er 2007






wmmm

'if
li
Lí

u,
v-i

T
>

\ ^^
I

ŠSiTiEVilLKliLAH
Referendum bo 21. oktobra


Pogovor z novo direktorico občinske uprave Predsedniške volitve
VIII
ka 9
Spoštovane in spoštovani.
Povsem razumljivo je, da bo tokratna številka namenjena aktualnim vprašanjem našega prostora. Referendum, odlaganja različnih odpadkov in predsedniške volitve bodo v veliki meri zaznamovale to številko NMD. Reakcije na posamezne časopisne članke so pričakovane in medijski prostor je odprt za argumente, njihova nasprotovanja, vprašanja, trditve, zanikanja. Skozi pisano besedo prepoznavamo namen pisanja, osebna stališča, osebne interese, odgovornost, zaskrbljenost, želje, strah itd...
Če na kratko povzamemo trenutno stanje, lahko ugotovimo naslednja dejstva.
Na eni strani imamo interes kapitala, ki je podprt z ustreznimi dovoljenji pristojnih inšitucij. Na drugi strani pa interes občanov, podprt z uradno analizo, ki dokazuje, da izvajalec odlaganj ne upošteva normativov uradnega dovoljenja. V sredini je seveda Občina- pisana z veliko začetnico; torej upravne strukture z županom na čelu. Župan je v dvojnem primežu. Na eni strani mora skrbeti za ohranjanje delovnih mest, na drugi strani pa je soočen z resno grožnjo, da bodo aktivnosti podjetja ogrozila zdravje ljudi in okolja.
Kaj lahko stori v takšni situaciji? Odloča se na osnovi dejstev in argumentov. In končno tudi sprejme odločitve in vleče poteze ki so povsem razumljive in kažejo na veliko stopnjo odgovornosti. Večina očitkov tokrat leti na resorno ministrstvo; torej Ministrstvo za okolje in prostor. Ni prvič, da to ministrstvo s svojimi službami potiska »glavo v pesek« in ne reagira. Znani so primeri iz Kopra, Apač, Ljubljane, Kamnika.
Na nek način jih razumem, saj so ravno pri urejanju problematike odpadkov povsem neučinkoviti. Vsi dobro vemo, da še niso našli metodologije reševanja problema komunalnih odpadkov in deponij, kaj šele industrijskih odpadkov. Sami dobro veste, da projekti CERO niso zaživeli oziroma so uspešni le redko kje. Lep primer je tudi komunalna deponija v Dobu, ki je veljala za najbolj urejeno v Sloveniji. Po oceni tega istega ministrstva, pa naenkrat ne ustreza osnovnim pogojem in PRODNIK mora iskati rešitve odlaganja komunalnih odpadkov v Celju. Ali nas bo to stalo 300 % podražitve, še ni povsem jasno. To isto ministrstvo molči tudi v primeru Moravč, ker enostavno ne more demantirati ugotovite Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, kateremu je tudi priznalo akreditacijo. Analize zemljine iz Drtije so neugodne tako za izdelovalca le te kot tudi organ, ki je izdal dovoljenje za odlaganje. Župan zahteva odgovore pristojnih služb, a le teh ni in ni.
Ker je osnovno vprašanje sanacija obstoječih eksploatiranih peskokopov, župan preverja govorice o možnosti sanacije s pomočjo naravne zemlje. Na seji občinskega sveta slišimo podatek in vidimo dokument, ki nedvomno kaže na pogajanja med podjetjem Termit in investitorji trgovskega centra v sosednji občini. Načrti predvidevajo izkop kar 650.000 m3 zemlje. Vseh podrobnosti pogajanj seveda ne poznamo, a nesporno je ponujena vrednost v višini 1,5 milijonov Evrov razpoznavna iz dokumenta s katerim raz-
polaga župan Rebolj. Kaj hitro lahko izračunamo, da bi za celotni prevzem zemlje lahko podjetje v Moravčah prejelo kar 2,5 milijona Evrov. Nekateri, ki oporekajo navedenim številkam, govorijo o znesku zgolj 1,033.500 milijona Evrov (1,59 x 650.000). Prave resnice o ponujeni in očitno zavrnjeni vsoti denarja nikoli ne bomo izvedeli. A nekaj le vidim kot dejstvo.
Očitki na račun županove aktivnosti pri pomoči v zvezi z dovozom naravne zemlje ne vzdržijo. Z razkritjem dokumenta o pogajanjih med Termitom in Hoferjem je očitno stopil mnogim na »žulj« in zato se moram odločno postaviti v bran funkciji in poslanstvu župana in posledično tudi potezam, ki jih vleče g. Rebolj.
Prav župan je edina funkcija v občini, ki je stvarni varuh zakonitosti. Župan je kazensko odgovoren za svoje ukrepe in poteze in tudi opustitve dejanj, ki bi ogrozile zdravje ljudi, okolja itd^
Gospodarski interesi tako občine kot posameznih podjetij so v takem primeru drugotnega pomena. Referendum je tisto orodje, ki ga pozicija župana v občini ta trenutek tudi potrebuje. Zato so poteze župana Rebolja na pravem mestu.
Na seji OS so bili zanimivi tudi komentarji o referendumskem vprašanju. Nekateri so ugotavljali, da vprašanje ni primerno, ker smo tako ali tako vsi za zdravo okolje. Sam menim, da bi vprašanje lahko bilo nekoliko drugačno a v osnovi zajema vse potrebne atribute. Iz splošnega prehaja v konkretno tezo oziroma trditev. Torej govori o odlaganju odpadkov DA /NE skozi tezo zaščite zdravja. Vprašanje torej ni samo po sebi umevno v korist izjave DA.
Druga opcija odgovora- torej NE, v bistvu pomeni dajati popolno prednost gospodarstvu in blaginji na račun stvarnega ali potencialnega ogrožanja bivalnega okolja v vseh elementih in pogledih. Torej je tudi odgovor NE povsem možen in realen.
Vsekakor bodo morali volivci sami pretehtati kaj si želijo in kakšne naloge bodo naložili z izidom referenduma tako županu kot tudi Občinskemu svetu v Moravčah.
Direktor g. Janežič je že na sami seji napovedal, da bo morebitni izid referenduma v škodo podjetju pomenil prekinitev dobrega sodelovanja med podjetjem in številnimi društvi in drugimi organizacijami, kijih podjetje sponzorira in jim pomaga. Stališče se mi zdi povsem logično.
Seveda se tudi tu vračamo k osnovnemu vprašanju in sicer kako visoka je cena za ogrožanje okolja in zdravja ljudi. Mogoče je ta vrednost dejansko le nekaj deset tisoč Evrov. Kdo bi to vedel ???
To bomo morali presoditi sami na referendumu.
Dolžan pa sem pojasniti tudi moj predlog iz prejšnje izredne številke NMD. Trdil sem in še vedno trdim, da bi denar, ki bi ga podjetje pridobilo na opisan način, moralo razdeliti med delavce, vključno z upokojenci. Po vsej verjetnosti le redki veste, da mora rudarsko podjetje odvajati (rezervirati) del prihodka za potrebe sanacije po zaključku eksploatacije. Ta sredstva so na razpolago tudi v primeru, če gre podjetje nenadoma v stečaj, za seboj pa pusti razvaline in globoke rane v naravnem okolju. To pomeni, da v tem trenutku pod-
jetje že ima na posebnem kontu sredstva za sanacijo kopov v proporcu stopnje dosežene eksploatacije.
V našem primeru (z zemljo iz izkopa Hofer), pa bi podjetje uspelo izvesti sanacijo brez porabe sredstev iz rezervacije, torej bi ta sredstva ostala. Ker pa je sanacija potrebna zaradi dolgoletnega dela in delovanja številnih zaposlenih, ki so, kot je bilo napisano, pustili mnoga svoja leta, številne žulje in nekateri tudi svoje zdravje v teh peskokopih, je to priložnost vrniti prav ta del sredstev delavcem. Ta teza pravno formalno povsem zdrži, čeprav se zavedam, da je za današnje čase nekoliko naivna.
Praksa je drugačna. Tako pridobljeni denar za »gratis« sanacijo je del profita, ker ni obremenjen s stroški inje pred-
met odločanja o delitvi dobička. Kako se deli dobiček, pa tako ali tako vemo. Lastniške strukture podjetja ne poznam, zato tega tudi ne morem komentirati. Po vsej verjetnosti se strinjate z menoj, da o morali in etiki pri dobičkonosnih poslih nima smisla govoriti.
Resen problem pa nastane, ko ti dobičkonosni posli postanejo grožnja občanom v njihovi osnovni eksistenci.
Prav do sem pa smo prišli v tem trenutku tudi v Moravčah. Naslednji korak je torej REFERENDUM.
O razpletu dogodkov bomo poročali tudi v našem časopisu.
Matjaž Kočar, odgovorni urednik
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravilo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v občini Moravče
16., 18. in 19. oktobra 2007.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj, barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi.
Poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
Stranke naprošamo, da z razumevanjem upoštevajo navodila in nam v obojestransko korist in zadovoljstvo omogočijo dobro opraviti delo.
ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV
Obveščamo vas, da bomo v občini Moravče v petek, 12. oktobra 2007,
*	od 14.00 do 15.00 ure v Pečah pri Gasilskem domu,
*	od 15.30 do 16.30 ure v Moravčah pri Kulturnem domu in
*	od 17.00 do 18.00 ure v Krašcah pri Gasilskem domu
izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. Stranke naprošamo, da z razumevanjem upoštevajo navodila.
Naslednja številka izide 29. oktobra 2007. Vaše prispevke pričakujemo do 19. oktobra 2007.
Novice iz Moravške doline september 2007, Letnik VIII, Številka 9.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa
gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7231229.
Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Franc Kmetič, Roman Cerar, Stanislav Ravnikar, Roman Novak, Janez Vidic.
Odgovorni urednik: Matjaž Kočar. E-poštni naslov moravske.novice@moravce.si. Namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj.
Uredniški odbor: Marko Kladnik, Edo Veselko,Tanja Ravnikar, Maja Hren, Janez Virk, Vojka Rebolj, Nevenka Marolt, Jana Konček Cigula, Nada
Mlinarič, Matjaž Kočar. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava
za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
»GRE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK IN VNUKOV«, pravi župan
Eden največjih problemov sodobnega globalnega sveta je onesnaževanje okolja v najširšem pomenu besede. Vseh posledic se ne da niti predvideti niti razumeti. Jasno pa je, da je in še bolj bo, odločilno vplivalo na bodoče življenje. Zdi se, da so rešitve na dlani. Pa le ni tako. Veliko je tudi nasprotnikov radikalnih ukrepov za izboljšanje stanja. Glavni razlogi so ekonomski.
Da se globalno prenaša tudi v lokalno, kaže tudi ekološka problematika v Moravški dolini. Zadeva postaja vse bolj pereča. Prenaša se v medije, poskuša se z diskvalifikacijami, postaja celo vzrok za prepire in osebne razprtije. V nekem tekstu smo
Dovolj razlogov, da ospodom Martinom oravče.
dna.. ' številka Novic, zvezi z odlaganjem dročju občine ' pov-Kako vidite položaj
zasledili celo besedo »vojna«. smo se odločili za intervju z g Reboljem, županom občine M
Burna seja zadnjega OS, izred članki in mnenja v medijih v industrijskih odpadkov na po< zročajo nelagodje med občani vi g. župan?
