Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. * T^elja: za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništru „Mira“ y Celovcu. Leto XII. V Celovcu, 20. velikega srpana 1893. Štev. 23. šolske razmere v Velikovcu. Nemško-liberalni listi delajo grozen krik in vrišč zavoljo slovenske šole, ktero misli v Velikovcu ustanoviti slavna družba sv. Cirila in Metoda, ter naganjajo Velikovčane na vse grlo, naj. to šolo zabranijo, ako le mogoče, pred vsem naj vzamejo stariše v strah, da si ne bodo upali, svoje otroke poslati v slovensko šolo. Toda to strahovanje bo le v mestu kak uspeh imelo, okoličani se menda Velikovških strahov ne bodo zbali ter bodo otroke pošiljali v šolo, ki bo pametno uravnana, namreč da bo glavni pouk v slovenskem jeziku, kterega otroci zastopijo, zraven se bo pa tudi nemščina pridno učila. Slovenska šola bo pa tudi verska, ker jo bodo vodile nune iz Maribora, ki se imenujejo šolske sestre, ker se le s šolami pečajo. Seveda bode slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda ob pravem času vse ukrenilo, česar treba, da si smejo Mariborske šolske sestre ustanoviti svojo podružnico v Velikovcu. Te nune so že davno na dobrem glasu kot izvrstne učiteljice. Stariši bodo veseli, da se njih otroci lepo v krščanskem duhu izrejajo in poučujejo, da postanejo iz njih kedaj pošteni ljudje. Otroci se bodo v tej šoli pa tudi več naučili, kakor do zdaj, ker se jim bodo nauki razlagali v materni, slovenski besedi, ktero zastopijo. Zato upamo, da Velikovški nemškutarji in liberalci ne bodo veliko starišev iz okolice ostrašili, temveč da bodo kmetje iz okolice z veseljem poslužili se šole, ktero jim zastonj pripravi družba sv. Cirila in Metoda, da bodo rešeni šolskih plačil, ktere so zdaj imeli. Kedar se pa čez en par let pokaže, da je slovenska šola dobra, in da se otroci v njej naučijo ne le šolskih naukov, ampak tudi lepega in krščanskega življenja, potem smo preverjeni, da bodo tudi mestni Slovenci svoje otroke rajši v slovensko šolo pošiljali. Da bi Velikovško županstvo ali višje šolske oblasti zamogle slovensko šolo zabraniti, pred tem nemarno nobenega straha, saj nema za to nobene postavne pravice. Če je nemškemu šulferajnu dovoljeno, da ustanovlja šole za tuje otroke, toliko menj se more naši šolski družbi braniti, da dela šole za domače, slovenske otroke. Sicer pa državna šolska postava z dné 14. vel. travna 1869 in z dné 2. vel. travna 1883 jasno povč, da je in pod kte-rimi pogoji da je dovoljeno, ustanovljati privatne ali zasebne šole. §. 70 se namreč glasi: »Ustanova zasebnih šol, v ktere se sprejemajo za šolo godni otroci, in takih zavodov, kjer dobivajo tudi hrano in stanovanje, se dovoljuje pod sledečimi pogoji: 1. Šolski voditelji in učitelji morajo izkazati, _d.a imajo tiste zmožnosti, ki se tirjajo od učiteljev jàìrìih šol enake vrste. Izjeme sme dovoliti učni minister, ako dotični učitelj svojo sposobnost na drug način zadostno dokaže. 2. Moralno (nravno) obnašanje šolskih voditeljev mora biti brez madeža. 3. Učni načrt mora biti vsaj toliko obsežen, kakor pri javnih šolah. 4. Skrbeti je za to, da zdravje otrok ni v nevarnosti. 5. Vsaka prememba pri učiteljstvu šole, vsaka prememba učnega načrta ali pa šolskih prostorov mora se prej šolski oblasti naznaniti. Za odpretje take šole treba je dovoljenja deželne šolske oblasti, ki se pa ne sme odreči, ako se je zgoraj naštetim pogojem od 1. do 4. zadostilo.“ Odbor družbe sv. Cirila in Metoda pozna postave , zato se ni bati, da bi ne vedel zadostiti zgoraj naštetim pogojem. Mogoče je pač, da bojo nasprotniki slovenskih šol delali vse mogoče ovire in stvar zavleči skušali; toda na zadnje bodo morali vendar odjenjati, ker postava za nas govori. Če sme družba v Trstu imeti svojo šolo, zakaj bi je v Velikovcu ne smela?! Velikovčani bi morali še le veseli biti te šole, ker njihovi šoli odvzame veliko težo. Velikovška šola ima v 5 razredih 420 učencev in učenk, od teh je 221, torej več ko polovica, slovenskih. Na vsak razred pride toraj od 80 do 90 otrok, to je pač preveliko število! Vsak, tudi če ni učitelj, mora sprevideti, da je ložej poučevati, kjer je malo otrok, težavno pa, kjer jih je veliko. Še večja pa je težava, kjer so nemški in slovenski otroci namešani, kakor je ravno v Velikovcu. Pouk je nemšk, torej ga slovenski otroci nič ne zastopijo. Včasih se mora pa učitelj vendar tudi s slovenskimi otroci pečati in jih izpraševati, in ker le s težo kaj spravi iz njih, zamudi veliko časa, ki je za nemške otroke zgubljen. Ko bi slovenski otroci iz šole izstopili in bi samo nemški v njej ostali, potem bi se tisti veliko bolje in hitreje učili, kakor zdaj, ne samo zavolj tega, ker bi jih bilo veliko menj in bi zamogel učitelj vsacega po več- krat izpraševati, ampak tudi zavolj tega, ker bi jih slovenski otroci ne zadrževali in ne motili. Če namreč zdaj učitelj za nemške otroke govori, so slovenski nemirni, ker ga ne zastopijo, ako začne slovenske otroke izpraševati, so nemški nemirni, ker slišijo taka vprašanja, kar že davno znajo, jih tedaj ne zanima poslušati, kaj učitelj s Slovenci govori. Po pameti bi se tedaj Velikovčani le veseliti morali, da se slovenska šola napravi, ker bo ta slovenske otroke iz okolice k sebi potegnila, nemški otroci pa bodo potem sami ostali in se ložej učili. Veseliti pa se morajo tudi še posebno Slovenci iz okolice, kajti prvič bodo rešeni vsaj nekoliko tistih plačil, ki so jih do zdaj za Velikovško šolo imeli, drugič pa dobijo dobro šolo, kakor smo že zgoraj povedali. Na Velikovški šoli se slovenski otroci še krščanskega nauka niso mogli pridno učiti. Ker je namreč šola nemška, mora katehet tudi krščanski nauk po nemško razlagati, tako da ga slovenski otroci ne razumejo; ako hoče pa slovenščino na pomoč poklicati, je spet druga težava, ker otroci po slovensko brati ne znajo, toraj tudi slovenskega katekizma ne morejo rabiti. Že 31. grudna 1885 je tačasni katehet in kanonik vč. g. Janez Volavčnik, sedaj župnik na Rudi, spisal obširno spomenico o težavah, ki ovirajo vspešno poučevanje krščanskega nauka na Velikovški ljudski šoli ter je okrajni šolski sovet prosil za pomoč. Dokazal je, da je poučevanje v krščanskem nauku silno težavno, ker je nekaj otrok nemških, nekaj