimi vrati potisniti žogo Glaserju med clrogove in tako zabiti vsaj častni gol.
Gole so dali po vrstnem redu: Cimermančič (1:0), Pleše (2:0), Wolfl (3:0), Cimermančič (4:0), Smeliček (5:0), Cankar (5:1).
Tekmo je sodil g. Djoka Živkovič, ki ni bil baš velik mojster svoje stroke.
Hašk : Jugoslavija
1:1 (1:0)
V	predtekmi sta nastopili enajstorici Haška in Jugoslavije Domači so bili v tem srečanju brez dvoma boljše moštvo na terenu. V prvem polčasu je bila tekma prav lepa in užitna. Hašk je imel veliko terensko premoč, pa je kljub temu zastreljal serijo lepih pozicij. V 15. min. je Medarič iz krasne situacije neubranljivo dosegel vodstva
V	drugem polčasu je Haškova igra precej popustila, bržkone največ zaradi tega, ker je hotela držati naskok prted Gradjanskim. Jugoslavija je med tem pridobila na terenu, obe moštvi pa sta sčasoma začeli s precej robato igro, ki je sodnik ni znal zatreti. V 17. min. tega polčasa je nato Petrovič ustrelil izravnalni gol in tako je ostalo do konca.
Bask : Hajduk 1:0
(1:0)
Split, 15. maja.
V	današnji ligaški tekmi je Haiduk dal zelo dobro igro, kljub temu pa so Baskov-ci spravili zmago Edini gol dneva je padel že v prvem polčasu iz prodora levega krila, odkoder je žoga prišla do Tomaše-viča, ki jo je poslal neubranljivo v mrežo Vse kaže, da situaciia glede of-sida pri tem golu ni bila čista. Hajdukovo moštvo je v
tej igri vse preveč kombiniralo, zlasti pred nasprotnikovim golom. Baskovci pa so se na drugi strani vsi zgnetli v obrambi in domačim onemogočili vsak uspeh. V drugem polčasu je Matošič noslal enajstmetrovko v out in tako zamudil edino veliko priložnost za izravnani e rezultata
Sodnik Mlinarič iz Zagreba je bil precej nesiguren.
Jedinstvo : Concordia
1:0 (1:0)
Beograd, 15. maja. Pred 2000 gledalci je bila danes na igrišču Jedinstva odločena usoda Concordije že v 14. min. prvega polčasa. Petkovič je streljal prosti strel visoko Arandjeloviču, ta pa je žogo z glavo potisnil v mrežo. Igra je bila v ostalem zelo razburljiva.
Obe moštvi sta se zavedali, da igrata za vse V prvem polčasu je bilo Jedinstvo boljše moštvo, po odmoru pa velja enako za Concordijo, ki je imela nato vso pobudo v svojih rokah, siika je bila takšna, da je celo občinstvo pritiskalo za Zagrebčane, toda domačini so obdržali rezultat do kraja nespremenjen. Zmaga je pripadla Je-dinstvu po slučajnem golu, po poteku igre pa bi bil rezultat moral biti vsaj neodločen.
Tekmo je sodil madžarski sodnik Gom-basz.
BSK : Slavija 1:1 (1:0)
Druga tekma v Beogradu je bila nu igrišču BSK-a prav tako pred približno 2000 gledalci. BSK je nastopil z eno, Slavija pa z dvema rezervama. Igra je bila zelo ostra in temperamentna. Sarajevčani so bili v prvem polčasu boljši in so v vseh pogledih prevladovali na terenu, tako da so BSK do odmora sploh ni mogel razviti. Kljub temu je; prav domačim uspelo, da so po Valja-l-eviču dosegli edini gol Po odmoru se je situacija obrnila v korist domačih, zato pa so v tem polčasu Sarajevčani našli priliko. da so v 36 min. po levem krilu izravnali rezultat.
Neodločen uspeh ljubljenca beograjske publike je precej razočaral občinstvo.
Ostale nogometne tekme
MILAN: Italija : Belgija 6:1 (2:1). 30.000 gledalcev. Italijansko moštvo je nastopilo v enaki postavi, kakor bo igralo prihodnjo nedeljo proti Jugoslaviji. BERLIN: Aston Villa : Nemčija 3:2 (1:1). V nemški reprezentanci je igralo 10 igralcev bivše avstrijske reprezentance. Gledalcev je bilo 100.000. — V soboto je Anglija zmagala nad Nemčijo 6:3. Tudi pred 100.000 gledalci. PRAGA: Slavija : Bratislava 8:0.
čakovec se bliža cilju.
V predzadnjem kolu finalnih tekem za prvenstvo LNP so dobili po dve točki ČSK, Železničar in Maribor
Tri zmage treh favoritov v tekmovanju za prvaka LNP so takole spremenile prvenstveno tabelo:
CSK	8	6	1	1	18:7	13
Maribor	8	5	2	1	20:12	12
2elezničar	8	4	2	2	27:14	10
Hermes	9	2	4	3	22:23	8
Kranj	8	1	2	5	10:23	4
Celje	9	1	1	7	6:24	3
V naslednjem naša poročila.
Železničar: Kranj §: 2
(as t)
Kranj, 15. maja.
Pred okoli 250 gledalci je bila danes tukaj prvenstvena tekma domače enajstorice z mariborskim Železničarjem, ki naj bi bila rešila nevarnosti, da ne bi ostala na zadnjem mestu v finalni prvenstveni tabeli.
Kranj topot niti od daleč ni predvedel igre kakor v zadnji tekmi proti Hermesu. Dočim se je v prvem polčasu držal še dovolj dobro, je po odmoru igral popolnoma podrejeno vlogo.
Gostje prevzamejo iniciativo takoj od začetka in že v 10. min. zabije Paulin mimo obrambe neubranljivo v levi kot. 1:0. Dve minuti kasneje prodre desno krilo Kranja skoraj pred gol, tam pa dobi žogo levo krilo Dedič, ki s sigurnim strelom izenači. 1:1. Igra poteka v lahni premoči Železničarjev in v 21. min. uspe desni zvezi Ronjaku, da iz prodora poviša rezultat na 2:1. Gostje pritiskajo še zmerom ter izsilijo zaporedoma tri kote, ki pa ostanejo vsi neizrabljeni. Zdaj se Kranj osvobodi pritiska, žosro dobi Unterreiter, ki strelja iz 16 m daljave na gol. Usnje se odbije in zopet je na mestu levo krilo Dedič, ki s pametnim strelom izravna. 2:2.
Po odmoru se spet začne igra z lahno premočjo Maribora, toda takoj nato je tudi zapečatena usoda domačih, ki v pvrih minutah zastreljajo tri naibolj zrele pozicije. V 17. min doseže nato Železničar vodstvo po Paulinu (3:2) in posledica je, da se sesujejo vse formaciie domače enajstorice. Bauma kot sredniega krilca mora zamenjati Unterreiter. ki pa je tudi že pri kraju s svojimi močmi. V 27. min. je nato snet uspešen Roniak, ki doseže četrti sol za Mariborčane. Odslej se irra samo še na polovici Krania. ki se stalno samo brani. 10 min. pred koncem doseže nato Paulin še peti sol in postavi končni rezultat.