Že večkrat sem povedal, da se je dovažanje industrijskih odpadkov na naše območje začelo že leta 2002. Kasneje se je zadeva malo umirila. Na uvoz odpadkov pa se je očitno priprávljfllo. Pridobilo se je tudi dovoljenje ARSO za vnos umetne ■ zemljine in odločbo o spremembi tega dovoljenja. Sam absolutno podpiram sanacijo opuščenih peskoko-pov. Vztrajamo le, da je zato potrebno uporabiti neoporečne snovi. Prepričan sem, da bi se morala za sanacijo uporabiti naravna zemljina, ki je na voljo ob velikih izkopih za avtoceste in industrijske cone. Vzrok, da do takih rešitev ne pride, vidim predvsem v zahtevani ceni prevzema.
Javnost ima pravico izvedeti, kaj se v resnici dogaja. Ali navedbe v izredni številki Novic, ki kažejo na možnost vgraditve 270 do celo 650 tisoč m3 naravne zemljine in pri tem še veliko zaslužiti, držijo?
Absolutno se strinjam, da mora biti javnost seznanjena z vsem, kar se v občini dogaja. To velja tudi za odlaganje industrijskih odpadov v Termitu. Mislim, da gre razprava v napačno smer. Namesto o zaščiti okolja, vode in narave nasploh, se pogovarjamo, koliko bomo zaslužili. Nehote mi pridejo
na misel mesečne obveznosti gospodinjstev za odvoz njihovih odpadkov. Odvažamo jih drugam, da bi obdržali dolino neokrnjeno. Po drugi strani pa dnevno vozijo velike količine industrijskih odpadkov. Postajamo pravo odlagališče. Realne možnosti so, dase peskokopi sanirajo z neoporečnim materialom, le zmeren je treba biti pri postavljanju cen. Glavna dejavnost naj bi bila izkop in prodaja proizvodov iz kremenčevega peska, ne pa dovoz vprašljivih odpadkov. Sicer pa teh zaslužkov niso nikoli predstavili. Iz analiz in posnetkov pa vemo, da so odlagališča v neposredni bližini vodovar-stvenih območij.
Trdi se, da je OS preprečil sanacijo peskokopov z naravno zemljino, ki bi jo dobili ob izkopih za Hoferjevo skladišče. Ali to drži?
Res je, da je g. Cerar Danilo postavil vprašanje, zakaj bi naj občina Lukovica sprejela odločitev kam odlagati zemljino. Toda OS ni sprejel nobenih sklepov, ki bi vplivali na to odločitev. Mislim, da vzrok tiči v previsoki zahtevani ceni za odlaganje.
Ali menite, da je referendumsko vprašanje dobro formulirano? Ali ne vnaša tudi nekaj dvoma, saj
Neposredna bližina vodovarstvenih območij je nesporna
je npr. umetno pripravljena zemljina lahko tudi povsem neoporečna?
Mogoče je to delno res. Toda v konkretni zemljini je več kot 60% industrijskih odpadkov. Analiza pooblaščene institucije je pokazala, da vgrajena zemljina ni v skladu z izdanimi dovoljenji. Skrbi me, kaj se lahko zgodi, če ne pride do opustitev teh aktivnosti. Že ob začetku te aktivnosti sem bil opozorjen s strani Biotehniške fakultete, da nadzor nad odlaganjem ni sprejemljiv. Izvajalec nadzira samega sebe.
Kakšen bo učinek referenduma, če vemo, da je neobvezujoč?
Vsa dogajanja v zvezi s spornim odlaganjem od-padkov(pa ne gre samo za Termit) so na nek način povezana z Ministrstvom za okolje in prostor. Široka javna podpora nam bo v veliko pomoč, da se upremo dovažanju spornih snovi v dolino. Ali ne bi bilo bolje ta, brez dvoma velik problem, rešiti najprej na strokovni ravni in ožjem krogu, nato pa obvestiti javnost?
Že več kot leto obveščamo MOP in inšpekcijske službe o dogajanjih v zvezi z odlaganji. Seznanjeni so z obema analizama. Rezultat pa je enak nič. V zadnjih tednih so celo posamezniki začeli dovažati ogromne količine odpadkov iz ljubljanske Toplarne, ki so bili pred leti odloženi drugje. Tako nam je ostal le še referendum, da pokažemo kršiteljem in državi, da smo za zdravo in čisto okolje in da takšnega želimo zapustiti generacijam, ki prihajajo za nami.
Kje vidite rešitev problema?
Imamo odlok o prepovedi odlaganja industrijskih odpadkov. 14. junija smo ga poslali v presojo MOP-u. Odgovora ni. Imam obljubo ministra Janeza Podobnika, da me bo sprejel in se pustil seznaniti s problemom. Vztrajno bomo nadaljevali z vsemi potrebnimi aktivnostmi v korist naših občanov. Če bo treba, bomo poiskali pomoč in opravili analize tudi pri mednarodnih institutih.
Edo Veselko
www.moravce. si
Roman Cerar
Podžupan občine Moravče
Občina Moravče ima, tako kot tudi druge občine v Sloveniji, ustavno in zakonske podlage, da v polni meri odgovorno in celovito skrbi za svoj prostor. Pri tem gre za odgovornost namenske rabe kot tudi vizije razvoja na vseh področji njenega delovanja. Ena od pomembnejših nalog je nedvomno tudi skrb za zdravo in življenju primerno okolje, skrb za zagotavljanje pitne vode, omogočanje nemotenega poslovanja vseh struktur na področju komunalne infrastrukture itd_. Ta odgovornost zahteva popoln, celovit in kompleksen metodološki pristop na eni strani in globalno vizijo razvoja bivalnega prostora na drugi strani.
Ker pa v prostor Občine posegajo tudi druge upravne strukture, ki pa nimajo naloge globalne odgovornosti in vizije za življenje v občini, dostikrat prihaja do izkoriščanj aktov, ki jih izdajajo te upravne strukture.
Zato je Občina s vsemi oblastnimi strukturami - tako uradom župana, Občinsko upravo in v prvi vrsti Občinskim svetom, dolžna zagotoviti uresničevanje in izvajanje svojega poslanstva na način, ki bo zagotovil udejanjanje želja in potreb vseh občanov in občank v občini.
Da pa bi dejansko dosegli jasno prepoznavnost volje in želje občanov, kot neodtujljive pravice je OO SDS predlagal, da Občinski svet Občine Moravče obravnava in sprejme pobudo za razpis referenduma o globalni usmeritvi Občine v prej navedenih izhodiščih. Gre za veliko stopnjo odgovornosti občanov in popolno zavezo vsem občinskim strukturam.
Ljudem, prebivalcem moramo dopustiti, da sprejmejo to bistveno odločitev za nadaljnji razvoj občine.
Pri tem bomo morali pretehtati med možnostjo zdravega in prijaznega okolja za bivanje in pa na drugi strani možno obliko popolne industrializacije naše občine, ki sicer prinaša velike zaslužke in prihodke tudi občini, a osnovno vprašanje je za kakšno ceno. Pričakujem, da bo ugodna referendumska odločitev dala tudi formalno pravno podlago upravni strukturi občine, da bo v nadaljevanju sprejela določene poteze in ukrepe, ki bodo v popolnosti zaščitile naš prostor. Prav tako bo Občina morala prisiliti izvajalce posegov v prostor, ki kršijo tudi upravne akte drugih državnih organov, da sanirajo posledice svojega početja. To početje kršiteljev poleg tega, da ogroža okoljske naravne elemente, kaže na neizvajanje določil aktov, za katerimi se akterji posegov v prostor tudi skrivajo.
Občinskemu svetu je bila tako naložena pomembna naloga, da v skladu z zakonom in Statutom občine omogoči to neodtujljivo pravico občank in občanov izraziti svojo referendumsko voljo. Besedilo referendumskega vprašanja, ki bo zastavljeno občanom in občankam pa je:
ALI SE STRINJATE, DA OBČINA MORAVČE ZAŠČITI NARAVNO OKOLJE, VIRE PITNE VODE IN OHRANI ZDRAVO ŽIVLJENSKO OKOLJE IN ZATO PREPOVE ODLAGANJE INDUSTRIJSKIH ODPADKOV, UMETNO PRIPRAVLJENIH ZEMLJIN IN DRUGIH SNOVI NA SVOJEM OBMOČJU.
Stane Ravnikar
Podžupan občine Moravče
Minilo je 65 let od najokrutnejšega okupatorjevega zločina, ki se je zgodil v času druge svetovne vojne v moravški dolini. Okupator je z močnimi silami obkolil vas Hrastnik ter moške prebivalce zaprl v skedenj in žive zažgal, ženske in otroke pa odpeljal v internacijo ter izropal vas.
V soboto 21. julija 2007 se je zbralo mnogo občank in občanov Moravč in drugih bližnjih in daljnih krajev, da bi spoštljivo počastili ta žalostni dogodek, ki je zaznamoval vas Hrastnik za dolga desetletja. Ob spomeniku žrtvam, se je zbralo mnogo praporov v počastitev našim žrtvam okupatorjevega zločina ter izdajstva, ki je imelo tako strašne posledice. Slavnostni govornik obrambni minister g. Karel Erjavec, je poudaril izjemen pomen narodno osvobodilnega boja, ter poudaril, da je bilo to izjemno pogumno in domoljubno dejanje, brez katerega danes ne bi živeli v takšnih mejah neodvisne in demokratične države.
Posebnost teh srečanj je tudi mnogo mladih, ki kljub močni propagandi nekaterih povratnikov, ki so po vojni kot poraženci pobegnili v južno Ameriko, ki širijo sovraštvo in nestrpnost med slovenskim narodom, mladi tem njihovimi sprevrženim resnicam ne nasedajo, ter s svojo prisotnostjo na prireditvah priznavajo svojim prednikom izreden pogum in junaštvo v uporu proti okupatorju.
Vsi moramo vedeti, da narod, ki ni ponosen na svojo zgodovino, se jo sramuje, ali jo prilagaja trenutno vladajoči politiki, nima prihodnosti.Slovenci smo narod, ki si je v svoji preteklosti znal in upal upreti raznovrstnim razno-radovalnim poizkusom in okupatorjem, na kar smo in moramo biti ponosni. Poseben poudarek na proslavi pa je bil recital člana zveze borcev NOB Franca Ravnikarja, ter recitatorke, ki je neposredno v verzih opisal ta gnusen sovražnikov zločin in izdajstvo domačega izdajalca.
Nato je zadonela partizanska pesem, ob kateri je marsikateremu v očeh zasijala solza, ta pesem je mnoge spomnila na težke trenutke v času vojne, na mladost in slavna dejanja naših borcev,- naših prednikov, ki se niso nikdar uklonili okupatorju in njihovim pomagačem -domačim izdajalcem.
Po prireditvi nam je ob prijetnem pogovoru z občani in gosti hitro tekel čas, na koncu pa smo si obljubili, da se bomo teh prireditev širom naše domovine udeleževali in tako negovali spomin na najslavnejše obdobje naše zgodovine.
Po dolgih letih dogovarjanja in prerekanja ter po zapravljenih priložnostih se končno, tudi zaradi prizadevanj N.Si in bivše županje, le uresničuje projekt obnove državne ceste skozi središče Moravč. Naloga za izvajalce ni lahka, saj so lastniki zemljišč ob cesti že tako zelo blizu cestišča in vsako novo približevanje stanovanjskemu objektu ali dvorišču lahko prinaša nova razburjenja za lastnike. Verjamemo, da bodo po končanem delu večina zadovoljnih, ker bo cesta lepša, pločniki urejeni in promet skozi to ozko grlo bolj varen. Ob vsem tem pa ne soglašamo z ravnanjem občinske oblasti, ki se ne meni za težave občanov, ko jim je voda
M.Si
zaradi gradbišča zalila kleti in povzročila veliko škodo.