pa slovenskih. Poslednji ne razumejo nemške razlage, ako se jim pa v naglici, da se preveč časa ne potrati, ravno to po slovensko pove, treba bi bilo podpore učnih knjig, da bi se jim namreč naročilo, naj se doma učijo iz slovenskega katekizma in berejo zgodbe sv. pisma v slovenskem jeziku. To pa ni mogoče, ker otroci po slovensko še brati ne znajo. Zato bi bilo potrebno, da bi se slovenski otroci vsaj brati po slovensko naučili v šoli. Molitve in verske resnice slišijo otroci tudi doma in v cerkvi razlagati v slovenskem jeziku, torej bi se moral ta pouk tudi v šoli nadaljevati v tem jeziku, da bi se spolnil in ujemal, in bi bilo kaj uspeha pričakovati. Za ta namen pa je najprej potrebno, da znajo otroci po slovensko brati. — Nadalje se je katehet pritožil, da so šole prenapolnjene in da se sprejemajo v nje tudi tuji otroci, namreč ne samo iz bližnje okolice, am- Družbe sv. Cirila in Metoda redna Vlil. velika skupščina dné 26. vel. srpana 1893 v Sežani na Krasu. I. I. Naša družba je dozdaj obvršavala svoje skupščine po raznih mestih in trgih naše mile domovine , a letos se je ozrla tudi na slovensko vas, hoteč tako zanetiti vzvišeno idejo o slovenskem šolstvu tudi v nižjih slojih našega nàroda, kteri so bili doslej glavni in najbolj zanesljivi steber slovenskega preroda in iz kterih je našemu nàrodu priklila tudi večina inteligencije, ktera se zdaj s hvaležnostjo bori za njegove pravice. Da je druž-bino vodstvo pravo zadelo izbravši največjo vas slovensko za skupščinsko slavnost, sijajno spričuje dan 26. mal. srpana. Rodoljubna Sežana na kršni zemlji Kraški svetkovala je takrat v istini nàroden praznik, kakor še ne poprej. Dokazala je pa tudi, da se zaveda svoje prednosti, ker je prva, največja in najlepša vas na Slovenskem. Osvetljila si je lice pred vsem slovenskim svetom in sme biti na to ponosna. Uprav njene žene, zbrane okrog domačega ognjišča — v svoji ženski podružnici sv. Cirila in Metoda — pokazale so svojim slovenskim sestram na okoli pot, ktera vodi naš nàrod k lepši bodočnosti. Kakor najslajše počiva v materinem naročji, tako se je tudi družba po burnih dneh zatekla k materam slovenskim in je pri njih našla milo zavetje ter nov pogum za srečno izpeljavo vzvišenih namer za duševni blagor naše mladeži. Vodstveno vabilo dné 11. mal. srpana št. 2296 — objavljeno v naših časnikih — k skupščinski slavnosti v Sežano za dan 26. mal. srpana ni ostalo glas upijočega v puščavi. Naše razumništvo in pri-prosti nàrod sta se mu enodušno odzvala v dokaz, da pojmita preimenitno nalogo naše družbe, da jo hočeta ščititi tudi v bodoče. Bela Ljubljana je že na predvečer^ sprejela dokaj skupščinarjev iz bratske Koroške in Štajerske. Jako umestno je bilo, da je prva Ljubljanska podružnica priredila na čast skupščinarjem na vrtu Hafnerjeve pivarne »zabavni večer". Po 8. uri zbralo se je na tem s cesarskimi in nàrodnimi zastavami ozaljšanem in bogato razsvetljenem vrtu mnogo stranskih in domačih družbenikov k prijateljskemu razvedrovanju. Slavna vojaška godba in pevsko društvo „Ljubljana“ sta z izbornimi komadi zadovoljila zbrano občinstvo. Družbini prvo-mestnik profesor Tomo Zupan, kterega ob prihodu občinstvo sprejme z živioklici, pozdravi v prisrčnih besedah čč. zastopnike, ki so prihiteli od daleč, kakor tudi domače družbenike in druge goste, ki pri vsaki priložnosti skazujejo družbi svojo blago-naklonjenost. IL Dné 26. mal. srpana krog 6. ure zjutraj zbirali so se skupščinarji ter izletniki na Ljubljanskem južnem kolodvoru, da pohité v Sežano. Znana potovalna pisarna Josip Pavlin-ova je priredila poseben vlak iz Ljubljane v Sežano tija in nazaj. Žal da takoj v Ljubljani ni zasedlo vlaka toliko udeležencev, kakor je bilo želeti; morda je temu kriva tista obligatna ,,megla“, ki je tudi tisto jutro zakrivala mesto in njega okolico ; zato so bili izletniki veseli, da jih je hlapon v naglem dim pri- vedel čez slavnoznani borovniški viadukt, koder jim je zginila megla izpred očij in so se radovali prekrasnemu dnevu, ki ga je obetalo jasno nebo. Na vsaki postaji je vstopalo novih izletnikov tako, da se je vlak vendar dobro napolnil. A kaj je to? Vlak še dirja — in že nam nasproti doni mogočen strel topičev ; saj še vendar nismo v Sežani ! Sprevodnik kliče: Postojna! .Da, vrla Postojna ra-duje se z nami vred ob spominu lanske tu obvr-šene skupščine ; pozdravlja nas, pozdravljamo jo mi zopet — do bodočega svidenja. Istotako odmeva mogočni strel čez kršnato plan, ko se bliža naš vlak Šent Petru in Divači. Tu se nam je pridružilo mnogo izletnikov iz bratske nam Istre. Še nekoliko minut — in vlak se ustavi na kolodvoru Sežanskem. Malo prej po 9. uri dospeli so semkaj z jutranjim brzovlakom dragi bratje z goriške in tržaške strani. Postojnske godbe ubrani glasovi zadoné jim v pozdrav. Ko se poležejo viharni „živioklici“, stopi pred došle skupščinarje odbornica gospodična Maša Dolenčeva ter v imenu Sežanske ženske podružnice spregovori približno tako-le: „Bratje častiti in mile nam sestre! Bog Vas sprejmi, stopivše na naše zemlje tla ! Sprejmite zagotovila naših hvaležnih in udanih src za današnji poset vsi Vi, po kterih žilah se pretaka ona rudeča kri žarne ljubezni, ki nas spaja in veže v eno telo. Sini in hčere velike, da sila velike majke Slave, ki jej solnce nikdar ne zahaja! Prišli ste k svojim. Sprejmite pozdrav, ljub pozdrav svojih, ki živimo za ravno iste ideale in se neustrašeno bojujemo za vero in dom in mili pak tudi iz takih krajev, kjer imajo itak svoje lastne ljudske šole. Izrekel je sum, da šolsko vodstvo to dela, da bi z izkazom velikega števila šolskih otrok pridobilo več učnih močij, da pa pri tem ne premisli, da se s tem katehetu otežuje njegova naloga. Na to prošnjo je c. k. deželni šolski sovet z odlokom z dné 28. sušca 1886, št. 660, odgovoril, da se ne more dovoliti, da bi se slovenski otroci tudi po slovensko brati naučili, ker je bila Velikovška šola od nekdaj nemška in ima samo nemške učne knjige, in ker ni nijeden tistih, ki šole vzdržujejo, za tako premembo prosil. Sprejemanje tujih otrok se pa tudi ne more prepovedati, ker bi se s tem število šolskih razredov nič ne zmanjšalo. Tak kratek in plitev odgovor je dobil katehet na svojo obširno, s številkami, razlogi in