Direktor črnuške opekar-ne, gratlb. inž. Herman Cr-tanc, je nedvomno najsta-rejši  direktor   po   stažu   v
beži^rasjki oheini Najdlje v istem podjetju, na istem položaju. Torej na istein stolčku. Sodi med tisto pe-torico Mjubljanskih dlrek-torjev, ki so v LJubljani najdlje v istem podjetju in na istem položaju. Komaj 45 let je star, službo v ope. karni je nastopil 1. aprila 1946 i o«1'- oin Ministrstva za industrijo; kot delegat, kot Skojevec. Vodstvo pod-jetja je prevzel, ker je iz Crnuč doma, pa zato ker je bil demobiliziran iz vojske in ker so mu takrat rekli, da je »zaupna« oseba. Nl mislil ob tisti priliki, da bo v podjetju ostal, saj je imel pred seboj čisto dru-gačne načrte za življenje. Toda ... Ko smo ga pred dnevi obfskali. da bi zvede. li za skrivnost, kaj mu je preprečilo prepnje načrte in zakaj je ostal v podjet-ju, predvsem pa, kako je vzdržal »viharne« čase in si zaslužil vzdevek enega naj-starejsih direktorjev v Lju-
25let direktor
bljani, nam je skromno po-vedal:
»Vzl.jubil sem panogo in trmasto sem vztrajal v pod-jetju, da bi dokazal uspch. O, so bili časi, ko sem ho-tel pustiti mesto direktor-ja. Z nejevoljo sem bral v casopisih, ka.j menijo o di-rektorjih. Ni mi bilo lahko pri srcn. ker sem bU di-rektor, v resnici pa sem pustil v podjetju vso svo.jo mladost   in   delat   v   njem,
kot da bi bilo moje lastno. Zivo se spominjam prve re-konstrukcije, ko sem sam, ročno, z edinim delavcem, ki mi je ostal zvest, po-stavljal stroje. Ostali niso verjeli v uspeh, pa so zapu-stili podjet.je. Ker nisem bi) vešč stroke, sem končal gimnazijo poleg dela in ka-sneje še fakulteto v stroki. Tako sem postal mojster svojega poklica.«
»Menite, da je mojster v pokHcu dovolj?«
»Veliko jc, ni pa vse. Med vojno sem bil sekre-tar Skoja za kamniško okrožje. Nekaj takrat, ne-kaj pa pozneje pri delu v pod.jet.ju sem se naučil, ka-ko je treba delati z Ijud mi. Ljudj; morajo čutiti. da je direktor objektiven, da ne dela razlik med Ijud-mi. da zanje vsestransko skrbi in da razume prepro-stega delavca. To sem ved-no poskušal in v tem setn verjetno uspel.«
»Na kaj ste najbolj po-nosni?«
»Več stvari je, pa bi pn-vedal samo eno. Naša ope-karna   je   danes   industrij-
ska. Brez povečane delovne sile dajemo na tržiSfe letno 10 milijonov kosov opeke vseh vrst. Toda bili smo eno prvih podjetij v Slove-niji, kl smo že pred dese-timi leti v ceioti rešill sta-novanjski problem svoj b delavcev. Pa vam sploh ne moietn povedati, v kakš-nem stanju sem leta 1946. dobil podjetje, kako bedna je bila videti prihodnost in kako nič, ali zelo raalo je družba dala v naš razvoj, od nas pa nenehno ter.jala precejšen delež. Pa smo si s svojlm delom, pa pred-vsem zato, ker smo .bili dober kolektiv z dobrimi delovnimi odnosi, ustvarili dobre delovne pogoje, ki so nam omogočili tudi prime-ren in zadovol.jiv življenj-ski standard ...«
Več v našem razgovoru nismo mogli zvedeti, ker se nara je le blagohotno na-smihal in povabil vsako-gar, ki ieli kaj vedeti, naj pride, pogleda in vpraša. Njegovo geslo je: samo de-Io in znanje, pa iskreni člo-veski odnosl.
LOJZE  JAKOPIC