Nom SĚowenšía
SOUčanska ljudska stranka
Nikakor se ne moremo strinjati z odnosom občine do lastnikov zemljišč, po katerih občina gradi svojo infrastrukturo in lastnikov dostikrat niti ne vpraša za dovoljenje ali soglasje, ali izbira veliko dražje variante po občinskih zemljiščih (cestah). Do kdaj bodo občani to prenašali in koliko bo zaradi takšnega ravnanja občine dražja infrastruktura, oziroma je ne bo, ker bodo občani zaradi tako nekorektnega sodelovanja občine tudi občani odklonili vsako sodelovanje.
OO N.Si Moravče
V OOSD pozdravljamo odločitev občine Moravče, da se razpiše posvetovalni referendum o odlaganju industrijskih odpadkov na področju občine Moravče. Ne razumemo pa ravnanja NSi in SLS, saj so se v svojih izjavah nedvoumno zavzemali za zdravo in varno okolje, potem pa so glasovali proti svojim lastnim besedam, se pravi proti referendumu, ali pa so se vzdržali.
Dvakratna analiza v letu 2006, 2007 je pokazala, da odložena zemljina ni v skladu z izdanimi dovoljenji in zato obremenjuje okolje. Obstaja upravičena bojazen, da bi lahko prišlo do onesnaženja
SOCIALNI
virov pitne vode, saj se vsi glavni viri nahajajo v bližini odlagališč industrijskih odpadkov.
Verjamemo, da ste tudi vi za zaščito naravnega okolja, virov pitne vode in ohranjanja zdravega življenjskega okolja. Zato vas, spoštovani občani, pozivamo, da se referenduma udeležite in da obkrožite ZA.
OOSD Moravče
V	mesecu oktobru bomo odšli na volišča in izvolili novega predsednika države. Prepričani smo, da boste volili kandidata, ki vas bo prepričal, da je sposoben opravljati odgovorno funkcijo predsednika države. Istočasno pa boste na referendumu odločili o prihodnosti
naše občine. OO SDS Moravče je predlagal Občinskemu svetu razpis referenduma na katerem boste volivke in volivci glasovali o tem ali se strinjate, da občina Moravče zaščiti naravno okolje, vire pitne vode in ohrani zdravo življenjsko okolje in zato prepove odlaganje industrijskih odpadkov, umetno pripravljenih zemljin in drugih snovi na svojem območju.
V	OO SDS smo prepričani, da vnašanje industrijskih odpadkov na področje naše občine ni sprejemljivo, saj si v nobenem primeru ne smemo ogroziti naših virov pitne vode in okolja v katerem živimo. Vsa leta nismo imeli težav s tem, da bi nam dovažali odpadke, veliko smo postorili tudi na področju zbiranja odpadkov in od-
SDS
važanja le-teh na ustrezne deponije, sedaj pa se nam obeta, da bodo gospodinjstva drago plačevala odvoz komunalnih odpadkov, na drugi strani pa se dovažajo v naše okolje industrijski odpadki, kar je narobe svet.
Člani OO SDS smo sprejeli svoj del odgovornosti do vseh občanov in ne samo do volivk in volivcev, ki so nas volili, našo pobudo o razpisu referenduma so podprli tudi svetniki SD in LDS, ki se zavedajo svoje odgovornosti. Žal pa imamo nekaj nasprotnikov, ki odrekajo volivkam in volivcem pravico do referenduma. V nasprotju z njimi smo prepričani, da imate ravno volivke in volivci pravico določiti kakšna bo naša skupna prihodnost in o tem se ne morejo odločati samo posamezniki. Prepričani smo, da se boste na referendumu pravilno odločili in podprli naše referendumsko vprašanje, ki bo pomembno vplivalo na varovanje okolja v naši občini.
OO SDS Moravče
V začetku septembra smo se udeležili TABORA, ki ga je SLS letos organizirala v Postojni. Na TABORU so bile sprejete smernice stranke. SLS se med drugim zavzema, da se ne razprodaja vitalnih delov državnega premoženja, je proti mega zabaviščnemu parku in zagovarja celovitost Piranskega zaliva. TABORA se je udeležil tudi kandidat za predsednika države Lojze Peterle, katerega bo na volitvah naša stranka podprla.
Dne 12.9.2007 je bila seja OS, na katerem je del občinskega sveta izglasoval razpis referenduma, vprašanje ste občani že prejeli na dom. Tudi OO SLS Moravče je za zdravo pitno vodo ter za čisto in zdravju prijetno življenjsko okolje, za tako vprašanje pa po našem mnenju ni potreben referendum, ki nenazadnje tudi ni poceni. Občina ima že
Slovenska ljudska stranka
sprejet veljavni odlok o ravnanju odlaganja industrijskih odpadkov. Na
podlagi tega odloka ima občina vse pravne instrumente, kako ravnati, če se tak sprejeti in veljavni odlok ne spoštuje. Župan je v takem primeru dolžan takoj ukrepati in aktivirati inšpekcijsko službo, ki je pristojna, da v zadevah, ki so v nasprotju z veljavnim sprejetim odlokom, takoj ukrepa. Komisija, ki jo je imenoval župan, pa skupaj z njim in obema podžupanoma očitno, ni bila sposobna uveljaviti določbe odloka in brez vsakega referenduma, sankcionirati nepravilnosti, seveda, če so te dokazano nastale. Tako breme je bolj enostavno preložiti na občane in razpisati posvetovalni referendum, ki pa niti ni zavezujoč.
UO OO SLS MORAVČE
ZA MORAVSKO DOLINO BREZ INDUSTRIJSKIH ODPADKOV
Spoštovane občanske in občani !
Pred nami so redne volitve za predsednika države ter pri nas v Moravčah še referendum za odločitev ali želimo ohraniti moravško dolino čisto in brez industrijskih odpadkov. Občinski odbor LDS je stranka, ki se je vedno zavzemala za čisto okolje in ohranjanje zdrave pitne vode. Zavedati se moramo, da je čisto okolje eden glavnih pogojev za zdravje in dobro počutje ljudi. Z odločitvijo proti dovozu industrijskih odpadkov v moravško dolino, bomo poskrbeli, da naši zanamci ne bodo živeli v strahu od onesnaženja, kajti industrijski odpadki se raztapljajo počasi a vztrajno a zanesljivo pronicajo v podtalnico.
Nikakor ne vzdržijo trditve nekaterih zagovornikov ožjih interesov, da se samo s tem, če se dovoli in nada-
IMS
UBE RAIMA DEMOKRACIJA SLQVENUE
ljuje dovažanje odpadkov ščiti širši interes moravške doline, kajti za rešitev problema sanacije opuščenih peskokopov je vodstvo občine že pridobilo ugodno finančno in ekološko nesporno ponudbo za dovoz naravovarstveno neoporečnih zemljin. Lahko sicer dopuščamo možnost, da je v interesu Termita, da na kratki rok pridobi z deponiranjem problematičnih industrijskih odpadkov večjo finančno korist, zanesljivo pa bo to dolgoročno za celotno moravško okolje velika škoda in trajna prizadetost.
Pozivamo vse, da se udeležite referenduma in da s svojim glasom » ZA« zaščitimo naravno okolje, vire pitne vode in ohranimo zdravo življenjsko okolje in se za trajno prepove odlaganje industrijskih odpadkov, umetno pripravljenih zemljin in drugih snovi na svojem območju.
OO LDS MORAVČE, Ravnikar Stane
Poročilo z 9. redne seje občinskega sveta
Rebalans proračuna prinaša nove investicije v infrastrukturo
Nenavadno veliko število prisotnih občanov je napovedovalo zanimivo sejo. To je potrdila tudi sprememba dnevnega reda. Po predstavitvi nove direktorice občinske uprave ge. Mojce Stoschtzky so svetniki začeli z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Ker je le-ta neobvezujoč bo pomenil, če bo seveda izglasovan, predvsem moralno podporo in obvezo, da lokalna oblast zagotovi varno in zdravo okolje občanom. O zadevi je že veliko govora in polemik, zato ne bomo podrobno povzemali predstavitev dokaj različnih stališč in pogledov razpravljavcev. Po dolgi razpravi je bil sprejet sklep, da bo ob predsedniških volitvah potekal tudi lokalni referendum.
Konec oktobra poteče okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov Dob, ki bo konec leta tudi fizično zapolnjeno. Številni poskusi, da bi se ta problematika razrešila na regionalni ravni, niso uspeli in bo treba mešane komunalne odpadke odvažati na deponijo v Celje. To je seveda povezano z bistveno višjimi stroški. Na zahtevo Javnega komunalnega podjetja Prodnik je bil potrjen nov cenik. Ta bo začel veljati 1. januarja 2008, če bodo cene potrjene tudi na državni ravni. Z drugimi besedami, zbiranje in odvoz 1m3 mešanih komunalnih odpadkov bo stal gospodinjstvo 11,47 €, to je 3 krat več kot doslej.
Vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Občina Moravče je v teh dneh prejela predloge poravnav pristojnega državnega pravobranilstva o vračilu vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja na njenem območju; gre za pet poravnav, in sicer za vse krajevne skupnosti, ki so v letih 1974 -1995 v skladu s takratnimi Samoupravnimi sporazumi vlagale v izgradnjo telefonskega omrežja ter za poravnavo glede vloženih sredstev v javno telekomunikacijsko omrežje po letu 1995, torej po nastanku nove Občine Moravče. Glede samega postopka vračanja sredstev posameznim upravičencem - občanom, ki so sofinancirali izgradnjo omrežja, podajamo naslednje informacije: občinska uprava bo v skladu z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. list RS, št. 54/07- UPB 4) v roku dveh mesecev po sklenitvi poravnav v javnem glasilu Novice iz Moravške doline objavila seznam fizičnih in pravnih oseb, ki so v l. 2004 pravočasno vložili popolne zahtevke in so tako upravičeni do vračila teh sredstev. V tem času bodo vsi upravičenci tudi osebno obveščeni o vračilu in pozvani, da nam posredujejo morebitne nove osebne podatke, številko osebnega računa, kamor bomo sredstva nakazali ter dokazila o pravnem nasledstvu upravičenca do vračila (v primeru, da je v tem času prišlo npr. do postopka dedovanja ali drugega pravnega posla). Ko bo Občina od Slovenske odškodninske družbe, ki v imenu Republike Slovenije izvršuje vračila (le-ta jih je dolžna Občini nakazati najkasneje v 60 - dneh po prejemu sklenjenih poravnav) ta sredstva tudi prejela, jih je dolžna začeti vračati v roku 30 dni od prejema. Pri tem želimo opozoriti na zakonsko dodločbo, ki določa, da se pri določanju višine vračila ne upošteva priključ-nina in prispevek SIS-u, kar pomeni, da Občina in upravičenci ne bodo prejeli celotnega zneska, ki so ga vložili v izgradnjo omrežja. Sorazmerni delež, ki ga bo Občina Moravče morala vrniti občanom, bo po sklenitvi vseh omenjenih poravnav določil občinski svet, seveda v skladu z Zakonom. Glede na navedeno ocenjujemo, da bodo občani vložena sredstva prejeli do konca letošnjega leta.
Občinska uprava
Občinski svet se je tudi seznanil z izvrševanjem proračuna občine za prvo polovico tekočega leta, ki kaže na intenzivno investiranje v komunalno infrastrukturo. Prihodek od prodaje delnic Banke Domžale v višini 494 tisoč € in pričakovani priliv iz naslova komunalnega prispevka zaradi gradnje nove trgovine TUŠ bosta bistveno obogatila proračun občine. Zato so svetniki na predlog župana potrdili njegov rebalans, občani pa se bomo veselili novih pridobitev, saj gre večina sredstev za izboljšanje komunalne opremljenosti v občini.