drugimi dokazi podprto, temeljito vlogo! Zdaj v novi, slovenski šoli bo vse drugače, ako Bog dà, da jo dočakamo. Slovenci Velikovške okolice, vi pa le krepko in možko branite družbo sv. Cirila in Metoda in njeno šolo, da je vam ne zabranijo! Verujte nam,- da bo ta šola za vas velika dobrota. Dopisi prijateljev. (Kronin dar!) V korist družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: Uršula Valašnik. kmetica na Kopanii, 1 krono: Marička Valašnik na Kopanji, 1 krono; Pavel Koman, kmet v Št. Lenartu pri sedmih studencih, 1 krono. Č. g. Štefan Sokolšek, provizor v Selah, poslal nam je prvih 11 kron, nabranih pri krstni družbi pri Mazeju v Selah, in sicer so darovali: dva botra vsak po 2 kroni, skupaj 4 krone; gospo-dičina Ana 1 krono; cerkovnik 1 krono; babica 1 krono; Gojkovsky 2 kroni ; Andrej 2 kroni. Darovali so dalje v Selu : Andrej Užnik 2 kroni, Matevž Užnik 1 krono, Valentin Jug 1 krono, Štefan Gojkovsky 2 kroni, Andrej Mali 1 krono in preč. g. Josip Fritz, dekan v Šmohoru, 20 kron. Iz Št. Jurija nad Žilo so nam poslali: preč. g. Fr. Bergman, župnik, 3 krone ; Tončka Bergman 2 kroni, Ančka Bergman 1 krono, Alojzij Bergman 1 krono. Skupaj 48 kron. Lepa hvala vsem darovalcem in darovalkam! Živeli nasledniki! Iz Št. Janža v Rožni dolini. (Naša hranilnica iu posojilnica.) Ko smo ustanovljali našo posojilnico, nismo mislili, da bode tako lepo napredovala. Da, celò smo se bali, da naše podjetje ne bode vspevalo, da bodemo ostali na cedilu, ker v naši okolici je veliko takih zavodov ; tako na primer je hranilnica (nemškutarska) v Svečah, Slov. Plajbergu, Glinjah, Borovljah (tudi nemškutarska), v Št. Jakobu, Celovcu itd. A vkljub temu se nam vendar dobro godi. Kmetje v denarni zadregi se do nas obračajo in mi vsem radi vstrežemo. Tudi zaupanja našemu zavodu ne manjka ; hranilnih vlog imamo precej lepo številko. V dokaz mojih besedij naj navedem te-le številke. — Od 1. prosinca letošnjega leta do konca rožnika je bilo denarnega prometa 19.881 gld. 28 kr. Posojil je bilo 8670 gld. 24 kr. ; hranilnih vlog 7421 gld. Zadružnikov vseh vkup je sedaj 102. Rezervni fond znaša 238 gld. 19 kr. — V zadnji odborovi seji se je sklenilo, da bi naš denarni zavod pristopil k „Zvezi slovenskih posojilnic". Četudi nismo še bili členi, obrnili smo se že prej z nekim vprašanjem do strokovnjakov, ki pri „Zvezi“ delujejo in ti so nam blage volje natanko odgovorili. Zató se onemu društvu javno tu zahvaljujemo in vsem koroškim posojilnicam, ki niso še pristopile k temu koristnemu društvu, svetujemo, da bi tako storile. Svoji k svojim! Iz Rožne doline. (Premalo vojakov.) Kakor je bralcem „Mira“ znano, bodo se vojaki na Nemškem pomnožili. Komaj so to Francozi zve- naš jezik slovenski. Pozdravljeni nam bodite sedaj in vsegdar stotisočkrat!“ Ti pozdravi so vzradostili dušo došlecem, tolmač njihovih čutil je bil preč. župnik Šempaski Blaž Grča, ki se je kot podpredsednik društva „Sloga“ v Gorici v prisrčni besedi zahvalil na lepem iskrenem sprejemu. (Dalje sledi.) Iskrice. Le takrat smo srečni, ako smo zadovoljni s svojim stanom in si prizadevamo, da bi bili res to, kar smo po imenu. Zato srečnejši je včasih zadnji kmet, ki opravlja svoja kmečka dela z veseljem, kakor kralj, ki spolnuje svoje vladarske dolžnosti brez veselja. Največji sovražnik svojemu zdravju je človek sam, ker se včasih udà nezmernosti, jezi, pijančevanju, lenobi ali drugim strastém. Te podkopajo zdravje ne le telesno, ampak tudi dušno. Če tudi slavni, mogočni ali bogati ljudje nosijo glavo višje kakor mi, vendar njih noge hodijo po tistej zemlji, v ktero se bodemo enkrat vrnili vsi. Človeško zdravje je kakor denar. Potrebo denarja čutimo najbolj takrat, kedar ga nimamo, in zdravje znamo oceniti tudi še le takrat, kedar smo že bolni. deli, takoj so se tudi podvizali z novim vojaškim predlogom, kterega bode vojaški minister francoski državni zbornici v kratkem predložil. In kakor se trdi, oni predlog bode brez težave sprejet. Koj za Francozi je prišla Rusija, ki je tudi svoje vojake pomnožila, da bi bil, kakor zagotavlja, „mir“ bolj zavarovan. Presneti „mir“ ! — Francoska je imela dozdaj razun Rusije največ vojakov; mogla je v času vojske postaviti na bojišče 4,677.000 mož; Nemčija 3 milijone, Avstrija 2,486.000, Laška 1,414.000 mož. In te številke so se zdele državnikom še premajhne — zato v „miru“ se vojaki pomnožujejo, da bi jih bilo v vojski še več. — Da tudi pri nas gospod vojaški minister tirja letos nekoliko milijonov več, in da bode zahteval še večjo svoto, smo že enkrat povedali. Premalo vojakov! — Vojaški strah straši vse državnike; ena država drugo zagotavlja, da hoče „mir“ in zató kažejo vse države ljubezen na zunaj, ali za hrbtom kupujejo puške, brezdimni smodnik, pomnožujejo vojake itd. — samo sevéda bolj zavolj tega, da bi se medsebojna ljubezen še bolj potrdila! — In kaj pa Laška? Ta ima bojda tudi premalo vojakov, ali ima to smolo, da nima , drobiža" in zavoljo tega, če tudi bi Lahi radi pomnožili svojo vojaško moč, ostanejo to pot lepo tiho. — Če pameten človek vse to vidi in o tem premišljuje, mora samega sebe vprašati: „Kaj pa ni mogoče odkritosrčno in prijateljsko sporazumljenje med posameznimi državami? Ali se mora ljudstvo zmirom več in več z davki obtežavati? Ali bo zmirom in zmirom vojakov premalo? Kam pridemo? Žal, da se tako misli ne pretresujejo pri višjih državnih oblastih. — Pri slavnosti škofovske petdesetletnice sv. Očeta smo videli pri sv. Očetu vse državnike iz celega sveta; vsi so mu izražali svoja voščila in podajali darove — v znamenje velikega spoštovanja. Vprašamo, ali ne bi mogli sv. Oče rešiti razna sporna vprašanja med posameznimi državami ? In njihova ljubezen, ktero gojijo v svojem srcu do vseh nà-rodov, ali ne bi mogla pravično poravnati pravde med sosedi? Ali oni sami zastonj povzdigujejo svoj glas, da bi pokazali nevarnost, ktera preti vsem nàrodom iz vednega pomnoževanja vojakov? Ali bodo državniki zmirom odgovarjali: premalo vojakov ? Iz Št. Vida v Podjunski dolini. (Naši poti.) Ostudno se že zdi človeku, zastran naših potov še kaj spregovoriti, ker je že naprej videti, da je vsaka beseda o tej zadevi bob v steno. Gledé na druge sosednje fare in občine, moramo zares reči, da je naša fara, kar