Železničarji so danes predvedli lepo kombinatorno igro ter so brez težav prehajali p^eko domafp obrambe, ki je podoI-noma odpovedala. Bili so absolutni gospodarji, na terenu in so zmago v polni meri za-lu?ili.
Moštvo Kranja je odpovedalo predvsem v zadnjih formacijah, najbolj pa po krivdi šibkega srednjega krilca.
Tekmo je sodil g. Reinprecht iz Celja, ki v prvem polčasu ni bil najboljši, pozneje pa se je popravil, bil pa je ves čas objektiven.
Maribor : Hermes 4 s 3 C2:2)
Maribor. 15. maja.
Na Rapidovem igrišču se je danes za re-vanžno prvenstveno tekmo med ljubljanskim Hermesom in Mariborom zbralo le okoli 300 gledalcev. V tej tekmi je bil Maribor visok favorit, toda manjkalo ni mnogo, pa bi bili Hermežani poskrbeli za presenečenje.
Enajstorica Maribora danes očitno ni bila v veliki formi To velja zlasti za vratarja, ki je bil izredno slab. prav tako precej nesieurna pa sta bila tudi branilca, ki sta uspela samo zaradi netočne iffre Hermesovega napada. Krilska vrsta je bila
pod formo predvsem glede podajanja žog. Doseženi štirje goli so popolnoma individualne zasluge posameznih igralcev v napadu, zlasti Miloša, ki so v drugem polčasu zaigrali z veliko požrtvovalnostjo in elanom ter tako spravili pod streho dve dragoceni točki. Velika ovira za nizko pri-zemsko igro pa je bila visoka trava na igrišču, ki je prisilila igralce na visoko igro, ki je pač niso tako vajeni.
Hermežani so danes zaigrali prav dobro in so sem in tja imeli vso pobudo v svojih rokah. Velika škoda, da to moštvo v napadu nima nobenega strelca, ki bi znal realizirati številne zrele priložnosti. Zelo dobri sta bili ožja obramba in krilska vrsta, dočim se napad, zlasti v nasprotnikovem kazenskem prostoru, ni mogel uveljaviti.
Tekma sama je bila zelo napeta ter ves čas ogorčena borba za točke, ki pa pri vsem tem ni prekoračila mej dovoljene igre Izid nekako ustreza poteku igre. toda priznati je treba, da bi tudi morebitna zmaga Hermesa ne bila krivična.
Tekma je bila zlasti dramatična proti koncu igre, ko sta si oba nasprotnika pri staniu 3:3 prizadevala, da bi dosegla zmago. Ce bi bil Hermes takrat igro zaprl, bi bil morda rešil vsaj eno točko, tako pa je izgubil vse. Uspeh domačih je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem.
Tekmo je sodil g. Hobaher iz Celja v splošnem dobro.
V predtekmi sta mladini Maribora in Ra-pida igrali neodločeno 2:2.
ČSK : Celje 1: o (1: O)
Celje, 15. maja
Finalni tekmi za prvenstvo LNP med prvim in zadnjim v tabeli na Glaziji, je prisostvovalo okoli 500 gledalcev, čakov-čani so zmagali tesno, toda po poteku igre bi bili morali obe točki ostati boljšim Celjanom.
Moštvo Celja je nastopilo s pomlajenim napadom, ki se je uveljavil prav dobro. Tgral je skladno in z voljo ter je le levo krilo bilo prešibko. Napad sam ni imel pravega strelca, ki bi bil znal izkoristiti mnoge prilike za uspeh. V ostalem pa je moštvo spremljala tudi precejšnja smola. Krilska vrsta je bila v splošnem dobra, vendar je bil Slamič v sredini pod običajno formo. Ožja obramba ]e častila dobro in tudi vratar je bil zelo uspešen.
Gostje so bili kompletni samo prvih 25 minut. V tem času so bili res tudi boljši od domačih. V 26. min. so morali po ka-ramboHi z domačim vratarjem odnesti Hrebaka z igrišča. Kmalu nato je bilo poškodovano še desno krilo čakovčanov, ki je poslej samo še statiralo. Mnogo znanja je pokazala krilska vrsta in tudi oba branilca sta bila odlična. Glavno zaslugo da točki nista ostal' v Celju, pa ima odlični vratar, ki je branil mnogo nevarnih strelov.
Celje napade takoj krepko, toda kmalu nato se znaideio tudi gostje, ki preidejo v lahno nremoč. V 8. min. strelja Bress-lauer iz hitrega prodora edini erol dneva. V 25. min. se krasno streliana Dobrajčeva žoea odbije od prečke. Ko odneseio Hrebaka z ierišča. izeubiio čakovčani na prodornosti in Celje prevzame prvo besedo.
Po odmoru je premoč Celjanov še večia. čakovčani zaprejo ierro in se samo še bra-niio. V 20. min. prisodi sodnik enajstmetrovko proti njim. ki na jo Slamič pošlie mimo prečke v aut. To je bila ena nai-len^h pril'k za izravnanje rezultata! Doneči so požrle še Ftalno v premoči, toda nikoear ni nikier. ki bi znal spraviti žogo v mrežo. O niihovi nrerrmfi oriča naibolj razmerje kotov 11 : 2 v njihovo korist.
Tekmo je sodil g. Nemec te Maribora s
številnimi napakami, sicer pa objektivno.
V	drugorazredni prvenstveni tekmi je moštvo Hrastnika zmagalo nad Laškim h
5:2 (S : 0).
V	Žalcu je celjska Jugoslavija, prav tako v prvenstveni tekmi n razreda, porazila domačo enajstorico Žalca s 5 :1 (S : 0).
Zagrebški ZET
v Ljubljani
Reka : ZET 3 : 3 (3 : 2)
Ljubljana, l-x maja
Agilna R«ku .ie danes |>ova! ila na prijateljsko tekmo prvorazredno zagrebško enajstorico ZET-a. Obisk na igrišču ob Tržaški cesti ni bil velik, kar je pač slede na izredno lepo poletno vreino skoraj razumljivo.
Rečani so danes po lastni krivdi prišli ob zasluženo zmaga V prvem pofcasu so imeli igro popolnoma v rokah. Bili so stalno v na-imdu in so zasluženo dosegli tri efektne Šole.
Zagrebčani .-*> do odmora prišli do dveh golov, toda samo r«o krivdi levega krilca Reke. V drugem polčasu so imeli še to srečo. da so izravnali rezultat., sicer pa niso moiili iz nogometnega znanja nuditi nič novega.