Občinski svet je nato sprejel še vrsto drugih sklepov in odlokov.
E. V.
www.moravce.si
Izvajanje storitev pomoč na domu
V tem mesecu so vsa gospodinjstva v Občini Moravče prejela obvestilo oziroma ponudbo ga. Amalije Klopčič, univ. dipl. soc. delavke za opravljanje storitev »pomoč na domu in za dom« ter storitve, namenjene starejšim, bolnim, invalidom in družinam z otroci. Ker Občina o izvajanju teh storitev ni bila obveščena, je pa v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07
-	UPB 2) dolžna zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu, smo dolžni podati naslednja pojasnila:
O načinu opravljanja te storitve za svoje občane odloča izključno lokalna skupnost, ki v skladu z Zakonom in Odlokom Občine Moravče o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev (Ur. vestnik Občine Moravče, št. 9/01) tudi sofinancira to dejavnost najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oproščen plačila. Za Občino Moravče »pomoč na domu« izvaja Center za socialno delo Domžale, in sicer na podlagi Pogodbe o financiranju nalog in delovanja CSD Domžale, sklenjene dne 24.8.2005. Drži sicer, da ta javni zavod, katerega soustanovitelj je tudi naša Občina, razmišlja o prenehanju opravljanja te dejavnosti zaradi majhnega števila upravičencev (v moravški občini imamo povprečno 3 - 5 upravičencev, v letošnjem letu le enega), vendar mora v tem primeru Občina podeliti koncesijo, predhodno pa je dolžna pridobiti tudi mnenje socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo.
Ker pri opravljanju storitev, ki jih nudi ga. Klopčič torej ne gre za storitve na domu v smislu zakonskih določb, ki obveznost zagotavljanja te javne službe nalaga Občini, poudarjamo, da te storitve izvajalka ga. Klopčič opravlja izključno za polno plačilo, kar sicer v svoji ponudbi navaja tudi sama. Dejstvo je namreč, da so nekateri občani
-	upravičenci lahko delno ali v celoti oproščeni plačila te storitve, če za to izpolnjujejo pogoje in seveda, če se ta dejavnost opravlja v sodelovanju s Centrom za socialno delo in Občino. Do te socialno varstvene storitve so upravičene osebe, stare nad 65 let, invalidi ali akutno bolni (mlajši od 65 let), duševno ali telesno prizadeti in družine kronično bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Občina Moravče želi tudi v prihodnje v celoti zagotavljati izvajanje te javne službe, in sicer preko Centra za socialno delo Domžale ali pa na podlagi podeljene koncesije, tako kot določa Zakon. Le pri tako organizirani mreži občani - upravičenci lahko uveljavljajo sofinanciranje iz občinskega proračuna oziroma delne ali popolne oprostitve plačevanja teh storitev.
Občinska uprava
Pregled porabe proračunske postavke 01228 pokroviteljstva občine za leto 2006
Proračun Občine Moravče v skladu z zakonskimi predpisi med proračunskimi postavkami, iz katerih se financirajo dejavnosti in naloge na vseh področjih, vsebuje tudi postavko »pokroviteljstva Občine«. V okviru te postavke lahko župan razporeja oziroma odloča o dodelitvi finančnih sredstev posameznim prosilcem, in sicer v primeru, da gre za opravičljivo vlogo, za zadevo, ki ni predvidena v proračunu in se drugače vlogi ne bi moglo ugoditi. Marsikdo meni, da gre pri tem za »>trošenje občinskega denarja«, vendar je ob pregledu spodnjih prejemnikov teh sredstev razvidno, da gre za opravičljive odobritve prošenj in ne le za individualne koristi posameznikov ali pravnih oseb. Za nekatere zadeve bi sicer lahko sredstva namenili iz drugih postavk, ki smiselno »>pokrivajo« področje, na katero se posamezna vloga nanaša, vendar se pogosto zgodi, da so sredstva na teh postavkah zaradi drugih nujnih zadev že izkoriščena. V takšnih primerih torej t.i. »>županova postavka« omogoča
prosilcem hitro pomoč. * OPOMBA:
Občina pokriva stroške miklavževanja v vseh krajevnih skupnostih v Občini v enakem znesku na posameznega otroka. Glede na število predšolskih otrok so bila v l. 2005 dodeljena posameznim krajevnim skupnostim sredstva v naslednji višini:
-	KS Dešen 62,59 EUR
-	KS Moravče (Karitas) 671,53 EUR
-	KS Vrhpolje 200,24 EUR
-	KS Velika vas 146,05 EUR
-	KS Peče 166,88 EUR
Sredstva so bila za vse KS, razen za KS Peče, izplačana že v l. 2005, KS Peče pa je dostavila račun šele konec decembra 2005, zato so bila sredstva iz proračuna črpana šele januarja 2006.
Prejemnik sredstev	Namen porabe	Znesek (EUR)
Tiskarna Ravnikar Domžale	Tisk letakov - Stop kolonam	59,49
Tiskarna Ravnikar Domžale	Tisk letakov - Kolesarska dirka	49,47
Založba Didakta Radovljica	Knjiga za novorojence-Moj prvi album	1.418,93
Karatina Karlovšek s.p.	Monografija Jože Karlovšek	175,26
Gorenjski glas Kranj	Objava članka župana	599,90
Časopis Regional	Objava članka v časopisu Regional	124,98
Radio Kum Trbovlje	Javljanje župana v odaji	99,98
ATV Litija	Izdelava in predvajanje filma o Juriju Vegi	749,87
Spina-ŠKD Peče	Miklavževanje v Pečah (za ostale KS so bila sredstva nakazana še v dec. 2005) *	166,88
Gostilna Kavka Moravče	pogostitev pevskega zbora DU Moravče	169,71
Cvetličarna Markuš Moravče	Šopki, aranžiranje obletnice občanov	492,50
Gostilna Frfrav Krašce	Gostinske storitve - otvoritvi vodnjak Dvorje	96,32
Tuš Moravče	Pijača ob otvoritvi vodnjak Dvorje	155,62
Detelca Moravče	Pogostitev odličnjakov osnovnošolcev	50,04
Tuš Moravče	Pogostitev osnovnošolcev	62,32
Papirnica Viktor Lovše Vir	Darilne vrečke s tiskom grba občine	88,49
Pizzerija Jurka	Pogostitev nastopajočih harmonikašev	75,11
Vinarstvo Gadova peč	Županovo vino - novoletna reprezentanca	333,83
Tuš Moravče	Sofin.Miklavževanja Karitas Moravče	132,53
Osnovna šola Roje	Koledar učencev 2006	310,36
Zveza prijateljev mladine D.	Predstava za otroke OŠ J.Vega Moravče	166,92
Bogdan Miklič	Film Cigani nekoč-Romi danes	49,87
Signum Škofja Loka	Izdelava občinskih zastav	329,94
Nataša Pristov s.p. Radovlj.	Rumene rutice za prvošolce	38,49
S Plast Krško	Kresničke za prvošolce	36,39
Kam-bus Kamnik	Prevoz srečanje krajanov vasi Selo	208,48
Urbančič Rok	Predsavitev filma o kulturni dediščini-gradovi	59,95
Taborniki Moravče	Finančna pomoč zimovanje na Pohorju	208,65
Mednarodna fund.Beli golob	Donacija za koncert Gianija Rijevca	125,19
Skavtska skupina Moravče	Finančna pomoč zimski tabor	104,32
Moto klub Rokovnjači Luk.	Zimski moto tabor v Kandršah	125,19
Lovska družina Kresnice	Spominski trak na praporu LD Kresnice	146,05
Društvo paraplegikov Ljublj.	Sofinanciranje turnirja v kegljanju	83,46
Medobč.društvo inval.Domž.	Sofin.državno prvenstvo v streljanju	83,46
Fakulteta za policij-var.vede	Sofinanciranje strokovne ekskurzije	41,73
OZVVS Moravče	Fin.pomoč proslava Dan veteranov	208,65
Gostilna Repanšek Homec	Donacija tekmovanje godcev	41,73
MPZ DU Moravče	Sofin. Jubilejni koncert MPZ DU Moravče	250,38
KD Tine Kos	Sofin.izdaje zgoščenke	333,83
Lovska družina Moravče	Sofin.proslave ob 60.letnici društva	208,65
SKTD Bicikl Hrib nad Ribč.	Finan. pomoč. rekreacijske krožne koles.dirke	83,46
Planinsko društvo Moravče	Sofin.l.majskega pohoda planincev	83,46
Skavtska skupina Moravče	Finan. pomoč izvedba počitniškega oratorija	62,59
		
OOZB NOV Moravče	Sofin. prireditve ob spomeniku nad Cešnjicami	125,19
OOZB NOV Moravče	Sofin.prireditve ob obletnici požiga vasi Katarije	208,65
Društvo rejnic Domžale	Fin.pomoč srečanje rejniški družin v Žalcu	208,65
Društvo upokojencev Morav.	Srečanje s pohodniki DU Zagorje	208,65
Godba Lukovica	Prispevek za zlati žebljiček	62,59
Društvo enakih možnosti slepih Ljubljana	Sofinanciranje knjige Zagotavljanje enakih Možnosti	41,73
Društvo diabetikov Ljublj.	Sofinanciranje humanitarne dejavnosti društva	83,46
Društvo izgnancev Domžale	Sofinanciranje Občni zbor Društva izgnancev	41,73
Društvo Lipa Domžale	Sofinanciranje literarni zbornik društva	83,46
Osnovna šola J.Vega Moravče	Prevoz -enodnevna ekskurzija zlatih bralnih značkarjev	1.189,28
Osnovna šola J.Vega Moravče	Sofin.stroškov naloge Fosili Moravške doline	417,29
Osnovna šola J.Vega Moravče	Sofin.izdaje slikanice »>O volku, ki je iskal«	584,21
SKUPAJ		11.789,05
Občinska uprava		
Obvestilo za javnost v zvezi s problematiko nogometnega igrišča
Občina Moravče želi svoje občane seznaniti s problematiko nogometnega igrišča, ki je v uporabi Nogometnega kluba Termit Moravče (v nadaljevanju: »>nogometni klub«) in se nahaja na nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je župnija Moravče.
V postopku denacionalizacije je bila župniji Moravče kot denacionalizacijski upravičenki vrnjena nepremičnina parc. št. 96/2 k.o. Moravče, na delu katere se nahaja tudi sporno nogometno igrišče. Zavezanka za vrnitev je bila občina Moravče kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine. Občina Moravče je sicer pravočasno uveljavljala zakonske razloge v skladu s Zakonom o denacionalizaciji, da se nepremičnina ne bi vračala v naravi, a je pristojni organ, ki je vodil dena-cionalizacijski postopek ugotovil, da ti razlogi ne obstajajo ter posledično odločil, da se nepremičnina upravičencu, to je župniji Moravče, vrne v naravi.
Ker je bilo nujno potrebno zagotoviti pogoje za nadaljnje delovanje nogometnega kluba, je bila dne 28.2.2007 med župnijo Moravče in nogometnim klubom sklenjena pogodba o začasni uporabi nogometnega igrišča. Dogovorjena so bila začasna razmerja med pogodbenima strankama, hkrati pa je bil dosežen ustni dogovor, da se pogodbeni stranki dogovorita o nadaljnji uporabi nogometnega igrišča, v kolikor občina Moravče v tem času ne bi uspela zagotoviti lokacije za novo nogometno igrišče.