pota zadeva, najbolj zanemarjena. Št. Vidska fara sliši k občini Rekarjaves, ktera pa obsega ne samo Št. Vid, ampak tudi Kamen in Mohliče. Ako pa pogledamo na to ali drugo stran, zamoremo se hitro prepričati, v kakem revnem stanu se nahajajo naša farna in posebno občinska pota. No, ali jih morda ni mogoče popraviti? bi kdo vprašal. — Naša pota bi se lahko popravila, ker fara ni tako gornata in strma, da bi povodenj pota poplakniti zamogla, tudi imamo materijala zadosti v porabo za popravljanje potov, vzrok pa je — pomanjkanje dobre volje faranov in vnemarnost občinskih zastopov. Ako srečaš našega kmeta peš ali z vozom, najprej se bode ti pritožil godrnjaje rekoč: „Slaba pota imamo" ; in še nobenega farana nisem slišal hvaliti naša pota. — Poglejmo si zdaj naša pota, posebno občinska bolj na tanjko. Iz Št. Vida imamo štiri glavna občinska pota v druge kraje. Prva nas pelje k postaji Rekarjaves11 pod Kamenom, eno uro hoda; ta pot so v priložnosti birme vigredi malo popravili Št. Vidski vaščani ■— Gorčani in drugi sosedi so jim pa pri delu od daleč »svetili11 — a občinska pot pod Kamenom do postaje je vedno z globoko plodro pokrita, da bi človek lahko črevlje notrej zgubil. Druga pot nas pelje v Št. Kocijan in Velikovec in se velikokrat rabi, posebno ob sredah, ker takrat je v Velikovcu tržni dan. Ta pot je posebno skoz gozd do ceste v tako revnem stanu, da bi že skoraj moral kovača seboj vzeti, da bi med potoni konja podkoval in voz poravnal. Tretja pot imamo čez Pogerče ali pa skoz Rekarjoves v Železno Kaplo in se pelje po kamenju, po dolgem in visokem klancu do Miklavca na cesto. Ta klanec nima nobenega pregrada, posebno na nevarni ridi pri Pogerčah. Četrta občna pot, ktera se največkrat rabi, pelje v Do-brloves. V Dobrlivesi imamo sodnijo, davkarijo, notarstvo, žendarmerijo, pošto in najbližnjega zdravnika. In ravno ta pot je v najrevnejšem stanu. Ako se pelješ po opravkih v Dobrloves, moraš se celo pot jeziti. Na enih krajih je pot z golim kamenjem obsuta, na drugih zopet leto in dan debelo blato leži, da teško ven prideš ; potrebno bi že bilo, da bi si naredili, posebno takrat, kedar dežuje, take vozove, kakor jih imajo Ogri in Hrvatje na dva visoka kolesa, da bi se ložej vozili skoz blato. Večji-del je pot z visokim plotom zagrajen — kjer bi ga pa treba bilo, ga pa ni —, morda da se luže in blato ne odtečejo in posušijo. Iz plota štrlijo dolge rante čez pot, posebno na ridah, in kažejo mimogredočemu roge kot ogerski voli, in paziti moraš, da ti kako oko ne izdregnejo. In ako si že tako srečen bil, da si dospel pri vsem tem do slednjega in najdaljšega farana, do kmeta Breliha, tukaj se hitro vsedi in prej kot se pelješ dalje skoz Dobrolski rov — leži namreč ta pot v Do-brolski občini —, stèri svoj testament, peljal se bodeš v pekel. Tukaj leži kamen na kamnu, peč pri peči, ni več pot, ampak prod. Ta rov je tako ozek, da, ako se dva z vozom srečata, morata izpreči in vozove na rob odmakniti. (Naj se tega občinsko predstojništvo v Dobrlivesi samo prepriča.) Kako veselo vzdihneš, ako prideš pretresen in še s celim vozom na ravno cesto. Seveda, ko bi ne bilo treba se zopet nazaj peljati. Ali je po tem takem čuda, ako naša fara in občina daleč „slo-vita11 zavoljo slabih potov. Kje pa so deželne in občinske postave zastran potov? Ali mar pri nas spijo? Ali se je z ozirom na taka pota čuditi, ako se zdravnik brani k nam priti, posebno po noči, ker peš je predaleč, peljati se pa ne more in je tudi nevarno zavoljo slabih potov. Kako težavno je tudi za duhovnika, ki je največkrat na potu na kako spoved ali v daljno podfaro in ima opravke v Dobrlivesi zavolj cerkvenih rečij! In še le po zimi! Pluga za sneg nemarno, akoravno bi ga občina lahko napravila, in tako po zimi dolgo časa nimamo pota, dokler ga ljudje sami ne izteptajo, in smo zakopani v snegu kot Sibirci. Ali se je čuditi, ako se tudi duhovnik po nekaj letih slabih potov naveliča in želi priti na — boljša pota ! Sklenilo se je sicer vigredi v nekej občinski seji, naj se pota za popravljanje razdelijo, toda našel je ta sklep svoje nasprotnike. En občinski odbornik (!) je mislil prav modro (?) povedati, ko je rekel, da so že pred sto leti taka pota bila, a ravno sedaj morajo drugačna biti ; tudi je rekel, da hočejo le nektera pota popravljena imeti, da bi se »bolj no-bel" s »koleseljni11 vozili ! Tako je ostalo dosihmal vse pri starem. Ljudje se dajo rajši tresti na vozovih in trpinčijo rajši živino, prej da bi kak kamen premaknili na potu. Mislim, da bi najmo-drejši bilo, ko bi se kupilo peska na občinske stroške — kamenja imamo po njivah zadosti — in kmeti bi vozili v prostem času prostovoljno kamenje in pesek k potom. Ker ljudje pota delati ne zastopijo, naj bi se izročilo to delo kakemu za-stopnemu cestarju, kteri bi na občinske stroške materijal razvozil in pota poravnal. Seveda bi bilo dela za dolgo časa, dobili bi pa sčasoma lepša pota. Z roboto tudi nič ni pomagano, kakor skušnja uči. Kmetje pošljejo na roboto navadno kakega mladega fanta ali drugega človeka, ki ni za nobeno rabo ; namesto da bi pota poravnali, pa — za potom žganje pijó. Kmetje, združite se vendar k skupnemu delu v vašo lastno korist, poravnajte vendar enkrat pota, da zanaprej ljudje ne bodejo več zamogli reči: »Št. Vidčani hodijo po slabih potih," in da ne bodemo prisiljeni, pri politični vladi si pomoči iskati, kar po postavi storiti pravico imamo. Iz Ljubljane. (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je prejelo nastopne darove: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda" je izročilo 2868 kron, nabranih od dné 29. vel. travna do 12. vel. srpana in izkazanih v 121. do 157. številki. Na posamezne kraje, odnosno posamezne darovalce se imenovane prve krone razdelé tako-le : Stari trg 28, Trst 2, Ljubljana 3, Mally 20, Zagorjan 10, Žalec 18, Št. Jernej 21, Ljubljana 9, Trst 1 itd._ Vrhnika 60, Zagorje 31, Krško 24 itd., gostilna Lloyd, Žužemberk i. dr. 74, Zagorjan-Auer, desetorica i. dr. 44, Brežice 46, posamezniki 11, Črnomelj 36, Zatičina 35, Iv. Božič 10, Urek 25, posamezniki 12, gospa Vršeč v Sevnici 50, Št. Jurij 2 L30, Loški potok 6, posamezniki 6'30, Ptuj 43, Ribnica 40, Sava 8, Postojina 100, Ljubljana 101, Litija 