Kratek potok: V 4. min. doseže Barbarič 1:0 za ZET. V 6. min. izenači iz gneče Aljan-eič 1:1. V 12. min. poviša Lf-gar na '3:1 za Reko. V 14. min. izenači Auguštfn '2:2 'm slednjič v 20. min. doseže Slanina iz prostega strela vodstvo za Reko 3:2. Po odmoru izenači Pavlekovie iz soloakcije 3:3.
Tekmo je solil Macoratti prav dobro.
V	predtekmi sta mladini Korotana in KeUe igraili za prvenstvo neodločeno II.
Tenis
Damski srednjeevropski pokal
ČSR : Jugoslavija 4 :1
Praga. 15. maja.
Pred praznimi tribunami in za zaprtimi vrati je bil danes tukaj končan teniški turnir za damski srednjeevropski pokal med ekipama Češkoslovaške in Jugoslavije. Na sporedu sta bila še preostala dva singla, v katerih sta obe Cehoslovakinji zmagali, tako da je končno stanje 4:1 v korist CSR.
Podrobni rezultati to bili naslednji: Hein-Mullerova : Kovač 7:5, 6:0 Nechvilova : Florijan 6:2, 8:6 Češkoslovaški teniški savez je dal le tekme izključiti od obiska občinstva, da bi tako demonstriral proti neljubim dogodkom na teniških tekmah za Davisov pokal v Zagrebu. Splošno pa prevladuje mnenje. da je bil ta ukrep odveč,' ker je praška publika dovolj disciplinirana in bi lahko, ne glede na prejšnje teniške dogodke spremljala potek tega turnirja.
Lahkoatletski miting v Celju
, Celje, 15. maja.
SK Celje je priredil danes dopoldne na celjski Glaziji propagandni lahkoatletski miting kot prvo letošnjo lahkoatletsko prireditev v Celju. Startalo je 50 lahkoatle-tov, in sicer 11 seniorjev in 39 juniorjev. Zastopani so bili SK Celje, SK Jugoslavija in SK Olimp iz Celja, SK Primorje in SK Maraton iz Maribora. Člani Olimpa so
startali izven konkurenco. Organi»cija je
bila dobra.
Doseežni so bili naslednji rezultati: Tek na 60 m. Juniorji A: 1. Vimpi (J) 8-2; 2. Silvo (J) 11-2-
Tek na 100 m. Juniorji B: 1. Dokler (C) 13- 2. Hanza (J) 13.2; 3. Taček (J); 4. Franci (J) Juniorji C: 1. Jakec (C) 12.4; 2. Milen-ko (J) 13; 3. Branko (C); 4. Vidic (C). Se-niorji: 1. Pleteršek (Pr.) 11.9; 2. Urbančic (Pr.) 12; 3. Bonač (J).
Tek na 3.000 m. Seniorji: L Steiner (C) 9 51; 2. Rožman (C) 10.28; 3. Dobnikar (Maraton) 10.42; 4. Rafko (J). Izven konkurence Goršek (Pr.) 9.45.
Tek na 400 m. Seniorji: 1. Urbančic (P) , 53.9; 2. Horjak (O 55.9; 3. Tkalčič (P) 01.
Tek na 300 m. Juniorji B: 1. Dokler (C) 43.5; 2. Hanza (J) 43.8; 3. Marijan (C) 45.8;
4.	Taček (J) 46.3. Juniorji C: 1. Jakec (C) 40.9; 2. Janez (J) 41.9: 3. Branko (O 43.3.
Skok v višino. Juniorji B: L Stojo (C), 2 Marijan (C). 3. Zdenko (C), vsi 151. Juniorji C: 1. Nilko lC) 158; 2. Katič (C), 3. Jakec (C), oba 151. Seniorji: 1. Martini (P) 178: 2. Stavbe (C) 158; 3. Tkalčič (O) 15(5.
Met krogle. Juniorji B: 1. Zdenko (C) 13.14; 2. Dokler (C) 12.47; 3. Stojo (C) 11.75. Juniorji C: 1. Nilko (C) 13.26; 2. Jovič (J) 13.J5; 3. Jakec (C) 12.63.
Troskok. Seniorji: 1. Martini (P) 12.80; 2. Pleteršek (P) 12.61: 3. Stavbe (C) 11.89.
Tek na 1.000 m. Juniorji B: 1. Lednik (O) 3.12.6. Izven: 1. Šoster (.J) 2.45; 2. Božič (J) 3.18.5. Juniorji C: 1. Končan (J) 2.58.5; 2. Milenko (J) 3.0; 3. Zdenko (J).
Met kopja. Juniorji B: 1. Stojo (C) 33.69; 2 Dokler (C) 33.60; 3. Bertl (C) 27.14. Ju-niorji C: 1. Nilko (C) 37.87: 2. Katič (C) 34.75: 3. Jovič (J) 34.08; 4. Janez (J) 33.73:
5.	Jakec (C) 31.19.
Met diska. Seniorji: 1. Stavbe (C) 34.40: 2 Osetič (J) 33.33: 3. Urbančic (P) 32; 4. Tkalčič (O) 31.55: 5. Martini (P) 29.18.
Skok v daljino. Juniorji B: 1. Marijan (C) 5.03: 2. Stojo (C) 4.80; 3. Dokler (C) 4 79- 4. Bertl (C) 4.45. Juniorji C: 1. Nilko (C) 5.50: 2. Graje (Ji 5.40; 3. Jakec (C) 5.37; 4 Janez (J) 4.80. Seniorji: 1. Pleteršek (Pi 6.02: 2. Stavbe (C) 5.46: 3. Rafko (J) 4.95.
Ligaška konferenca
Zagreb. 15. mara
Na pobudo Gradjanskega so se danes tukaj sestali zastopniki ligaških klubov, in sicer razen BSK. Baska in Jedinstva vsi, iz ostalih nogometnih središč države. Jugoslavija. ki je slučajno igrala v Zagrebu, se te konference ni mogla izogniti.
V	zastopstvu Gradjanskega je dr. Cačič obrazložil namen tega sestanka in predlagal konkretno, naj bi se osnova! posebni forum ligašev v nogometnem savezu. ki bi bil pristojen za reševanje vseh zadev v zvezi z ligaškimi klubi, organizatorno kakor tudi administrativno. Povod za to konferenco in ta predlog je dal znani spor med zagrebškim podsavezom in zagrebškimi ligaši. Zato je predlagatelj meni! tudi. naj bi ligaši dobili tudi posebno pozicijo v podsavezih.
O predlogu se je razvila precej obširni1 razprava, ki pa ni prinesla še nobenih zaključkov. Zastopnik Liubliane g. Kral.i je med drugim načeloma pristal na v novitev takšnega posebnega foruma, bi' pa je obenem proti izločitvi ligašev iz pod-
savezne pristojnosti.
O tem vprašanju se bo še razpravljalo, zaenkrat pa bo za športno javnost izdano posebno poročilo.