Občina Moravče kljub resnemu prizadevanju zaradi dolgotrajnosti postopkov sprejemanja prostorskih planov vse do današnjega dne nogometnemu klubu še vedno ni uspela zagotoviti in urediti novega nogometnega igrišča. Zato je bil dne 17.7.2007 na župnijo Moravče naslovljen poziv, da pristopi k podpisu nove pogodbe, s katero se bo dogovorilo nadaljnje (začasno) koriščenje nogometnega igrišča do dne, ko bo občina Moravče nogometnemu klubu zagotovila novo nogometno igrišče. Do podpisa nove najemne pogodbe, ki bi urejala uporabo predmetnega nogometnega igrišča, pa
vse do danes žal še ni prišlo. Razlog za to, da do sklenitev nove najemne pogodbe ni prišlo pa ne leži v dejstvu, da je z mesta predsednika kluba odstopil g. Peter Janežič. Nogometni klub bo za sklenitev ustrezne najemne pogodbe z župnijo Moravče pravočasno imenoval zastopnika v skladu s svojim temeljnim aktom. Razlog zato, da nova najemna pogodba še ni bila sklenjena, gre predvsem iskati v višini najemnine zahtevane s strani župnije Moravče, ki je po oceni nogometnega kluba in občine Moravče previsoka. Ob tem je potrebno tudi upoštevati, da je bilo s strani občine Moravče ter nogometnega kluba v izgradnjo in ureditev nogometnega igrišča ter okolice vloženih veliko sredstev, ki so vrednost sporne nepremičnine precej povečala, vse z namenom, da se bo na tem igrišču lahko izvajala družbeno koristna športna dejavnost. Tudi iz tega vidika bi bilo za vse vpletene stranke smotrno skleniti podaljšanje najemnega razmerja za sporno nogometno igrišče vse do ureditve nogometnega igrišča na novi lokaciji. Ponovno poudarjamo, da je ureditev novega nogometnega
igrišča v primarnem planu občine Moravče, hkrati pa je nesporno, da je potrebno nogometnemu klubu, ki se v tem športu udejstvuje že od leta 1974, zagotoviti nemoten potek dela. Občina Moravče si bo tako še naprej prizadevala za čimprejšnjo rešitev problema v zvezi z lokacijo za novo nogometno igrišče, kar je nedvomno v interesu Občine, nogometnega kluba, kakor tudi v interesu župnije Moravče. Organizirana športna dejavnost, ki jo izvaja nogometni klub, nenazadnje predstavlja pomemben del vsakdana nogometašev vseh starosti, trenerjev ter številnih drugih sodelavcev nogometnega kluba, ki se v njem neposredno udejstvujejo, kot tudi vseh, ki na kakršenkoli način spremljajo razvoj nogometa v občini Moravče. Zato je nadaljnje igranje nogometa na obstoječem nogometnem igrišču vse do ureditve nogometnega igrišča na novi lokaciji nedvomno tudi v širšem javnem interesu.
Martin Rebolj, župan
Obvestila občinske volilne komisije
Na podlagi 39. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07-UPB2) izdaja Občinska volilna komisija občine Moravče
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČA ZA PREDČASNE VOLITVE
za glasovanje na posvetovalnem referendumu, dne 21.10.2007 v občini Moravče
VOLIŠČE 5.901:
OBČINA MORAVČE, (sejna soba), Trg svobode 4, Moravče
Predsednica občinske volilne komisije Anica Grilj, univ. dipl. prav. l.r.
Številka: 040-0011/2007-3 Datum: 19.9.2007
Na podlagi 39. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07-UPB2) izdaja Občinska volilna komisija občine Moravče
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČA ZA INVALIDE
za glasovanje na posvetovalnem referendumu, dne 21.10.2007 v občini Moravče
VOLIŠČE 6.950:
KULTURNI DOM MORAVČE, Vegova 9, Moravče
Predsednica občinske volilne komisije Anica Grilj, univ. dipl. prav. l.r.
Številka: 040-0011/2007-4 Datum: 19.9.2007
Na podlagi 39. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07-UPB2), izdaja Občinska volilna komisija:
SKLEP
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo posvetovalnega referenduma, ki bo v nedeljo 21. oktobra 2007.
VOLIŠČE 077.01.001:
KULTURNIDOM MORAVČE, Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica, Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah.
VOLIŠČE 077.01.002:
GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE, Cesta heroja Vasje 13, Moravče
Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 077.001.003:
PRI URANKARJU, Gabrje pod Limbarsko goro 6
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 077.01.004:
PRI FRANCU MAJDIČU, Negastrn 8
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah.
VOLIŠČE 077.01.005: ZADRUŽNI DOM KRAŠCE, Krašce 2
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Pri-krnica in Sv. Andrej.
VOLIŠČE 077.01.006: GASILSKI DOM PEČE, Peče 50
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št.: 8 in 9, Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 077.01.008:
DOM KRAJANOV HRIB, Hrib nad Ribčami 7
Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar.
VOLIŠČE 077.01.007:
KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH, Vrhpolje pri Moravčah 14
Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
Predsednica občinske volilne komisije Anica Grilj, univ. dipl. prav. l.r.
Številka: 040-0011/2007-2 Datum: 19.9.2007
Ker je na naslov uredništva prišlo kar nekaj člankov, ki polemično obravnavajo odlaganje industrijskih odpadkov, sklepe občinskega sveta in referendum, smo vse te prispevke združili v enotno rubriko »Referendum«.
Analizni izvid, ki bremeni podjetje Termit
Za vse tiste, ki si niste ogledali dokumenta: »Poročilo o preiskavi umetno pripravljene zemljine vgrajene v peskokopu Drtija in peskokopu Ples«, datirane z - junij 2007, ki jo je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja, vam posredujemo le nekaj podatkov iz obsežnega dokumenta. (Lokacija Drtija.)
Poglavje 5.1. KOMENTAR REZULTATOV IN OCENA SKLADNOSTI ZA PESKOKOP DRTIJA
(stran 26/33)
Primerjava izmerjenih vrednosti iz tabele 3 v vseh treh kompozitivnih vzorcih, ki jih štejemo za reprezentativne vzorce vgrajene umetno pripravljene zemljine za plasti 0 -1m, za plasti iz globine 1-2 m in za plasti iz globine 2-3-m, z mejnimi vrednostmi kaže:
-	da vsebnost merjenih kovin in polikloriranih bifenilov (PCB) prepričljivo pod mejnimi vrednostmi
-	daje vrednost skupnega organskega ogljika (TOC) in policikličnih aromatskih oglikovodikov (v tabeli 3 navedenih kot PAO)prepričljivo presega postavljene mejne vrednosti
-	da celotni dušik v zgornji plasti presega mejne vrednosti
-	da mineralna olja presegajo mejno vrednost za umetno zemljino, namenjeno za izpolnjevanje izkopov
- da adsorbljivi organski halogeni ( v tabeli 4 navedeni kot AOX) prepričljivo presegajo mejno vrednost Celotni dokument si lahko ogledate na občini.
M.K.
SOCIALNI

V OOSD Moravče smo veseli, da je v naši občini podjetje, ki daje kruh velikemu številu naših družin in cenimo, da se na podjetje vsako društvo lahko obrne z donatorsko prošnjo. Znano je, da svojo poslovno uspešnost gradijo na znanju, razvoju in prizadevnosti vseh zaposlenih in bodo tako uspešni tudi v bodoče. Verjamemo, da v podjetju svoje gospodarske uspešnosti ne gradijo na nekaj sto tisoč kubičnih metrih pripeljanih industrijskih odpadkov, zato podjetju opustitev dovoza industrijskih odpadkov nikakor ne more škodovati. Ravno nasprotno, z opustitvijo te dejavnosti, bo potrdilo svojo pripravljenost za varovanje našega skupnega okolja. Občani mesečno plačujemo položnice za odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov (gospodinjski in vrtni odpadki), vse z namenom ohranjanja čistega okolja in narave. Če se industrijski odpadki, dopolnjeni z drugimi sestavinami, imenujejo umetno pripravljena zemljina, to ne spremeni dejstva, da bi se v naše okolje vnašale velike količine vprašljivih industrijskih odpadkov.
OOSD
Ali bomo še peli pesmi o naši lepi Moravški dolini ?
Dolgo sem se pripravljala pisati o tej, se pravi o naši okoljevarstveni zavesti in posledično tudi o našem zdravju.. Mislim, da je sedaj pred referendumom prišel pravi čas, da izpovem svoje razmišljanje, ki so me privedla celo tako daleč, da menim, da bi morala naša država poleg varuha človekovih pravic in varuha bolnikov imeti tudi varuha (ombudsmana) za pravice narave in celo vsaka občina varuha svojih voda.
Mar se nismo že v šoli učili, da je voda vir življenja in najbolj zdrava pijača. In kaj počnem z njo danes ? Prišli smo tako daleč, da med pitjem ali uporabo razmišljamo o tem, ali je mogoče onesnažena ali je toksična? V Zalogu smo dolgo časa dobivali vodo iz zajetja Straža. To zajetje je povsem blizu zbiralnika mulja in odvečne tehnološke vode, ki mu radi rečemo »Havaji«.
Sedaj pa prihaja še odpadni material iz papirnice Količevo in tudi druge
snovi, o čemer smo lahko zadnje čase veliko brali.
Že pred časom so mi na komunali rekli, da se Zalog z vodo napaja iz Plesa. Sama niti ne vem kaj je resnica. Baje dobivamo vodo iz obeh virov. No neglede na to v Zalogu ugotavljamo, da voda ni kvalitetna, da se peni in pri kuhanju je včasih lepljiva.
Kolikor mi je znano, ima Termit zaprti krog oplaščevanja peskov s fenoli. Fenoli pa so zdravju zelo škodljivi. Moti me, da dan za dnem gledam bel dim, ki se dviga iz Termita in ga veter nosi proti Plesu. Le kaj je v njem in kje pristane vsebina tega dima oziroma pare? V podtalnici? To problematiko sem izpostavila na eni izmed okroglih miz pred volitvami, pa so me povsem ignorirali. Do slej nismo videli še nobene analize meritev nevarnih snovi v podtalnici. Mislim, da bi moralo biti reševanje problematike vode na prvem mestu. Tudi cevovodi so dotrajani. Kaj pa bakterija
legionela ? Ali smo preverili, če se ne pojavlja tudi pri nas ? Sedaj berem o uvozu strupenih odpadkov še na druga področja naše doline. Ali bomo res uničili našo lepo dolino, kamor sem prišla pred 22 leti iz centra Ljubljane, kjer zaradi smoga nisem mogla več živeti. Vesela sem bila, da sem prišla v čisto in zdravo okolje. Rekla sem si, da ima ta dolina lepe možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, obrti in zmernega turizma. Marsikaj je bilo res postorjeno predvsem v infrastrukturi. Ta je pogoj za razvoj in tudi obrt in novogradnje rastejo.
Za turizem pa se mi zdi, da še caplja na mestu. Izjema so le nekatere prireditve. Marsikdo ima pri sebi opremljeno sobico, ki bi jo lahko oddajal, tako kot to počno v tujini, skupaj s ponudbo zajtrka. Angleži temu pravijo : bed and breakfast. Pri tem oddajanju tudi nekaj malega zaslužijo. Seveda bi morali poskrbeti tudi za boljše avtobusne povezave, saj nas turisti konec
tedna zaradi slabih povezan ne morejo obiskati. Vlaka pa tudi ni. Verjamem, da bi se to s časoma dalo urediti. A če bo dolina onesnažena z odpadki in bo voda oporečna, si turistov ne moremo nadejati.
Res sem vesela, da lahko sedaj dobimo za zasipanje peskokopov kvalitetno prst od drugod.