68, Kamnik 25'30 itd Borovnica 35, Cerklje 18, posamezniki 8, Kranj 101, Novo Mesto 51, Dunaj 20, Selce 10, Vrhnika 50, Kranj 10, posamezniki 4, Železniki 26, Lož 15, Šmartno 10, Kranjska gora 22, Kostanjevica 6, Novo Mesto 109, Ljubljana 10, Šmarje 38, Forte (Nordpol) 55, drugoletniki 10 itd. Litija 29, dva tujca 10 itd. Celje 20, Ploj 16 itd. J. V. 20, Postojina 7, Celje 100, Metlika 30, Krisper 20, Karlovec 15, Celovec 40, Brežice 8, Slovenija 20'36, Narodna gostilna 14, Loka 207, Kamnik 27, Št. Pavel 40 itd. — Šentjakobsko-Trnovska ženska podružnica v Ljubljani nam je poslala 350 gld. 89 kr., t. j. znesek veselice z dné 18. rožnika in darovane prve krone z željo, da se vpiše trikrat kot pokroviteljica. Lep vzgled požrtvovalnega domoljubja, v kterim se odlikujejo tudi Postojinske, Tržaške in vedno delavne Litijske Slovenke! Za Postojinsko žensko podružnico nam je poslala g. Josipina Kraigher 214 gld. in sicer 100 gld pokroviteljine in 114 gld. udnine, za Tržaško žensko podružnico nam je izročila g. Ljudmila Mankoč 170 gld. in sicer 100 gld. pokroviteljine in 70 gld. udnine in že četrto pokroviteljino so poslale Litijske in Šmartinske Slovenke, ktere zastopa kot četrta pokroviteljica g. Ivana Knaflič. 'In tudi Šentpeterske domoljubkinje v Ljubljani ne zaostajajo za Šentjakobskimi : poslale so 100 gld., da se vpiše njih podružnica za pokroviteljico. — Pokrovitelji z zneskom 200 kron so postali : Čč. gg. Goriški bogoslovci leta 1892/93, g. Fran Jurca, veletržec v Postojini, in »Novomeški samci". —Predsednik podružnice Zatičina-Višnja Gora-Št. Vid, gosp. notar Pirnat, nam je poslal kot podružničen donesek 108 gld. Za Sežansko podružnico nam je poslala g. Mici Mahorčičeva 97 gld.; prve krone pa so darovale v Sežani: Franja Gulič , Nežika Štolfa, Nežika Pitamic, Linka Širca, Mici Mahorčičeva, Kosovel, Kante, Rajmund, Mahorčič, Ka-nobl, Dettoni, Hren, Mankoč, dr. Ribaž, Gerbec, Batistig, Leban, rodoljub idealist, narodna žena po 1 krono, Mar. Pregl, Pavlina Resman, Krašovec, dr. Ostertag po 2 kroni, puščica v gostilni Jožefa Štolfa 3 gld. 40 kr., v kavarni Dolenčevi 7 gld. 65 kr., pri družini Mahorčičevi 6 gld. 17 kr., vesela družba v Divači 14 kron, vesela družba v Sežani 12 kron. — Prvomestnik Litijske podružnice, č. g. Jernej Zupančič, nam je poslal 90 gld. — Društvo učiteljev v Kamniškem okraju je pristopilo družbi kot pokrovitelj, doplačalo, je namreč 66 gld. k lani v ta namen poslanim 34 gld. — Šišenska podružnica nam je izročila kronin dar 130 kron kot dohodek veselice na Kozlerjevem vrtu. — Uredništvo „Mira“ nam je izročilo 115 kron, izkazanih v 15.—19. št. (Vsega vkup je dosedaj nabral „Mir“ 365 kron!)— Uredništvo ^Primorskega lista“ nam je poslalo 33 gld., nabranih za našo družbo in v listu izkazanih. — V Trnovem in Ilirski Bistrici so darovali prve krone: vč. g. dekan J. Vesel, čč. gg. Možina, Ferjančič, Rudolf, Bilc, gospa Ivana Velenčič, R. Kovač, Tomšič, M. Hodnik, Josipina Kranjec, Josip. Tomšič, Ličan, Samsa, Bar-bier, nadučitelj Zarnik, učiteljica Bizjak, Terezija Benigar, Fr. Valenčič, Fr. Benigar, Štibel, Trnovski, H. Perkan, Zagorje, Fischer po 1 krono, g. Marija Suovan, učiteljica, Prosen in drugi neimenovani po kroni, Brinšekova hiša 2 kroni 20 vin., g. Bachman 4 krone; vsega vkup 45 kron, ktere je nabrala in družbi poslala g. Franjica Brinšek. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenci in Slovenke! Darujmo prvo krono, ki nam v roke pride, družbi sv. Cirila in Metoda ! Iz Gornjega Kašlja. (Zoper škodo po toči.) Z velikim veseljem bral sem uvodni članek v „Miru“ štev. 21. V temu članku opisujete namreč, kako toča napravlja vsako leto neizmerno škodo našemu ubogemu kmetu in kako da bi se dalo temu priti vsaj deloma v okom, in sicer na način, da bi se napravila v ta namen „ Slovenska zavarovalnica zoper škodo po toči“. Stvar je vsekako vredna premisleka. Predno se pa kaj tacega napravi, potreba bode v prvi vrsti denarja, poleg tega pa tudi dobre volje rodoljubov po deželi, posebno med častito duhovščino, kterim bi bila volja pomagati trpečemu bratu. Kako dobiti denarja za začetek, kteri bode — ako se stvar uresniči — gotovo precej težak, ker nadejati se je vsestranskega nasprotovanja, posebno še od strani židovskih zavarovalnic, ktere zavarujejo proti škodi po toči, a tako, da imajo edino le zavarovalnice dobiček. Kajti izgubile bi na ta način precej slovenskega denarja. Za začetek je potreba najprej poštenih slovenskih mož, kteri bi iz dobre volje brez dobička v začetku hoteli storiti najpotrebnejše korake, da bi se dobilo postavno dovoljenje od strani vlade. Vodstvo družbe bi moralo biti osnovano na katoliško-nàrodni podlagi. Denarno zalogo za začetek napraviti bi se dalo najlaglje iz malih deležev na primer 50 in 100 gld., ktere bi vplačali posamezni rodoljubi. Uravnati bi se pa moralo — razume se — tako, da bi omenjeni deležniki dobivali vsaj postavne obresti, kar bi se dalo prav lahko doseči, ker bi ne stalo uradniško osobje mnogo, agenti pa še celo nič ne. Ko bi bilo tako nabranega nekaj denarja, začela bi družba delovati. Nastaviti bi se pa morala zelo nizka plačila (premije). Plačila bi se morala odmeriti za vsako vrsto pridelkov posebej, ter plačevati škodo točno in pošteno ! Zavarovalne zastope imeti bi morala družba po vseh slovenskih pokrajinah v osebah čč. gg. župnikov ali od njih priporočenih osebah. S tem ustanovilo bi se novo denarno podjetje ter otelo tako mnogo slovenskega denarja židovskim žepom. Silno je želeti , da bi ne ostale to le prazne besede, temuč da bi v srcih slovenskih mož dobile te besede prijazen odmev. K temu daj Bog svoj blagoslov ! Iz Maribora. (Pevska slavnost.) Slovensko pevsko društvo, ki ima svoj sedež v Ptujem na Štajerskem, odločilo se je letos, napraviti veliko pevsko slavnost v Mariboru. Ko so nemško-liberalni lističi v Mariboru, Celju in Gradcu to zvedeli, začelo se je običajno (navadno) hujskanje in ščuvanje. Hoteli so Mariborčane nadražiti, da bi slovenskim gostom bivanje v Mariboru ogrenili. Toda Mariborski Nemci so mirni ljudje, se ne zmenijo za tako ščuvanje in se ne dajo zapeljati v pobalinstva. Tako se je slavnost izvršila brez vse zapreke. Dné 6. t. m. o pol devetih dopoludne pripeljal je poseben