V	on Cramm obsojen. Bivši nemški d žavni prvak v tenisu in večkratni zmagovalec v tekmah za Davisov pokal v. Cramm je bil te dni zaradi prestopkov proti naravi obsojen na leto dni ječe.
Skupščina udruženja rezervnih oficirjev
za zgraditev nove palače kot podaljška
Beograd, 15. maja. p. Dopoldne je bila v bojevniškem domu letna skupščina udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, pod predsedstvom predsednika osrednje uprave Nikodija Bogdanoviča. Takoj po otvoritvi zborovanja je bila z burnim odobravanjem sprejeta pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, v kateri se poudarja neomajna zvestoba in globoka udanost njemu, kraljevskemu domu ter domovini. Prav tako so bile s soglasnim odobravanjem odobrene pozdravne brzojavke kne-zu-namestniku Pavlu, predsedniku vlade in vojnemu ministru.
Predsednik Bogdanovič je v svojem govoru počasti' opomin največjih bojevnikov k alja Petra Osvoboditelja in kralja Aleksandra Ued'nite'ja, ki so jima vsi prisotni vzkliknili »Slava!«, ter spomin vseh padlih bojevnikov in preteklem letu umruh čianov, zlasti zaslužnega generala Zivka Pavloviča. Pred prehodom na dnevni red je predsednik pozdravil tudi vse delegate, zastopnike raznih ministrstev,. • Poillus d' Orient ter ostalih patriotskih udruženj. Na zborovanju je bilo navzočih 208 delegatov, ki so zastopali 56 pododborov.
Poročila niso bila prečitana. ker so bila že prej tiskana razdeljena delegatom. Odobrena so bila brez razprave, kakor tvidi proračun.
V razpravi je bil sprejet predlog, naj se osnuje poseben fond za socialno skrbstvo bojevnikov ter omogoči potreben kredit
dosedanjega bojevniškega doma.
Sprejeta resolucija poudarja potrebo osnovanja zveze bojevnikov kraljevine Jugoslavije ter pooblašča upravo za pogajanja z ostalimi bojevniškimi organizacijami, kakor z invalidsko, nosilcev Karadjordjeve zvezde, albanske spomenice in sličnih društev.
Drugi dve resoluciji, ki sta bili sprejeti, bosta izročeni vladi ter zahtevata, naj se znižana voznina na državnih železnicah za rezervne oficirje dovoli tudi vsem drugim bojevnikom. Rezervnim oficirjem naj se omogoči v državnih in banovinskih bolnišnicah ter zdraviliščih brezplačno zdravljenje, preskrbi brezplačna oprema ter vojaška obleka in uveljavita naj se čim prej tudi nova zakona o invalidih in dobrovoli-cih.
Zatem je imel generalni direktor Postne hranilnice dr. Nedeljkovič predavanje o potrebi osnovanja sekcije za socialno skrbstvo, za katero je na razpolago že kredit 100.000 din.
Na koncu je bilo prečitano pozdravno pismo, v katerem se dr. Stojadinovič opro-šča, ker se zaradi zadržanosti ne more osebno udeležiti zborovanja, ki ga prisrčno pozdravlja.
Po zaključenem zborovanju so imeli rezervni oficirji skupaj obed v hotelu :>Srp-ski kralj .
Izpremembe v gen. direkciji državnih železnic
Beograd, 15. maja. AA. Upokojena sta generalni ravnatelj državnih železnic inž. Dimitrije Naumovič in načelnik ekonomskega oddelka glavnega železniškega ravnateljstva Stanoje Milivojevič. Za generalnega direktorja državnih železnic je imenovan inž. Nikola Djurič dosedanji načelnik gradbenega oddelka v prometnem ministrstvu, za načelnika ekonomskega oddelka generalne direkcije Mili-voj Borisavljevič. dosedanji višji svetnik gradbenega oddelka v prometnem ministrstvu. za pomočnika generalnega direktorja inž. Cedomir Milojkovic. dosedanji pomočnik ravnatelja pri sarajevskem železniškem ravnateljstvu, za načelnika gradbenega oddelka v prometnem ministrstvu inženir Vladimir Zakič, dosedanji pomočnik direktorja 'ržavnih železnic.
Vodja rumunske mladine v Beogradu
Beograd. 15. maja. p. Danes je prispel v Beograd vrhovni vodia vseh mladinskih organizacij v Ruinuniji Sidovici. ki je gost ministra za telesno vzgojo dr. _ Miletica m ki se bo mudil več dni v naši državi, da prouči nase mladinske iu sporUie orgaauza-pije.
Henlein v Berlinu
Berlin. 15. maja. d. Vodja sudetskih Nem-«-ev Konrad Henlein je prispel snoči z letalom iz Londona v Berlin. Nocoj bo odpotoval z vlakom dalje v Prago.
Praga. 15. maja. AA. Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je sprejel francoskega in angleškega poslanika, ki jima je dal odgovor češkoslovaške vlade na demar-šo glede vprašanja sudetskih Nemcev. Dr. Krofta je zatrdil obema ministroma, da je češkoslovaška vflada odločno sklenila v korist češkoslovaškega naroda ler posel.no v korist sudetskih Nemcev pod vzet. i vse, kar bi bilo največ mogoče in v skladu z nedotakljivostjo Češkoslovaške. Češkoslovaška vlada bo v najkrajšem času pod vzela potrebne ukrepe v tem smislu. Minister dr. Krofta jima je zatem tudi izjavil, da češkoslovaška vlada vidi v angleško-franeoskem nastopu dokaz resničnega prizadevanja teh dveh zahodnih velesiS za pomirjen jc napetosti v srednji Evropi, kar ie za Češkoslovaško zelo dragocena
Goring na Dunaju
Dunaj, 15. maja. d. Ministrski predsednik maršal Goring je včeraj prispel na Dunaj kjer ed je ogledal razne ustanove. Jutri bo prispel na Dunaj pravosodni ani-ntater dr. GKLrtner.
Ponedeljek, 16. V. 193»
Zbor dravske sekcije Jugoslovanske ženske
zveze
Zaslužna dosedanja predsednica Minka Govekarjeva je bila izvoljena za častno predsednico
Ljubljana, 15. maja.
Pod predsedstvom ge. Minke Govekar-jeve je bil dopoldne v magistratni posvetovalnici redni letni občni zbor dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze. Z zborovanja je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji.