Istočasno berem, da bo podjetje Prodnik, pripeljalo nove kontejnerje za gospodinjske odpadke. To vsekakor pozdravljam, saj se tam, kjer odlagamo gospodinjske odpadke, hitro zaredijo glodalci, ki prenašajo razne bolezni. Če bomo dobili kvalitetno zemljo, bi lahko te gospodinjske odpadke predelovali v humus- kompostiranje. Humus, ki bi ga tako pridelali bi bil zdravo gnojilo za naše vrtičke in bi ga lahko prodajali.
Sedaj uvažamo prst celo iz Skandinavije in Holandije.
Prevoz kuhinjskih odpadkov bi potem odpadel. Menim, da bo vsaka občina v bodoče prisiljena poskrbeti za svoje od-
padke, ker so ljudje vedno bolj ozaveščeni o nevarnosti odpadkov. Zadnje časa dan na dan poslušam pesem kombanjev na njivah koruze. Zdi se, kot da bi bila cela dolina posejana samo s koruzo. Sprašujem se, ali ni seno boljše od silaže. Silaža zakisli mleko, meso zemljo in tudi naše telo. Od nekoga slišim, da imajo krave silažo rade. No tudi jaz imam rada kaj sladkega ali slanega, pa se moram le tega v prevelikih količinah izogibati, ker ni zdravo. Kot laik se sprašujem, ali nebi bilo možno predelati polovico silosov za prostore namenjene hrambi sena ? Sprašujem se tudi, kaj naj sploh jem ? Škropi se vsa žita in krompir. Vse te kemikalije prehajajo v podtalnico in tudi v naše telo.
Hrana se draži. Ali to pomeni, da se bo povečala ekološka pridelava ? Vse navedeno me jezi. Vem pa tudi, da ima vsak svoj razlog za to kar pač počne.
Mogoče je bil zaveden, lahko je bil pod pritiskom, ali pa ni razmišljal o posledi-
cah svojega početja dolgoročno. Če pa je razlog za početje zgolj kapitalski dobiček, potem se moramo vsi zamisliti, kam to pelje. Ali v nas res ni več smisla za človečnost?
Vedeti moramo, da narava prej ali slej vse povrne. In le dobro se z dobrim vrača. Menim, da je skrajni čas, da potegnemo črto. Naj bo Slovenija vzgled drugim v EU.
Reči moramo, da od slej dalje delamo ozaveščeno in pošteno, ker se le to dolgoročno obrestuje in daje možnost tudi zanamcem za njihovo preživetje. Apelirala pa bi tudi na mlade, da se resno začnejo zanimati za svojo življenjsko prihodnost v zdravem okolju. V kakšnem okolju boste dragi mladi prijatelji živeli čez deset ali dvajset let? Po toči zvoniti bo prepozno. Pogovorite se o teh vprašanjih s svojimi starši in prijatelji. Preberite si knjigo Pearl Buck- DOBRA ZEMLJA.
Jelka Dolinšek
Moč in nemoč - teorija in praksa
V	minuli številki našega časopisa je bil objavljen odličen zapis Eda Veselka s podobnim naslovom. Odličen najmanj iz naslednjih dveh razlogov:
•	Prvič: nazorno, na primerih, ki jih vsi razumemo in poznamo je pokazal, kako nemočna je občinska uprava, ali če hočete župan - občina, ko gre za izvajanje zakonodaje v praksi
•	Drugič: pokazal je, kaj so naloge občinskega sveta in tistih, ki ga sestavljajo, kot predstavniki nas občanov: občinskih svetnikov
K prvemu:
Ustava Republike Slovenije, kot najbolj obvezujoč dokument za vse v tej državi pravi v svojem členu 140/I.odstavek: »
V	pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce (te) občine.« Zakon o lokalni samoupravi (občinah) pa določa v svojem 13.členu, ko navaja pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsaka lokalna skupnost, če želi postati občina: »>Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev. Šteje se, da je to sposobna, če so za to zagotovljeni naslednji pogoji: .^oskrba s pitno vodo^« Naštetih je samo 9 osnovnih pogojev, eden od teh je torej pitna voda.
Občina je osnovna skupnost države.
Kot taka ima naloge, za katere so pristojni le prebivalci te občine. Za izvajanje teh nalog izvolijo prebivalci izmed sebe občinski svet in neposredno župana in samo ti odgovarjajo občanom. (in ne podžupan in ne občinska uprava - ti odgovarjajo županu in občinskemu svetu).
G. Veselko je torej postavil vprašanje: kako, da navedeno ne velja. Da občinski svet in župan ne moreta uveljaviti svoje moči, ki jima ju daje zakonodaja ? K drugemu:
Če prebiramo zapise občinskih političnih strank v vsakokratni številki našega časopisa, na prvih straneh, se lahko podrobno poučimo o temu, kje je imelo republiško vodstvo stranke svoj občni zbor, kaj je kje rekel predsednik stranke, za kakšne zakone in zadeve se bo ta stranka zavzemala v parlamentu - vse to, a nič o problemih naše občine, na primer o gornjih problemih. Gospod Veselko se sprašuje: Kje je pravna država? Tako je. Vprašajmo pa se naprej: kdo vodi državo ? Stranke, oz.njihovipredstavniki, poslanci vpar-lamentu, ministri, vlada. Ali ne vabijo posamezne naše občinske stranke v našo občino » svojih« ministrov, poslancev itd ? Da hvalijo, kako je lepo pri nas.
Ali ni naloga strank, naših moravških, da svoje ministre in poslance obvestijo o teh naših problemih, o tej naši nemoči. Iz katere stranke je minister za okolje, ki ga mora naša občina tožiti ? Iz katere stranke je minister, pristojen za državno upravo, ali je bil kakšen poslanec izvoljen tudi z glasovi iz naše občine? Ali bi vsi ti ministri in poslanci pomagali naši občini le, če bi bil župan naše občine iz njihove stranke? Ali nimajo poslanci opozicije v slovenskem parlamentu nobene moči? Brez zamere, a ne razumem, kaj nam bo prinesel občinski referendum. Če prav razumem enega od zavzetih zanj v zadnji številki našega časopisa: podprli naj bi prizadevanja za ohranitev čistega okolja in za nesporno zdravo čisto vodo.
Ali res kdo misli, da je kak občan občine Moravče proti temu, proti čistemu okolju in proti čisti vodi? Verjetno nihče! No in kaj sedaj?
Sedaj smo pa pri tem, kar je zapisal E.Veselko in kar sem prikazal v tem zapisu: naloga tistih, ki smo jih volili na občinski in državni ravni v občini Moravče in naloga in smisel političnih strank je, da nam zagotovijo to, kar nam po Ustavi in zakonodaji pripada.
Janez Virk
Referendum - demokracija ali farsa
Na Moravškem smo že nekaj časa priče merjenju moči med občinsko oblastjo in edinim vidnim gospodarskim podjetjem pri nas. Prva skuša dokazati, da imamo v občini enega večjih onesnaževalcev v regiji, drugo, da to niso. Življenje na Moravškem je postalo naporno še posebno po tem, ko smo se znašli pred referendumom, s katerim se skuša odgovornost za skrb nad okoljem prevaliti na nas krajane.
Sprašujem se, čemu služi referendum, če je Občinski svet 23. 3. 2007 že sprejel »Odlok o odlaganju odpadkov in drugih snovi na območju občine Moravče«, ki ni imel učinka, ker ima Termit soglasje države. Zakaj bi po referendumu bilo drugače? Referendum spremlja velika mera demagoškega zavajanja, pri čemer se skuša zamegliti resnične probleme, ki se skrivajo v ozadju zgodbe. Je morda to sla po denarju, stare zamere v zvezi z vodenjem podjetja, politični poskusi obvladovanja podjetja in kar še posebno vpije v nebo, nabiranje političnih točk od neukih volivcev? Kako drugače, bi lahko razumeli potezo župana, ki v en glas gradi politično podporo na
asfaltiranju in gradnji toplarne v naselju, ob tem pa se razglaša za »edinega naravovarstvenika« v občini. Referendumsko vprašanje je postavljeno najmanj nespretno, če že ne smešno, saj žali zdrav razum naših krajanov. Zakaj?
Prvi del vprašanja: »Ali se strinjate, da Občina Moravče zaščiti naravno okolje, vire pitne vode in ohrani zdravo življenjsko okolje ja, kdo se pa s tem ne strinja, saj nismo neozaveščeni Kitajci - ta del služi izključno zavajanju. Drugi del: ». in zato prepove odlaganje industrijskih odpadkov, umetno pripravljenih zemljin, in drugih snovi na svojem območju?«, ne vem zakaj je potrebno izpostavljati industrijske odpadke in UPZ, če pojem »druge snovi« zajema kakršnekoli snovi (tudi pesek, prst itd). Torej po tej odločitvi ne bo več mogoče sanirati niti ribnika. Zdaj pa k bistvu. Občina po vseh naporih s svojimi dokazi o oporečnosti UPZ ni uspela prepričati strokovne javnosti, saj njene analize niso brez napak in jih Termit s svojimi analizami spretno spodbija. Zadnjo besedo pri tem naj ima stroka.
Komična je vest, da gospod župan sklepa ugoden posel z »neko« firmo, ki ponuja termitovcem 2,5 MIO zaslužek. Ne morem verjeti, da imamo tako genialnega in vplivnega župana, ki je poleg vseh svojih darov še magičen poslovnež, celo za posle, h katerim ni bil povabljen. V bistvu pri tem smrdi po vmešavanju politike v gospodarstvo. Pa smo spet tam, v nekem minulem času. Najbolj žalosten del teh političnih špekulacij smo navadni ljudje. Tako zaposleni v Termitu, ki se počutijo osramočene in opeharjene, kot vsi krajani, ki bomo ostali brez najmanj 8000 EUR, ki bi jih župan lahko namenil našim nogometašem, ki morajo, zaradi nespretnega pogajanja in ideološke antipatije občinskega vrha, nelegalno brcati žogo. Ampak to je že druga zgodba, ali pa tudi ne.
In še zadnje vprašanje: Kaj pomeni za našo skupnost, če Termit izpolni svoje grožnje in ukine donacije, ki so bile prisotne pri slehernem projektu (premalo je prostora, da bi jih našteval). Morda se pa komu zdijo premajhne?! In kaj zdaj z referendumom? Uradno je demokracija, odločite se sami.
Jurij Kočar, predsednik KS Moravče
Tako dobro opevani Termita?
Zaposleni v podjetju Termit, ki smo v večini tudi občani Občine Moravče, smo presenečeni in začudeni brali zadnjo št. Moravških Novic, v katerih se piše o naši družbi, (ki je v večinski lasti nas zaposlenih) s samimi negativnimi predznaki. Mnenja smo, da se nam s tem negativnim pisanjem dela velika materialna in moralna škoda. Družba Termit daje vsakdanji kruh velikemu številu občanov občine Moravče, podeljuje preko 60 kadrovskih štipendij, s finančnimi sredstvi pomaga šoli in vrtcu, s sponzorstvi in donacijami pomaga vsem društvom v občini in tudi izven nje.
Ker je bilo o samih ocenah, številkah in strokovnih razlagah glede onesnaževanja okolja že dovolj povedanega in napisanega,vam bomo predstavili tudi naša mišljenja in naše izkušnje z občinsko upravo.