vlak okoli 400 gostov iz Ljubljane, med njimi je bilo pevsko društvo „Slavec“ iu več drugih pevcev. Ob desetih je bila Božja služba, pri kteri so slovenski pevci in pevke prav lepo peli. Ob enajstih je bilo zborovanje in volitev odbora. Med tem so došli drugi gostje iz Koroške, Štajerske, Kranjske, Primorske, Hrvaške, iz Gradca, Dunaja itd. Vrt pri Gambrinu se je kmalu z gosti napolnil. Popoludne o petih se je začelo petje pod vodstvom g. Gerbiča, vmes pa je svirala Ptujska godba. Nastopilo je 200 pevcev in 70 pevk. Petje je bilo krasno in veličastno, kar so priznavali vsi gostje, kterih se je sčasoma do 1500 nabralo. Došlo je mnogo pozdravljajočih brzojavk. Na noč je mladina še plesati začela. Vsa slavnost se je vršila v najlepšem redu, Slovenci so pokazali, da se znajo dostojno obnašati, nobenemu Mariborskemu Nemcu se ni las skrivil, in vendar so nemški listi poprej tak hrup gnali, kakor bi imeli sami Turki ali pa Culukafri v Maribor priti. Vsak, kdor se je te slavnosti udeležil, jo bo še dolgo v lepem spominu ohranil. Slovenci pa smemo ponosni biti na svoje pesmi in svoje pevce. Politični pregled. Nek ameriški list poroča, da bodo sv. Oče papež v kratkem razposlali okrožnico na vse krščanske vlade, v kteri bodo razlagali nektere nauke o veri, o družbinskem življenju in o postavodaji. Okrožno pismo bojda pravi : Premoženje je sveto in nedotakljivo. Ubogi pa imajo pravico, od bogatinov pomoči tirjati. Ta pomoč pa ne leži samo v miloščini, ampak bogati morajo revnim delo in zaslužek dajati. Socijalno vprašanje se dà rešiti le na podlagi krščanstva, vera je edini in prvi steber družbinskega reda. Da delavci kar kupoma ustavljajo delo, to ni dobro. Določiti je treba plače za delavce in sicer tako, da morejo izhajati, pa tudi to, koliko ur na dan naj delajo. Ženske in otroci se s težkim delom ne smejo preobložiti, posebno po noči ne. To so glavne misli okrožnice, ako je ameriški list prav poučen. Vsak mora priznati, da so to modri nauki ; naj bi se vlade le ravnale po njih! — K našim vojaškim vajam pride tudi nemški cesar. — Državni zbor se bojda snide 22. t. m. — V Lipnici je bil spet Mor re izvoljen za državnega poslanca. On je rojen Korošec, dober človek, pa strasten Nemec. — Vodstvo vojnega ministerstva je izročeno fzm. baronu M er ki u.— Na Češkem je velika nevolja med ljudstvom, ker je cesarski namestnik grof Thun v Pragi pustil odstraniti češke napise na ulicah. On pravi, ker je v Pragi tudi nekaj Nemcev, da morajo napisi biti češki in nemški. Mi to že potrdimo ; pa čudno se nam zdi, da člen 19. le takrat velja, kedar je Nemcem v korist, če se pa Slovani nanj sklicujejo, ne velja nič. V Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu itd. je tudi veliko Slovencev, pa vendar nočejo napraviti tudi slovenskih napisov po ulicah. To je v resnici sitno za trde Slovence, ker oni si težko zapomnijo nemška ali laška imena ulic. Tudi v Brnu na Moravskem je veliko Čehov, pa nemški magistrat se ne zmeni za to, da bi se na nje oziral. Zakaj pa tukaj vlada ne poseže vmes? V Avstriji ne pride do miru, dokler ne bo veljala enaka pravica za vse. — Madjari so nedavno spet pokazali svojo omiko, ko so v Velikem Varadinu ru-munskemu škofu Pavlu okna pobili. Razgrajali so tudi pred hišami drugih Rumuncev in lučali kamenje v nje. Vojaki so morali red napraviti. Madjare jezi, da so Rumunci začeli svoje pravice tirjati; s takimi surovimi napadi jih bodo pa še le bolj podkurili. Na Ogerskem so žalostne razmere, in tako, kakor je zdaj, ne pojde naprej. — Socijalnodemokratičen shod so napravili delavci v Ziirichu v Švici. — Punt je v Argentiniji v južni Ameriki. Tam sploh nikoli ni miru. — Pruska vlada se bojda vendar le posvetuje, da bi dala Poljakom nekaj olajšav v šolskih zadevah, da bo tudi poljski jezik nekaj veljave zadobil. Bog daj ! Gospodarske stvari. Kmetska beseda o lovskem zakonu. Ozrimo se nekoliko po svetu in vprašajmo povsod, vedno se nam odgovarja v besedah in časopisih, da blagostanje gine, širi se pa revščina in siromaštvo. In če vprašamo, odkod to, odgovarjajo nam višji stanovi : kmet je ubožal ; nižji stanovi zopet javkajo : kmet nima denarja. Vse to neovrgljivo priča, kar se je že tisočkrat poudarjalo, da kmet je ona podlaga, na ktero se zida vsa obstoječnost in blagostanje ljudstev. Razume se samo ob sebi, da kdor stavi kakšno poslopje, skrbi najprej za trdna tla, krepko podlago. Enako bi morali za to poklicani najprej skrbeti, da se okrepi in ohrani čez vse potrebni kmetski stan, na kterega moč se navadno zanašajo vsikdar, najraje pa še, kedar treba naložiti novih bremen ali davkov. Dosledno bi bilo torej in pravično, ako bi mu po drugej strani preskrbeli potrebnih sredstev, branili ga nasilstev in krivic, naj leté nanj te od ktere koli strani. Žalibože pa je to spoznanje še le v povojih, iz kterih jo bode spravila morda še le britka sila, — splošna revščina! Naj se nam ne očita preveč, ako rečemo, da je izdelovalec omenjenega načrta morda komaj prekoračil prag svoje hiše, — tako malo praktičnega zdi se nam, da ima oni načrt v sebi. Lovec in divjačina vse, kmet — nič ! — Kam pridemo s tem, naj ne sodijo oni, ki svoje podplate malokdaj trgajo po trdem kamenju, ki nikoli ne skušajo kmetovega truda, skrbi in znoja, navrh pa še — preziranje, pravim, na to naj odgovarjajo in delujejo oni, ki s kmetom čutijo njega težave in ki jih skrbi tudi njega bodočnost! Kam pridemo sedanji čas s kmetom, ako ne bo on pripravil dosti sadnega drevja ? Gozdi se čedalje bolj bližajo svojemu koncu, poljedelstvo peša, živinoreja hira, vinorejstvo pa naravnost — gine! Vse trdi, pomagajmo si s sadjerejo. Žalibog pa je res za to že skrajni čas, kajti mnogo imamo še krajev, kjer se sadjereja ne goji in koder se še le začenja gojiti, kedaj bode še le dobiček donašala? Ker se to tako počasi godi, nima marsikteri kmet veselja si zarejati ali kupovati drevesc, češ, kedaj bom od tega jaz še le dobiček imel, stanejo me pa dosti. Tako misli in govori že priprosti kmet, kaj pa poreče še oni, ki zve, da dandanes ima pri nas v Avstriji divjačina prosto pot in povsod zagovornikov zadosti; kmet naš ima sicer pravico sadje zarejati ali nikakor in nikjer ga braniti. — Škoda, bode djal, za ves trud s sejanjem