Po otvoritvi je imela zaslužna predsednica ga. Govekarjeva, ki je danes po štiriletnem predsedovanju odlagala predsedniški mandat, daljši nagovor na zboroval-ke. V njem je poudarila, da preživlja zen-stvo vsega sveta od leta do leta hujše čase. Ko so pred štirimi leti ob preureditvi Jugoslovenske ženske A'eze na sekcije po banovinah znova postavljale načrte za delo, so bile polne zaupanja v boljšo bodočnost. V pričakovanju tega so se na vseh področjih borile za splošni blagor, posebno za vse, kar je v zvezi z interesi ženstva, otroka in rodbine. Dravska sekcija je neprestano stala na čelu vsega dela. Kakor živa ognjena nit pa se je vila skozi njeno delovanje vneta želja po miru. zbližanju in složnemu sodelovanju doma in med narodi. Ženske so bile premnogokrat potisnjene ob stran in zapostavljene, toda obupale zaradi tega niso. V svoj krog vabijo vse, ki jim je za trezno, pozitivno in po resničnem napredku stremeče delo. Pozdravne besede je predsednica zaključila z ugotovitvijo, da vsa njih prizadevanja vendarle niso bila zaman, kajti nastopila je doba, ko jih od povsod kličejo k sodelovanju. Kakor je naše ženstvo v prevratnih dneh dvignilo svoj glas za ustanovitev Jugoslavije, tako naj se zdaj usmeri za geslom, da ne sme biti nič brez njih in nič proti njim. za politično, socialno in kulturno enakopravnost, z vedrim optimizmom in z globoko vero v važnost domovine in države pa naj stopajo dalje po poti. ki so jo v družbi kulturnega svetovnega ženstva spoznale za pravilno, pravično in edino častno.
Govoru predsednice so sledila poročila odbora in komisij. Iz vseh poročil se je zrcalila žilava delavnost centralne organizacije našega ženstva, ne le za vsestranski blagor ženstva, temveč celotnega narodnega napredka.
Plodno delo v preteklem letu
Iz tajniškega poročila ge. Silve Exlove je bilo razvidno, da je v sekciji včlanjenih 20 ženskih društev. Sekcija je živela v živahnem sodelovanju z včlanjenimi društvi, agilno pa je bilo tudi njeno sodelovanje z glavnim odborom. Izvedla je veliko število širših akcij, med drugim za zvišanje prejemkov državnih uslužbencev, za vrnitev rodbinskih doklad in za polno draginjsko doklado za poročene ženske. Z učiteljstvom je priredila javno zborovanje za povišanje prejemkov javnih uradnikov in nameščencev. Zbirala je časopise in knjige za Slovence preko mej. Skupno s pravnicami je izdala spomenico s predlogi za spremembe določb rodbinskega, dednega in ženitnega prava. Na pobudo Splošnega ženskega društva je začela akcijo za izpopolnitev ženske bolnišnice in ureditev obupnih razmer, ki vladajo v njej. V Ljubljani je oskrbela vse priprave za razstavo del likovnih umetnic Ženske Male antante. Uspešno sta bili izvedeni tudi akcija za zbiranje otroških oblek in perila in akcija za našo narodno nošo. Med prireditvami so najbolj omembe vredne proslava 20-letnice majske deklaracije, razna predavanja in materinski dan s predavanjem ge. Stebi-Pleškove o skrbstvu za starost mater. K temu osrednjemu delu sekcije pa se pridružujejo še neštete intervencije po potrebah vsakdanjosti.
Specialno prizadevanje sekcij se je osredotočilo v delovanju po komisijah. Tiskovna komisija ped načelstvom ge. Pavle Hočevar j eve je preteklem letu mnogo razpravljala o vprašanjih, ki so se v zadnjem letu kopičila ob prevažnih političnih in socialnih dogodkih, ki so tudi ženstvo klicali k reševalnemu delu. Gospcdinjsko-gospodarska komisija pod načelstvom ge. Vike Kraigherjeve je izdelala resolucijo za zaščito matere, gospodinje in vse rodbine k osnutku novega občega državljanskega zakonika. Posebno pažnjo pa je posvetila preučevanju gospodinjskega šolstva in nadaljnji izobrazbi gospodinjskih pomočnic. Komisija za zaščito dece pod načelstvom ge. Olge Grahorjeve pa je delovala složno z Unijo za zaščito dece in zadnji čas tudi s Protituberkulozno zvezo. Svoje delo bo zastavila za nameravano ustanovitev dema in posvetovalnice za noseče žene. pa za obvarovanje otrok in mladine pred jetiko in zdravljenje v primeru obolenja.
Na predlog nadzornega olbora je bila soglasno izglasovana razrešnica celotnemu odboru. Z odobravanjem sta bili nato sprejeti poročili predsednice Zveze gospodinj ge. Zupanove in predsednice Zveze gospodinjskih
pomočnic ge. Petričeve. Obe sta se bavili predvsem z vprašanjem primerne izobrazoe gospodinjskih pomočnic. Iznešeni so bili v tej zvezi zelo koristni in nujni predlogi. Ga. Martelančeva je nato poročala še o delovanju revije >2enski svet«, kateremu ne zadostujejo več le žrtve in trud izdajatelji«. Zato so se morale obrniti na vsa ženska društva s pozivom na gospodarsko sodelovanje Ln pomoč.
Skromna, a iskrena zahvala Govekarjevi
Sledile so volitve novega odbora. Izvoljene so bile za predsednico Mira En gel m »nova, za podpredsednico Pavla Hočevarjeva, za tajnici Erna Muserjeva in Franja Babškova, za njih namestnico Nika Tauferjeva. za bla-gajničarko Anica Gogalova in za namestnico Minka Ga^perlinova. V nadzorni odbor pa Ana Zupančičeva iz Celja in Marjanca Lin<lt-nerjeva iz Ljubljane.
Želo prisrčna je bila zahvala zborujoče ga ženstva ge. Minki Govekarjevi, ki je odložila predsedniško mesto. V imenu vseh je spregovorila zahvalne besede ga. Angela Vodetova, ki je v kratkih obrisih podčrtala neprecenljive zasluge Govekarjeve za resničen napredek slovenskega ženstva. Dasi je ogromen del njenega prizadevanja ostal neopazen in sedanji č;xs še ni objektivno in nepristransko ocenil njenih zaslug, ki so bile pomembne tudi za slovensko kulturo sploh, ji slovensko ženstvo neomejeno vendar priznava, da je s svojo izredno osebnostjo stala na vodilnem mestu najnaprednejših vrst slovenskega ženstva z mladostno živahnostjo in vsem potrebnim zanosom. Posebne zasluge si je stekla z Jugoslov. žensko zvezo in ni klonila niti tedaj, ko so bile z delom zvezane sitnosti, le da je koristila skupnosti. Za skromno priznanje in zahvalo za to njeno delo so jo zborovalke na predlog ge. Vodetove izvolile za častno predsednico in ji v skromno počastitev izročile v dar šopek rdečih nageljnov.