Ker smo o samem poslovanju in tudi o tako sporni pripravi umetne zemljine
zaposleni dobro obveščeni, smo prepričani, da z vnosom umetno pripravljene zemljine v naše odkope ne bomo ogro-
žali vodnih zajetji na območju občine in tudi ne onesnaževali okolja. Tudi mi se zavedamo, da morajo naši otroci in vnuki piti zdravo vodo, vendar če nam razno razne inštitucije zagotavljajo , da je vnos zemljine v naše odkope v mejah normale, potem ni skrbi za onesnaženost okolja, in to tudi mi navadni delavci razumemo, kar pa očitno nekateri z višjo(?) izobrazbo ne. Iz Moravških novic smo izvedeli, da se bo v jeseni skupaj s predsedniškimi volitvami izvedel referendum z naslovom »Ali se strinjate, da Občina zaščiti naravno okolje, vire pitne vode in ohrani zdravo okolje in zato prepove odlaganje industrijskih odpadkov, umetno pripravljenih zemljin in drugih snovi na svojem območju?« Ker naj bi odločitev o referendumu potrdili svetniki na svoji seji dne 11.09.2007, smo se zaposleni odločili, da v večjem številu prisostvujemo seji.
Ko smo tega dne ob 18.uri zaposleni prišli v sejno sobo nad trgovino Tuš, so nas sprejeli dokaj začudeni in hladni pogledi, kar je bilo razvidno
že iz tega, da nam niso ponudili niti stolov, temveč smo si jih morali sami prinesti iz sosednjih prostorov. Po prebranih poročilih in poročilu predstavnika Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, je podal razlago in prikazal našo plat medalje tudi direktor naše družbe g.Peter Janežič. Med branjem poročila je direktor povedal, da smo tudi prejemniki certifikatov ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001 in dodal, če si za to ne zaslužimo aplavza (odgovor na urednikov posmehljiv zapis v uvodniku prejšnje št. Moravških novic), na kar smo večji del prisotnih tudi zaploskali. Doživeli smo burno reakcijo g. Ravnikar Staneta, ki je dejal: ».takoj prenehajte s ploskanjem, to delate lahko v Termitu, tu tega ne boste počeli, ali pa vas bom dal odstraniti.«. Na osnovi tega se nam zaposlenim poraja vprašanje, ali nismo vsi občani lastniki občinskih zgradb, ali ne prispevamo tudi mi sredstva za občinski proračun in imamo tako verjetno tudi pravico v teh stavbah prisostvovati, kljub temu, da nismo bili na seji ne žaljivi, niti nismo motili dnevnega reda!!?? Zaposleni cenimo in spoštujemo mne-
nja svetnikov gospoda Vidica, g. Capudra, g. Novaka in g. Kunavarja, kateri so podali svoja mnenja in stališča v zvezi z referendumom, pa ne glede na to, kakšen je bil njihov glas. Cudimo pa se preostalim osmim svetnikom, kateri niso povedali niti besede, niso predstavili svojih argumentov in niti svojega mnenja. Delovali so nam kot roboti, ki strumno gledajo svojega šefa in avtomatsko dvigajo zelene glasovalne kartončke.
Skoda, da smo jih volili, saj so jim
verjetno tudi naši glasovi pomagali do svetniških stolčkov.
Močno pa nas tudi zanima, »>^kateri občinski svetniki so izpostavljeni pritiskom vodilnih struktur podjetja^« (zapisal g. Cerar v 7 št. MN), kajti naši vodilni ne izvajajo nikakršnega pritiska na svetnike, tudi so svetnikom vrata naše družbe vedno odprta za pogovore in usklajevanja mnenj. Iz vsega tega je razvidno, da smo zaposleni v Termit-u zelo razočarani nad delovanjem Občinskega sveta, župana
in podžupanov, in kljub temu, da je bil izglasovan referendum, še vedno mislimo, da se bo s tem izvedla nepotrebna poraba občinskih sredstev, katera bi se lahko uporabila za koristnejše potrebe celotne občine.
Iz navedenega ugotavljamo, da se vsem nam poraja vprašanje: Termit DA ali NE!?
V imenu zaposlenih Predsednik sindikata B. Gorjup in Predstavnik SD v NS F. Gotar
Resnica o Termitovi umetno pripravljeni zemljini
Termit je pričel z izdelavo umetnih zemljin leta 2004 zato, da bi lahko čim prej in čim bolje saniral svoje odkopne jame. Umetno pripravljena zemljina je namenjena ekološkemu izboljšanju tal in to je bil tudi glavni cilj Termita, da je pričel z izdelavo teh zemljin. Termit je podjetje, ki živi z naravo in z njo tudi ustrezno ravna. To dokazujejo analize vseh vplivov na okolje in številna priznanja in certifikati, ki smo sijih pridobili in nas uvrščajo med najbolj urejena podjetja v državi. Pri iskanju primernih surovin za izdelavo zemljine nam je pomagala Biotehniška fakulteta iz Ljubljane, pridobili smo vsa potrebna dovoljenja, izdelali vrsto analiz. Vse so bile v dovoljenih mejah.
Za izdelavo zemljin smo do sedaj pridobili tri okoljevarstvena dovoljenja,
Sanacija odkopa z umetno pripravljeno zemljino
analize zemljine so nam izdelale različne strokovne inštitucije:
•	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor,
•	Zavod za zdravstveno varstvo Kranj je izdelal analizo surovin za zemljino
•	Biotehniška fakulteta v Ljubljani
•	Inštitut za ekološke raziskave Erico Vsi so ugotovili, da so parametri v dovoljenih mejah.
(Analize in poročila so na voljo na vpogled vsem občanom in ostalim zainteresiranim na sedežu podjetja Termit, vsi občani so prijazno vabljeni, da si analize in poročila ogledajo). Izdelavo zemljin in kraj ter način odlaganja si vsako leto ogledajo rudarski inšpektor, okoljski inšpektor (3x), gradbeni inšpektor, komisija za sistem ravnanja za okoljem. Nihče od njih ni ugotovil nepravilnosti oziroma kakršnekoli potencialne nevarnosti.
V zadnjem letu so nas zaradi prijave župana obiskali celo kriminalisti, ki prav tako niso odkrili nobenih neskladnosti niti suma nanje, kar potrjuje dokument št.: 031010002/100551, Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, ki si ga občani in ostali lahko ogledajo pri nas v Termitu oziroma na sedežu občine Moravče.
Prav nasprotno vsi, ki so si ogledali naše zemljine in analize zemljin so nas pozitivno sprejeli in soglašali s tem, da so tako izvedene sanacije odkopnih jam bistveno boljše, predvsem potekajo hitreje in dajejo
osnovo za kasnejšo kvalitetno ureditev kmetijskih površin.
Termit redno meri vse vplive zemljine na okolje. Med drugim redno merimo vode, ki iztekajo iz tega področja. Vpliva izdelave zemljine ni zaznati, analize so take kot so bile pred izdelavo umetnih zemljin. Iz tega jasno sledi, da tudi ne more biti vpliva na podtalnico. Sploh pa se noben od naših odkopov ne nahaja na vodovarstvenem območju. V veliki želji, da bi nas očrnili pri našem delu, sta župan in podžupan skupaj s predstavnikom Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor vzela vzorce zemljine, ki jo je zavod za zdravstveno varstvo Maribor kasneje tudi analiziral. Po časopisih se sedaj pojavlja podatek, da je ta analiza pokazala, da naša zemljina ne ustreza parametrom, ki so določeni v pravilniku. V resnici pa tudi to poročilo, ki je bilo narejeno izključno za to, da nas obremeni, ne more mimo resnice in v svojem zaključku na strani 30 navaja dobesedno sledeče »Na osnovi navedenega pa smemo šteti, da je umetna zemljina, vgrajena v preiskovano območje peskokopa Ples skladna z zahtevami iz uvodoma citirane odločbe«.
Še več, to poročilo že takoj na začetku na strani 7 jasno navaja, da se noben od naših odkopov ne nahaja na vodo-varstvenem območju, kar nam tudi pogosto očitajo.
Termit je okoljsko odgovorno in pošteno podjetje. Večina naših zaposlenih je iz Moravč, tu imamo svoje otroke, tu imamo svoje vnuke. Vse naše delo je usmerjeno v to, da jim zagotovimo varno in zdravo okolje.
Boris Huber, rudarski nadzornik v
odkopu
M.SĚ
Mom SĚoveniia
Krščanska Uutiska stranim
V Novi Sloveniji menimo, da je samo po sebi umevno, da občina ščiti naravno okolje in preprečuje onesnaževanje. Zaradi tega je Občinski svet že v marcu letos sprejel odlok, ki govori ravno o tej problematiki in se nam ne zdi smiselno razpisati referendum za potrditev te naloge. Tudi zaradi tega smo ustanovili svojo inšpekcijsko službo, nad katero bedi
občina Moravče in je dolžna skrbeti za izvajanje tega odloka. Obenem pa smo prepričani, da je Občina dolžna sodelovati s podjetji v kraju, in skupaj z njimi na ustrezen in zakonit način reševati morebitne zaplete še posebej na področju varstva narave.
Vsak posameznik pa mora tudi presoditi katere ustvarjene potrošniške potrebe so v prid ohranjanju narave. Za to pa je potrebno tudi poznati vplive določenih snovi, ki so del našega vsakdana.
Zato želimo, občanke in občani, da se za čistejšo in bolj zdravo okolje bojujete z znanjem in odgovornim odnosom
do stvari in narave.
Bojimo se, da je referendum le reklamna poteza vladajočih politikov, pri tem pa se ne ozirajo na dobrobit občanov, ampak želijo rezultat referenduma, ki je že v naprej znan, saj nihče ni proti zaščiti naravnega okolja, znova izkoristiti za svoje manipulacije in diktatorske nagibe.
Nismo proti referendumskem vprašanju, smo pa proti referendumu s katerim bo vladadajoča struktura v občini Moravče zapravljala Vaš denar in med občani netila prepir.
OO N.Si Moravče
Papir prenese vse, kritičen bralec pa ne
O podjetju Termit še na štiri oči z Bernardom Jakopitschem, odgovornim direktorjem za izvajanje zemeljskih del pri gradnji Hoferjevih skladišč na Želodniku in Romanom Capudrom, vodjem obrata Peskokopi. Pogovarjali smo se v Velenju v petek, 14. 9. 2007, med 17. 45 in 19. uro.
Uvod v posebno izdajo Novic iz Morav-ške doline, članek v Dnevniku in branje Dnevnikovega foruma, me je spodbudilo, da sem poiskala informacije iz prve roke, jih dokumentirala in zapisala za objavo v Novicah. Preprosto ni verjeti, da se Termit požvižga na takšno priložnost. In tudi zato, ker me je dostikrat kar sram, ko Slovenija bere o Moravčah same pamflete.
V omenjenem uvodu beremo zgodbo o milijonski vsoti evrov kot izkupičku za dovoz neoporečnega materiala za sanacijo opuščenega peskokopa Za-britof. O tej možnosti se je pred 10 leti že govorilo, a je dogovor propadel. Material naj bi se dovažal od izkopa avtoceste čez krtinski hrib. Vendar pa je DARS material porabil za utrjevanje nasipa ob Gradiškem jezeru. Drugič se je Termit potegoval za dovoz materiali z avtoceste A2- avtocesta Šentvid. Ko se je ponudila možnost pri urejanju zemljišča za Hoferjeva skladišča, je Termit pridobil okoljevarstveno dovoljenje države (izdalo ga je Ministrstvo za okolje in prostor s št. 35472-134/2005-3 z dne 23. 3. 2006), vsa soglasja s strani lastnikov za odstop zemljišča, kjer naj bi potekal dovoz (od Lebarja mimo lovske koče), da bi se izognili centru Moravč. Termit je pridobil tudi dovoljenje DARS-a za izgradnjo priključka na državno cesto (št. dovoljenja: 347-09-12135/2005-13 z dne 3. 7. 2006). Vendar pa se je za-
pletlo pri ponudbi, saj se izvajalec del pri Hoferju s ceno ni strinjal. Družba Termit je podala ugodnejšo ponudbo za sprejem materiala. Ta je znašala 1,59 EUR/m3. Cena vključuje stroške izgradnje dovozne ceste, izgradnjo priključka na državno cesto, pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, stroške sprejema in odlaganja materiala ter stroške končne sanacije terena. Vmešala se je Občina Moravče, ko je videla odlok Občine Lukovica, v katerem je navedeno mesto odlaganja materiala, in sicer v občini Moravče, natančneje v odkopih Termita. V zadnjih Novicah iz Moravške doline je navedeno, da se trgovski center Hofer širi in razpolaga s 650. 000 m3 neoporečne naravne zemlje. Pripravljen jo je povsem brezplačno pripeljati v opuščene peskokope, jo poravnati, izdelati cesto in Termitu dati brez vsakega truda 2,5 milijona evrov.