pešk, grajenjem drevesnice, pletvijo, cepljenjem, presajanjem itd., ker ves ta trud je izročen v milost lovcem in slast divjačini! Naj se nam potem gospoda ne čudi, da sadjerejo zanemarjamo, pa milujemo še one krajcarje, ki jih dežela troši za sadjerejske šole! Morebiti si bo pa kdo mislil, da zato pa lov strašno veliko nese, med tem ko kmet pičlo davka plačuje. Pričam lahko s številkami, da kmet plača primeroma z najemnikom lova od 80 do stokrat več davka, nego lovec, med tem, ko je on z orožjem v rokah, da na svojem posestvu svoje pridelke brani, imenovan in kaznovan kot hudodelnik — tat! — To so razmere, kterim se bi morda še divjaki čudili, pa v „omikaniu Evropi med „omi-kanimi“ nàrodi to spoznanje še le cveté! Ce tako govorimo kmetje in naši zagovorniki, bodo morda ljubitelji lova si mislili, da se nam že davno sline cedé po mastnej divjačini, ktero bi kmet tako naravnost uničil, ko bi le smel do nje. Nikakor ne, temuč kakor povsod, naj velja tudi tukaj srednja — zlata — pot! Vsakemu svoje! Kmet ne potrebuje več nego ima vsak še tako boren človek na svetu, on zahteva pravico, da sme braniti svoje imetje, posebej še njega nasade! V gozdih in pašnikih, kakor posebno planinah imej pravico in oblast lovec, na vrtih in poljih pa hoče biti neomejen gospodar — kmet! Še nekaj naj opomnim v tehten prevdarek vsem, ki so nasprotni v tej važnej zadevi kmetu. Kmet s pridelovanjem in zarejanjem sadja ne dela toliko za se, nego veliko bolj za svoje naslednike in pa tudi za — državo. Kdor pozna sadjerejo, on ve, da tisti, ki se trudi z njo, ne bo užival še veliko sadja, on torej ne dela iz dobičkarije, temuč iz gole ljubezni do napredka. Kaj nam pomagajo še tako lepe besede o napredku, ako se kmetu še le celò pot ovira? Marsikdo- se utegne spodtikati nad temi trpkimi besedami, ktere mi je narekovala edino le ljubezen do našega kmeta in pa želja, teptani nje-govej pravici nekoliko pomagati, če ne k veljavi, vsaj k spoznanju. Nikar naj si ne misli slavna gospoda, na ktero apelujem s tem, da ima polno moč v rokah, tudi nasproti kmetu. Naj bode prepričana, da se ta čedalje bolj zaveda kakor dolž-nostij, tako tudi pravic svojih, ktere bode terjal tako dolgo, dokler se mu ne ustreže. Ako se ob tej priliki ne bo napravil lovski zakon, tudi njemu pravičen, zagotavljamo lahko, da ne bode imel trajnega obstanka. „Dom.“ N o v i č a r. Na Koroškem. Lokalno železnico bi radi dobili v Krško dolino mimo Strassburga in sv. Heme. — Preložila se bo cesta pri spodjem Jezeru, ker je zdaj prestrma. — V Svečah se je ustrelil fužinski delavec Šimen Pacher. — Pogorel je Adamič v Šmartnu pri Celovcu. Zadnjo nedeljo je pa spet gorelo v Voglah pri Šmartnu. — Nov most čez Dravo mislijo zidati v Beljaku. — Nova podružnica sv. Cirila in Metoda se je ustanovila v Rožaku. Na Kranjskem. Izhajati je nehal časnik kranjskih Nemcev „Laibacher Woehenblatt11. Pravijo pa, da bodo drug list ustanovili in sploh nemško stranko na Kranjskem na novo poživili. Ce jih ne bo navzlic raznim javnim in prikritim pomagačem zeblo ? — Šolo za klekanje želijo ustanoviti v Preddvoru pri Kranju. — V tovarni na Jesenicah se je kolo razletelo in ubilo nekega čuvaja. — Pri Višnjigori je kamen ubil 22letnega delavca Skoka, ko so skale razstreljevali. — Notar Gruntar je prestavljen iz Logatca v Ribnico. — V Grobljah pri Mengšu se je pri streljanju možnar razletel in ubil fanta Janeza Zalokarja. — V Podzemlju je strela ubila nekega moža, ki je pred ploho bežal pod velik hrast. — Na Vrhniki mislijo napraviti tovarno za glasbene stroje. — Shod katoliškega društva v Novem mestu je bil sijajen. Nastopilo je več odličnih govornikov. Ljudstva je bilo mnogo. — Grižo imajo okoli Leskovca. Tudi vojaški konji so jo dobili, zato so topničarje prestavili v Reichenburg. — Meseca vinotoka se spet začne kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. Želeti bi bilo, ko bi tudi premožnejši koroški kmetje svoje sinove tje pošiljali. Tam se uči tudi krščanski nauk in imajo učenci verske vaje, na Celovški kmetijski šoli pa tega ni. Prošnje za sprejem naj se pošljejo do 15. kimovca. — Nove posojilnice se bodo ustanovile v Badečah in v Kostanjevici. Na Štajerskem. Sv. misijon so imeli v Kapelah pri Brežicah. — Blagoslovila se je prenovljena frančiškanska cerkev v Brežicah. — Sv. misijon so imeli v Žitalah. — Strela je užgala pri Salatniku v Sesteržah. Vse je zgorelo. — Davico imajo otroci okoli Ljutomera. — Južno-štajerska hranilnica ima že en milijon goldinarjev hranilnih vlog. — Sv. misijon bo v Vitanju od 1. do 20. kimovca. — Zlato mašo so obhajali č. g. župnik Kat. v Framu. — Požarna straša se snuje pri Veliki Nedelji. Na Primorskem. V Skriljah pri Ajdovščini so našli trtno uš. — V Solkanu so dobili telegrafsko postajo. — Lastno tiskarno si bo priredila Goriška „Soča“. — Izlet Tržaškega Sokola v Plavje je bil prepovedan. Po drugih deželah. Na pruski vojni la-diji „Baden“ se je bomba razletela in ubila 9 mornarjev, 18 jih pa ranila. — V Monakovem na Nemškem je zavolj nezdrave jedi umrlo 50 vojakov. — Na Dunaju bodo zidali dve veliki ruski cerkvi. — Trapisti iz Marije Zvezde v Bosni bodo naredili naselbino v Dalmaciji. Dva patra in pet bratov je že tja šlo. — Korintski prekop je bil slovesno odprt. — Huda nevihta je bila okoli Gradca ter napravila mnogo škode. Družba sv. Mohorja. Odboru je vsled poziva v lanskem oglasniku v presojo došlo blizu 40 raznih spisov, izmed kterih so prejeli darila ti-le : L Povesti: 1. „Pogreb na morju*, spisal Fridolin Kavčič v Celovcu; 2. „Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil", spisal Janez Klemenčič na Ke-čiči; 3. „Zavrlova Anica", spisal Batog. II. Poučne razprave: 1. ^Slovenci, govorimo čisto slovenščino!" spisal Svetilko; 2. „Katekizem v slovenskih narodnih pregovorih", spisal Ivan Štrukelj v Ljubljani; 3. „Mišji sovražniki", spisal Fran Št up ar v Ljubljani. Častna izjava. Na pastoralni konferenci v Kapli ob Dravi zbrani duhovni dekanije Borovlje obžalujejo napade v št. 54. in 59., v Beljaku izhajajoče „Deutsche A11 gemei n e Zeitung" na gospoda Simona Če-mer-ja, župnika na Žihpoljah, in javljajo, ker razmere dobro poznajo, vse za neresnično, kar se imenovanemu sobratu gledé njegove matere v navedenem časniku očita. V Kapli na Dravi, dné 31. mal. srpana 1893. Mat. Ambrož, dekan. Jan. Schuster, župnik. Cvetko Isop, župnik. Anton Scherzer, župnik. Ant. Klemenčič, župnik. And. Einspieler, župnik. J. Miiller, župnik. Fr. Stingi, provizor. Prošnja. Starejši duhovniki se gotovo še spominjajo Iju-beznjivega gospoda, uzornega duhovnika in zvestega rodoljuba, velečastitega gospoda Valentina Lesjaka, dekana gornje Božne doline. Žalostno je, da je njegov grob še vedno brez dostojnega spomenika. Nekaj je sicer denarja pripravljenega za ta namen, pa ne zadostuje. Odločil sem se torej, darove nabirati za njegov spomenik in prosim vse duhovne brate in druge rodoljube in stare znance pokojnega, ki so pripravljeni v ta namen kaj žrto-vati, naj blagovolijo doneske na mene pošiljati. Izkazali se bodo v „Miru“. V Št. Jakobu v Božu, sredi vel. srpana 1893. Andrej Aplen, župnik. Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožak in okolico napravi v nedeljo dné 20. avgusta 1893, ob 3. uri popoludne pri „Butarju“ v Dolinčicah svoj prvi otožni ztoor s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Slavnostni govor. 3. Petje. 4. Poučni govor o gospodarstvu. 5. Petje. 6. Volitev stalnega odbora. 7. Vpisovanje udov. 8. Posamezni nasveti. 9. Domača zabava. — Prijazno so povabljeni vsi slovenski rodoljubi in zavedne Slovenke od blizu in daleč. Odbor. Študent, ne čez 141et star, se vzame za mesečnih 12 gld. na hrano in stanovanje pri slovenskih Ijudéh v Celovcu, Domgasse št. 10. Loterijske srečke od 12. vel. srpana. Gradec 80 8 54 37 78 Dunaj 61 50 46 36 75 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gid. kr. pšenica 4 80 6 — 3 80 4 80 ječmen 3 45 4 30 oves ... 2 60 3 25 hejda 5 40 6 80 turšica (sirk) 4 — 4 90 pšeno .... ....... 7 — 8 75 fižol — . — — repica (krompir). ....... — 90 1 35 deteljno seme — -, — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 80 kr., kislo 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 50 kr., slama po 2 gld. — kr meterski cent (100 kil). Fri šen špeh je po 70 do 75 kr. kila, maslo in puter po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 30 do 33 gld. stari cent. % Materna vina | ^ rudeča in bela. ^ fk Tirolec, rudeč po 16 do 18 kr. Sicilijanec, črn, (najboljše laško vino) po 20 kr., bela vina po 24 do 26 kr. liter. Za pristnost in trpežnost se jamči. Pošilja se v sodih. Zalogn moke iz I. Budimpeštanskega parnega mlina, vreče po 85 kil po izvirnih cenah. C/ Priporočam tudi svoje drugo tržaško blago in žgane pijače po nizkih cenah. Kramarjem se daje še ceneje S spoštovanjem 8 $ _ -p Amand Prosen, W v Celovcu, kosamske ulice štev. 24. V/ Dva indenta se sprejmeta na hrano in stanovanje v neki družini, ktere gospodar tudi slovensko zna. Vpraša naj se v Lofflerjevi hiši. (Pfarrhofgasse hiš. št. 2. pri tleh.) Garantirano pristen brinjevec prodaja Anton de Oleria, trgovec v Logatcu, v zavojih po 3 litre za 4 gld. 50 kr. proti poštnemu povzetju. Na debelo se daje še boljši kup. Kuharica, ki pozna tudi kmetijsko gospodarstvo, išče službo. Bada bi prišla v kak farovž. Stanuje v Celovcu, Stauderplatz št. 1. Oznanilo. Bratovščina vednega češčenja presv. Bešnjega Telesa in priskrbovanja cerkvene oprave za revne cerkve bo letos zopet priredila razstavo cerkvene oprave v hiši katoliških rokodelskih pomočnikov v Celovcu. Slovesno odpretje bo dné 1. kimovca oh 11. uri dopoludne, in traja razstava do 4. kimovca Darovi za revne cerkve se s hvaležnostjo sprejemajo. Hiša s kovačnico, z vrtom, travnikom in njivami, vsega 1400 štirjaških sežnjev zemljišča, je po ceni na prodaj v Železni Kapli, ker je lastnik že star in si želi pokoja. Nekaj kupnine lahko tudi na hiši ostane. Več pové Jurij Haderlap, hišni posestnik v Železni Kapli na Koroškem (Eisenkappel). * Higr Kmetijski stroji. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, kolodvorska cesta v Celovcu, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, ge-peljni itd. Tudi se pohabljeni stroji v lastni delavnici popravljajo. Točna postrežba. Cenike pošilja zastonj. : : ^ ~ ' S; v.. - Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za zito rezalnice za krmo samodelujoČe aparate proti peronosperi tlačilnice za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ VQF 2/2 Praterstrasse Nr. 78. '•js* Bogato ilnstrovanl katalogi v nemškem in slovenskem jezika zastonj tn poàtuiuo prosto. Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo. Cene so se znova znižale! Freinpovalcem znaten ppst! .C.V^ Kdor hoče uživati dobrote edino pristne, ne na pol sežgane in slabo okusne Kneippove sladne kave, naj kupuje le rudeče, štiri-voglate zavoje od Oelzovih bratov, ki nosijo kot varnostno marko sliko s ponvo. Mešana z • • OIzovo kavo, ki je najboljša in najcenejša kavina primes , daje kavo. ki bobovo breztečno kavo aaleč prekosi, ki je zdrava, dober kup In tečna. Bratje OIz v Bregencu, v Avstro-Ogerski državi edina od častitega gospoda župnika Kneippa priporočena tovarna za sladno kavo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za tržaško blago. Zdravila za živino. Skušena redilna štupa za živino, Babi se skoro 40 let z znajboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti, slabo prebavlja; zbolj-šuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr. 5 zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljši mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanju kolén, otrpne-nju v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd. Steklenica z ra-bilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Ta zdravila za živino se dobijo v lekarna Trnkóezy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Red sa točenje (Schank-Ordming1) za županstva na Koroškem, natisnjen v obeh deželnih jezikih (nemško-slovenski) in na željo nekterih občinskih zastopov založen, dobiva se (po 10 kr. iztis) v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. Za majerja ali oskrbnika na kako večje posestvo bi rad prišel 32 leten mož, samec, ki je dobro izurjen v kmetijstvu, vrtnarstvu in živinoreji, ter je že več let za majerja služil. Na ponudbe odgovarja Janez Gorjup v Grebinju (Grilfen). Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler,, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.