Po nagovoru nove predsednice upokojene ravnateljice ge. Engelmanove, ki je v smernicah za bodoče delo podčrtala predvsem važnost dela za narodni napredek in skrb za narodno državo in narodno obrambno delovanje, eo bile izglasovane še naslednje
resolucije
Zveza gospodinj je predlagala zaščito rodbine in rodbinskega življenja preko ženinega dela v družini, ki naj se upošteva moralno in materijalno kot eno izmed najvažnejših poklicev in naj se temu primerno nagradi, zaščita rodbine pa naj se izvede tudi z narodno-gospodarskimi ukrepi. Zveza gospodinjskih pomočnic je nadalje predlagala, naj se postavi mladoletne brezposelne začetnice pod posebno nadzorstvo, naj se ukinejo privatne posredovalnice za službe,' uveljavi naj se obvezni popoldanski strokovni nadaljevalni pouk za hišne po-močnice-začetnice, ki so zaposlene v meščanskih gospodinjstvih in poskrbi naj se za stanovsko strokovno izobrazbo gospodinjskih pomočnic v posebni šoli za hišne uslužbenke, da bi jim bila omogočena višja kvalifikacija. Ta resolucija je bila izpopolnjena s predlogom ge. štebi-Pleško, naj se ta referat v ministrstvu poveri ženski, ker bi bile na ta način .zahteve ženstva mnogo prej izvedene, kakor se je nadejati, če bodo odločitve v moških rokah. Ista gospa je tudi predlagala glede zaščite mater, vdov in sirot propagando obveznega ljudskega zavarovanja za starost z zahtevo po izboljšanju zakonodaje, z izboljšanjem zakona o zavarovanju za primer bolezni in z organiziranjem materinskih ferijalnih kolonij. Vse resolucije so bile soglasno sprejete in bodo odposlane na odločilna mesta. Na kraju je bila prečitana še spomenica, ki bo poslana ministrstvu za socialno politiko. OUZD, Mestni občini ljubljanski in Vrhovnemu socialnemu svetu. Njena vsebina je zahteva po razširjenju in izpopolnitvi ljubljanske splošne in ženske bolnišnice, poziv na ministrstvo za socialno politiko, naj zadostno podpre zdravstvene in socialne akcije pri ustanovitvi azila za noseče ženske, dnevnega zavetišča za dojenčke in podobnem. OUZD naj ustanovi za svoje članice-porodnice zavetišča in naj jim nudi na razpolago lastne bolniške prostore. Mestna občina ljubljanska naj preuredi pritlične prostore Delavskega doma v zavetišče za ženske, ki iz kakršnihkoli razlogov niso nikjer zavarovane in nimajo drugje zavetišča. MOL ali RK naj poskrbita za brezplačni rešilni voz ponesrečencem brez sredstev, da se izognejo morebitne nesreče, ki jih povzroča zavlačevanje prevoza v bolnišnico. Mestni vrhovni socialni svet pa nai skrbi za to. da se čimprej ustanovi dnevno zavetišče za otroke v predšolski dobi. tistih, katerih matere so preko dneva zaposlene.
Maribor preko nedelje
Maribor. 15. maja
Lepa nedelja. Navdušeni planinci eo delno že včeraj popoldne mahnili na razne pohorske postojanke. Številni Mariborčani so se danes odpeljali z avtobusi k Sv. Juriju ob Ščavnici kjer je billo slovesno odkritje spomenika kralju Aleksandru I.
Zaživel pa je tudi mariborski otok. Kopališče, ki ©o ga včeraj otvorili, je privabilo polno ljubiteljev kopanja.
Zbor oblastnega odbora Jadranske straže
V mestni posvetovalnici so se zbrali dopoldne delegati kfa.ievnih odborov iti po-verjeništev k rednemu občnemu zboru obrtnega fidljora Jadranske straže. Zborovanje je otvoril dolgoletni zaslužni predsednik dr. Franjo Lipold.. Z občnega ztora so od-poslali vdanostni brzojavki -Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu Pavlu in pozdravne brzojavke kraljevima namestnikoma Stankoviču in dr. Perovicu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, ministru za vojsko in mornarico generalu Mariču notranjemu ministru dr. Korošcu iin izvršnemu odboru JS v Splitu.
Za tem je predsednik g. dr. Lipold v jedrnatih besedah podal splošno poročilo o delovanju v pretekli poslovni dobi. Iz poio-či'la tajnika g. Janka Pirca je razvidno, da je v oblastnem odboru v Mariboru včlanjenih 18 krajevnih odborov in dve poverjeni-štvi e 3069 čla.ni. Na teritoriju oblastnega odbora v Mariboru je dobro organiziran tudi Pomladek Jadranske straže. Poročilo o letovanju v Domu jadranske straže v Bakru izkazuje med drugim, da sta v domu !eiu-vali lani d-ve koloniji s skupno 135 otroki in da ie prišlo v dom 27 ekskurzij z 7t>6
otroki. Skunno je prenočevalo v njem 11->7 oseb. Zaradi velikega števila odraslih članov so morali najeti lani še posebno vilo ob morju.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. Ante Lavrenčič, je razvidno, da so znašali dohodki okoli 614.000 din, izdatki pa okoli 680.000 din. Premoženje znaša čez 511 tisoč din. Za nadzorni odbor je predlagal razrešnioo dr. Leskovar. Razrešnica je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena uprava z dosedanjim predsednikom dr. Franjem Lipoldom na čelu.
Pri slučajnostih eo se obravnavale smernice bodočega delovanja oblastnega odbora ter se je sklenilo, da to oblastni odbor 6. septembra razvjj svojo zastavo. Po dveur-nem trajanju je predsednik dr. Lipold zaključil lepo uspeli zbor.
Stanovanjski najemniki so zborovali
v restavraciji »Pri novem svetu*. Občni zbor je vodil predsednik g. Anton Mohor, ki je podal izčrpno predsedniško poročilo, med tem ko je o poslovanju blagajne poročal g. Mirko Feldin. Društvo šteje 1085 članov. V okviru društva se je lani ustanovil poseben podiporni sklad, ki nudi članom podporo za primer deložacije. Novi odbor sestavljajo: predsednik Jože Kac. tajnik Anton Mohor, odborniki Jože Bačnik Mirko Feldin. Rozman. Franjo Reicher. Hinko Karner. Fran Menih. Ivan Safran in Franjo Novak: preglednika računov Dobaj in Breč-ko. Na občnem zboru se je sprejela resolucija. v smislu katere zahtevajo stanovanjski najemniki v okviru zakona svojo stanovanjsko zaščito.
V Sloveniji pokradeno blago so prodajali
v Zagrebu
Aretiran je bil trgovec Dsražič, pajdaš znanega vlomUca Cirila Stebana, in izročen v ljubljanske sodne zapore
Zagreb, 15. maja Na direkcijo zagrebške policije je pri-vedel komandir g. Strajnar iz Vač vlomilca 25-letnega Cirila Stabana, ki ima na vesti kopico grehov, storjenih po dravski banovini in tudi drugih krajih naše države. Steban je bil aretiran po roparskem na-
padu v Mlinšah blizu Zagorja. Tam so ga zajeli, ko je sprožil zadnji izstrelek na svoje zasledovalce in se ni mogel več braniti.
Ugotovljeno je bilo. da je oplenil Steban več hiš. Ker niso našli nikjer plena, so za-sumili, da je oddajal Steban s svojimi paj-
Čez drn in strn
TISKARSKI ŠKRAT
Kazenski sodnik g. Joža Kokalj je za soboto 7. t m. razpisal novo obravnavo proti Jožetu Prešernu. Vabljenih je bilo 34 prič. Razprava is rajala cel dan (»Slovenski dom«, 9. V.)
prekršek
Zadeva je bila prijavljena policijski upravi Elegantni gospod je dr Miletič, uradnik PAB v Ljubljani, in stanuje v bližini Medjatove hiše na Tvrševi cesti. Zasluži pač strožjo policijsko kazen zaradi prekrška nedostojnega vedenja na javnem prostoru. (»Slovenski dom«, 9. V.)
- . V»
I
. / ' \ V 1 i i ^ ^ t
v *
ZAJCI
Avstrijski Rotary-klub je poslal prošnjo sarajevskemu, naj mu preskrbi nekaj divjih zajcev, češ da so avstrijski zajci preveč degenerirani, tako da se resno boje za zarod te divjadi. Dopis avstrijskih rota-rijcev je sarajevski Rotary-klub poslal Zvezi lovskih društev, če mu more preskrbeti nekaj takih divjih zajcev. Zdi pa se malo verjetno — pravijo Sarajevčani —
da bi Zveza lovskih društev mogla ustreči želji avstrijskih rotarijcev, kajti te zajce bi bilo pri nas šele treba naloviti, ko nimamo modernih odgajališč te vrste divjadi. In kdo bo tekal za zajci in jih lovil žive! (»Slovenski dom«. 9. V.)
razst4va italijanskega portreta
Danes se je zaključila velika razstava italijanskih portretov, ki je trajala šest tednov Razstava je dosegla zelo velik uspeh, saj si jo je ogledalo preko 80.000 din. (»Jutro«. 10. V.)
sreča v nesreči
S posteljo vred je vrgel skozi zid podtaknjeni dinamit nekega kmeta iz vasi Gornja Mala pri Banji Koviljači Dinamit mu je vrgel ponoči skozi okno njegov sosed, s katerim sta bila že nekaj časa v sporu. Eksplozija je bila tako strašna, da se je hiša vsa porušila, nesrečnega kmeta pa je vrglo s posteljo vred skozi zid na prosto. Priletel pa je vendar tako srečno, da se ni ubil Dobil pa je težke poškodbe in dvomijo, da bo ostal pri življenju (»Slovenski dom«. 10. V.)
Hvala bogu zares, da se siromak ni ubil — samo škoda, da ne bo ostal pri življenju. '
izbrano sodišče
Med francosko družbo »Batignol« in našo državo je prišlo do tožbe pred izbra-
nim sodiščem. (»Slovenski dom, 13. V.)
Izbrano sodišče — kaj pa je to? Tu nekaj prikrivate, gospoda. Ali ne bi bili veseli vsi razbojniki tega sveta, če bi izvedeli. da se lahko hodijo zagovarjat pred sodišče, ki ga. recimo izberejo sami?
blagor povodnj1
Zaradi silnega deževja so reke zelo narasle, prestopile bregove in preplavile prostrana polja Močno je narasla tudi največja makedonska reka Vardar Pred povodnijo sta zelo trpela predvsem Priština in Gostivar (»Slovenski dom. 13 V) O. to sta še dobro odrezala Priština in Gostivar. da je prišla povodenj nadnju. če sta pred povodni o morala toliko trpeti
v ameriki je drugače
Trojčice je povila neka Anica Radoš, doma iz Benkovca v Dalmaciji Ta srečna mati je stara 40 let in je imela že prej štiri otroke Vest o rojenih trojčicah se je hitro raznesla po bližnji in daljnji okolici, saj tudi ni čudno, ko so takšni primeri tako zelo redki V Ameriki je drugače, tam mnda ni prav nič tako čudnega, če se kdaj pri kaki hiši oglasi tako darežljiva štorklja. Pet ali sedem, to so številke za Ameriko. (»Slovenski dom«. 13. V.)
—kra—
Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad!
daSi nakradeno blago kam drugam- Po vnetem zasliševanju je Steban priznal Vaškemu komandirju g. Strajnar ju, da ima v Zagrebu ljubico, kjer je oddajal blago. Dobro zvezanega so privedli Stebana v Zagreb, kjer so ugotovili, da je govoril resnico. Ob tej priliki je prišlo še na dan, da so oddajali blago tudi tukašnjemu trgovcu Vladku Dražiču, ki je prodajal ceneno kupljene predmete svojim odjemalcem v Zagrebu in ostalih krajih Hrvatske in Bosne.
Vaški orožniki so odvedli aretiranega Stebana nazaj v ljubljanske sodne zapore, zagrebška policija pa je nadaljevala preiskave, ki so obremenjevale trgovca Dra-žiča. Na podlagi dokazov so trgovca zdaj aretirali in so ga odvedli v zapore ljubljanskega sodišča, ki vrši preiskavo o številnih grehih drzne roparske in tatinske družbe. Zdaj se odgrinja zavesa mnogih vlomov, ki jim oblastva doslej niso mogla priti do dna.
Steban je priznal enajst večjih vlomov. Koliko je tolpa izvršila tatvin, pa se niti ne spominja dobro. Kamor je prišel in kjer
se mu je ponudila prilika, je kradel. Ce je imel slab dan, se je spravil na posel tudi ponoči in je z orožjem v roki izvršil vlom ali celo roparski napad. Pri svojih nočnih poslih je imel vedno dovolj sotrudnikov.
Steban je priznal zdaj med drugim tudi nočni vlom v trgovino g. Rancingerja v Zagorju in vlom v hišo šolskega upravitelja v Pečah pri Moravčah. Orožniške in sodne preiskave odkrijejo vsak dan kako novo zanimivost iz pestrega življenja Cirila Stebana. Del svojih grehov je izvršil pod imenom Karla Jekoša. Ob aretaciji so našli pri njem tudi potrebne listine na ime Karla Jekoša. Spočetka so menili, da je izvršil Ciril Steban zločin nad Karlom Jekošom in si je na tak način prisvojil Jekošove listine. Zdaj ap so ugotovili, da je Jekoš še pri življenju in je ta čas v zaporih novomeškega sodišča. Zanimivo je vsekako, da je bil Ciril Steban izpuščen iz sodnih zaporov pred dobrim mesecem; odsedel je zaporno kazen pod imenom Karla Jekoša. Komaj so izpustili nepravega Jekoša. pa je prišel v roke pravici pravi Karel Jekoš, ki še zdaj sedi.
Umetnostno in zgodovinsko
društvo je zborovalo
Ljubljana, 15. maja
V dobro zasedeni beli dvorani hotela »Uniona« je bil snoči občni zbor enega naših najuglednejših društev, Umetnostnega in zgodovinskega društva. Za uvod je imel univ. prof. g. dr. France Štele nad vse zanimivo predavanje o »Ljubljani kot umetnostnem središču«. V njem je v kratkem obdelal umetnostno zgodovinski razvoj Ljubljane od srede XIII. stoletja do današnjih dni.
Po predavanju, ki ga je spremljalo veliko število skioptičnih slik in ki so ga poslušalci sprejeli z velikim priznanjem, je predsednik društva g. dr. Fran Windi-scher otvoril občni zbor s svojim poročilom. Pozdravil je poleg vseh navzočnih posebej še zastopnika občine g. dr. Rudolfa Moleta. Ugotovil je, da so zadnja leta splošne krize, ne samo gospodarske, močno prizadela tudi Umetnostno in zgodovinsko društvo, ki mu primanjkuje delavcev in sotrudnikov. število tistih, ki prihajajo v poštev za sodelovanje, že tako ni veliko, stebri društva pa so preveč obloženi pri svojem poklicnem delu in pri drugih važnih ustanovah. Naše umetnostne zgodovinarje čaka še mnogo lepega in prav potrebnega dela. Temu delu pa so zastavljene meje. ker je društvo deležno le skromnih podpor .izdatke pa ima velike. Najbolj kaže društvo svoje plodonosno delo s svojim vsakoletnim »Zbornikom«, mora pa napeti vse sile. da pokrije stroške zanj. Podpore so v zadnji poslovni dobi naklonili društvu banovina, Mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica, poleg tega pa še nekateri zasebniki, ki so znali ceniti delo in pomen društva. Prav priljubljeni so ogledi umetniško pomembnih spomenikov, ki jih društvo prireja vsako leto. Največ zaslug za njihov uspeh ima častni predsednik društva monsignor Viktor Steska, ki slovi kot vzoren vodja teh ogledov, in njemu je zato društvo dolžno najlepšo zahvalo. število članov je žal zelo pičlo in bi bilo treba pridobiti še vse številne prijatelje naše umetnosti za članstvo. Predsednik je končal z apelom na navzočne, naj ostanejo tudi v prihodnje zvesti člani in naj pridobivajo v krogu svojih prijateljev novih društvenikov.
Tajnik g. dr. Rajko Ložar je med drugim sporočil, da je odbor sklenil, da bo odslej svoj »Zbornik« ki ga urejata dr. Štele in dr. Ložar, reorganiziral. V njem bodo samo krajše razprave, daljša dela pa bodo izhajala samostojno in jih bodo člani dobivali po zmernih cenah. Društvo je lani priredilo deset izletov, ki se jih je udeležilo skupno 347 članov. Izleti v inozemstvo so odpadli, čeprav so bili napovedani prihod-nie poslovno leto pa se bodo vsekako vršili, ker bodo dovolj zgrodaj sklenjeni dogovori zanie s potovalnimi pisarnami. Predavanj društvo v zadniem času ni imelo, pač pa so člani sodelovali pri vodstvu po razstavi bratov šubicev.
BJagain;k monsignor Viktor Steska je podal blaeainiški obračun zadnje poslovne dobe, ki kaže okoli 24.000 dinarjev dohodkov in okoli 34.500 dinarjev izdatkov. Društvo je dobilo vseea nad 12.000 dinar-iev da "T med tem 7500 dinariev od banovine, 1000 od mesta. 1500 od Mestne hranilnice. ostalo pa od razn;h požrtvovalnih podjetij in privatnikov, članarina je vrgla skorai 6000 d;narjev. Na drugi strani pa je imelo veliko breme v starem dolgu za tiskanie »Zbornika«, del njeeove imovine pa ie bil zamrznil v banki. Društvo pa je zdaj že kolikor toliko sanirano in bo lahko po snrostitvi zamrzleera kapitala brez prevelikih ovir nadaljevalo svoje delo. saj premore okoli 20.000 dinarjev premoženja. Po-
sebej se je g. blagajnik zahvalil gospej dr. Majaronovi in gospej dr. Pretnerjevi, prvi za zbiranje naročnikov za »Zbornik«, drugi pa za zbiranje udeležencev izletov, ki bi bili brez njenega sodelovanja nemogoči.
Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta in odbor je dobil razrešnico. Pri volitvah je bil na predlog dr. Josipa Mala soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Windischerjem na čelu.
Občni zbor je pokazal, da Umetnostno in zgodovinsko društvo pridno deluje in da se zaveda pomembnih nalog, ki si jih je bilo zastavilo.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 16. zaprto.
Torek, 17. Haremske skrivnosti. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra, izven. Sreda, 18.. Aleksandra. Gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven.
OPERA Ponedeljek, 16.: zaprto.
Torek, 17.: Manon Lescaut. Premiera.
Premierski abonma. Sreda, 18.: Lucia di Lammermoor. Red Sreda. Gostovanje župevčeve in Gostita.
četrtek, 19.: Rigoletto. Red četrtek.
Mladostno svež izgled
Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s
KHASANA
RDEČILOM ZA USTNA IN LICA olepšati in pomladiti izgled svoje zunanjosti. Khasana rdečilo za ustna v 8 različnih barvnih tonih —> za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdečilo za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube!
iTiTi/l]j}
-»•»seda 1 fin davek • Oln za šifro ali daiani* naslova S Din Najmanj Si znesek 1? Din
Tehnika
strojnega ln stavbenega t-udl z nedovršeno šolo če mogoče vojaščine prostega sprejmem v stalno službo Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«
li 96 1
P
»NSERIRAJ V „ JUTRU"
URODONAL
RAZKRAJA SEČNO KISLINO
Ali vam srce preveč močno bije? — Vas zbada v srcu? To pomeni, da se v srcu skriva sečna kislina.
IURODOM flLOM
dosežete isti uspeh kakor s puščanjem
krvi skozi seč (sečna kislina, ura-ti, oksalati)
Revmatizem protin
žolčni kamen nevralgija bolezni v kolkih arterioskleroza
Sečna kislina osvaja postopoma arterije srca. Pri tem stvarja v njih največji del onih ate-romatičnih pločic, ki se tam nabirajo in zapirajo vhod v krvne prekate, pri čemer ovirajo delovanje srčnih zaklopk.
To je zelo nevarno!
če ste zdravi, ne smete čutiti delovanje vašega srca!
odebelenje.
Etablissements, Chatelain 22, GRANS PRIDX — PARIŠ,
Dobavitelj pariških bolnic — Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo
STERILAV, Angl. Kem. farm. laboratorijev
Beograd, Kneza Mihajla 33.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH. Oglas registr. pod S. br. 4271, z dne 12. m. 1932.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. —
Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarja Pran Je ran.
— Za inseratni del le odgovoren AJojz Novak, — Vsi s Ljubljani.