Še več cinizma je razbrati v predlogu, naj denar, ki ga bo podjetje dobilo »>po suhem« razdeli delavcem, tudi upokojenim
Kaj o poslovnem dialogu za dovoz nasipnega materiala lahko pove Bernard Jakopitsch, ki je vodil dogovore s predstavniki Termita?
(po branju uvodnika v Novicah iz Moravške doline, 1.izjava) Jaz res ne vem, kako so prišli do te številke. Preračun je silno preprost 270 000 kubičnih metrov krat 1,59 eura. S Termitom smo se do-
govarjali, vendar je bila prva ponudba previsoka, z drugo pa so bili prepozni. Sem v poslu, zato dane besede, ki sem jo medtem dal drugemu ponudniku, nisem prelomil.
Ali ima Termit pri nadaljnji gradnji možnost pridobiti nasipni material?
Če bo Hofer nadaljeval z gradnjo, Bernard Jakopitsch še ne ve, to je odvisno od poslovne presoje o širitvi. Hofer je res kupil zemljišče v velikosti 8 hektarjev, vendar pa mora Občina Lukovica sprejeti prostorski plan, da bo tudi zazidljivo. Nato sledijo dolgotrajni postopki za pridobitev dovoljenj, torej ni pričakovati, da bi se gradnja pričela pred jesenjo 2008. Tudi sam si želi, da bi delo bilo dodeljeno njegovemu podjetju, kajti izvajalec s strani Hoferja še ni določen, kot tudi ni sprejeta odločitev o širitvi. Če pa bo posel možen in ko bo, pa bo Bernard Jakopitsch posloval brez posrednikov (občina, župan), kajti posredniki vedno zahtevajo svoj delež pri poslu. Torej bo o tem govorili, ko bo in če bo aktualno.
Kako o možnem dovozu razmišlja Roman Capuder?
Prvi del izgradnje Hoferja je zaključen. Družba Termit je takrat podala primerno ponudbo za sprejem tega materiala, pridobila okoljevarstveno dovoljenje in vsa druga potrebna dovoljenja za priče-tek sprejemanja materiala. Z materialom smo načrtovali sanacijo odkopov, da bi uredili kvalitetna zemljišča namenjena kmetijski ali drugi dejavnosti. S pridobitvijo materiala bi se uporabnost in kvaliteta saniranih zemljišč v kratkem bistveno izboljšala. Skratka uspeh bi bil dosežen. Izvajalci del bi imeli zagotovljen zakonsko ustrezen odvoz in
odložen material, družba Termit pa kvalitetno izvedeno sanacijo odkopov, katerih uporabnost bi bila lahko tudi za druge namene, upliv na okolje pri tem bi bil minimalen. Cilj družbe Termit ni bil zaslužek, temveč le kritje nastalih stroškov. Dobro zastavljen posel s Hoferjem je propadel po mojem mnenju zaradi vmešavanja drugih akterjev, katerih cilj je bil to preprečiti. Podjetje Termit je še vedno pripravljeno delati z enakim ciljem, to je pridobitev ustreznega materiala za sanacijo odkopov. V kolikor bo do tega izkopa pri širitvi Hoferja res prišlo, bomo poskrbeli, da ga bomo realizirali. Moji zaposleni kolegi v Termitu in tudi jaz z velikim začudenjem spremljamo informacije, ki se pojavljajo po časopisih, posebno še v zadnjih Novicah iz Moravške doline, kjer se izvjaja namerno potvarjanje informacij glede širitve Hoferja, količin izkopanega materiala, predvsem pa DOBIČKA, ki bi ga naše podjetje PO SUHEM PRIDOBILO. Vsa zadeva je videti namenjena le velikemu zavajanju poštenih občanov, blatenju Termita in tam zaposlenih ljudi. V uvodniku tudi beremo o neustreznosti zemljine, ki jo pripravlja Termit
za sanacijo peskokopa Drtija. Citiram: »Ponovno je potrdil (mag. Žerjal, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor), da ugotovljeni analizni izvidi ne ustrezajo tistim parametrom, ki bi jih odložena substanca morala vsebovati. Drugače rečeno - umetna zemljina ni primerna za odlaganje«. Menda gre bralcem zaupati toliko kemijskega in fizikalnega znanja, da lahko sami presodimo, kako kemijski elementi reagirajo, se razkrajajo in vgrajujejo, le zapišite, kateri to so in v kolikšnem odstotku ter po katerih parametrih se merijo. Dobro je zapisati tudi to, da odvoz vseh odpadkov, tudi odkrivnega materiala, ureja isti pravilnik Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, kar pomeni, da je tudi zemlja, ki bi jo vozili od morebitnega posla s Hoferjem, tretirana kot odpadek, za katerega bi moral Termit ponoviti celoten postopek pridobivanja dovoljenj, ki firmo stanejo okoli 40.000 EUR.
In referendumsko vprašanje. Zastavljeno je tako, da noben tepec ne bi mogel reči, da je proti. Kdo pa si ne želi živeti v naravnem okolju? Toda ali lahkopre-prosto rečemo, da smo proti dovažanju
odpadkov. Potem bodo zevajoče rane ostajale. In potem bo posel s Hoferjem propadel, ker bomo pač rekli, da ne maramo odpadkov. Vsi vihamo nosove, ko zavohamo vonj po živalskem gnoju, pa je vendar vir novega rastja. Nikakor tukaj ni na tehtnici presoja občanov, saj je referendum NEOBVEZUJOČ. Na koncu bo spet nekdo rekel, da se je tako odločil in se požvižgal na vse izide NEOBVEZUJOČEGA referenduma. Ni mi do tega, da bi z menoj kdorkoli manipuliral, še najmanj pa lokalni mediji, ki jim je vse manj verjeti. So stvari, ki se uredijo v stroki, znotraj ustanov ali s skupino ljudi. Javnosti ne zanima postopek (javno blatenje, nepreverjene informacije) temveč rezultati, ki so jih naši vodilni sposobni doseči za pogajalsko mizo z načinom, ki je edini na koncu razrešil vsako vojno in je za vsako pogajalsko stran prinesel predloge, pogajanje, usklajevanje in popuščanje, kar je pripeljalo do sprejemljivega dogovora. Sprejemljivih dogovorov z jasno predstavitvijo plusov in minusov pa bomo veseli vsi.
Bernarda Mal
Oglasi predsedniških kandidatov, razvrščeni po abecednem vrstnem redu.
V OOSD Moravče, smo se udeležili zbiranja podpisov za predsedniškega kandidata
dr. Danila Turka.
Ob tem je z njim stekel pogovor in še dodatno smo se prepričali, da smo s svojo podporo na pravi poti. Dr Danilo Turk si je že mlad želel državno ureditev bolj po meri ljudi, zato se je odločil za študij prava. Ves čas študija je delal, doktorat pa je pisal večinoma pred službo, da bi mu na večer ostalo še kaj časa za družino, hčerko in ženo. Slovenija mu je zaupala že od samega začetka, zato je postal prvi veleposlanik RS v OZN (1992) in leta 2000 pomočnik glavnega sekretarja Kofija Anannana. Danes je prodekan Pravne fakultete v Ljubljani in mladim prenaša svoja znanja in izkušnje.
Spoštovani,
kot predsednik republike bom dosledno izpolnjeval Vaša pričakovanja iz združeval slovensko mladost in starost, solidarnost in polet, pamet, duha in srce. Vabim vas, da se mi na volitvah predsednika države pridružite.
POLICIJA SVETUJE
V tej rubriki bomo obravnavali najnujnejše ukrepe in aktivnosti, ki so nujno potrebne pri zagotavljanju lastne varnosti in osnovni element samozaščitnega ravnanja slehernega državljana.


HITRO, JE HITRO PREHITRO !
Ker je v zadnjem obdobju na naših cestah vse več prometnih nesreč, katerih poglavitni vzrok je neprimerna hitrost, dovolite, da napišem nekaj vrstic na to perečo oziroma aktualno temo. Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, zato je bila določilom, ki urejajo najvišje dovoljene hitrosti, posvečena posebna pozornost. V skladu z mednarodno konvencijo je tako določeno, da sme voznik voziti le s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvlada in ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Novost v zakonu je, da mora prilagoditi hitrost vožnje ne le vozilu, cesti, prometu in vremenskim razmeram, pač pa tudi svojim sposobnostim. Ta določba zavezuje zlasti voznika začetnika oziroma voznika z malo vozniškimi izkušnjami k vožnji z primerno hitrostjo. Da bi z zakonodajnimi rešitvami prispevali k večji varnosti v prometu so zaostrene sankcije za najhujše kršitve omejitev hitrosti. Kazni so tako znatno povečane za prekoračitve hitrosti v naselju, da bi zaščitili pešce, kolesarje, še zlasti otroke in starejše. Že drobna prekoračitev za 10 km/h lahko povzroči hude poškodbe. Voznik, ki namesto 50 km/h kot je dovoljeno, vozi 60 km/h, ima pri nujnem zaviranju na števcu še vedno 44 km/h, medtem ko bi pri vožnji z dovoljeno hitrostjo v tem času že ustavil. Za prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h, je predvidena tudi stranska kazen 18 kazenskih točk, kar posledično pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tak ukrep je predviden za vožnjo v naselju s hitrostjo več od 100 km/h, v območju omejene hitrosti za vožnjo več od 60 km/h in v območju umirjenega prometa ali območja za pešce s hitrostjo večjo od 40 km/h, kar pomeni najbolj nevarno ravnanje in hudo ogrožanje pešcev in kolesarjev. Odpravljena je hitrostna omejitev na kolesarskih stezah. Na novo pa je opredeljena možnost hitrostne omejitve 110 km/h na cestah rezerviranih za motorna vozila, ki izpolnjujejo ustrezne standarde z vidika varnosti cestnega prometa, vendar morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom. V tretjem odstavku 32. člena je podrobno opredeljeno naselje, v katerem je hitrost omejena na največ 50 km/h, in sicer kot pozidano
Rubriko ureja: Márkb Kladnik
KRONIKA DOGODKOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVČE KAZNIVA DEJANJA:
Na območju občine Moravče so policisti v mesecu septembru obravnavali dve kaznivi dejanji in sicer kaznivo dejanje Poškodovanje tuje stvari in kaznivo dejanje tatvine in sicer je bila izvršena tatvina registrskih tablic iz vozila, ki je bilo parkirano na parkirišču v Moravčah.
PROMETNA VARNOST:
Na območju občine Moravče sta se v mesecu septembru zgodile dve prometni nesreči in sicer je v obeh primerih šlo za prometne nesreče z materialno škodo, v katerih pa ni bil nihče telesno poškodovan.
Še enkrat opozarjamo vse udeležence v prometu naj vozijo strpno in dosledno upoštevajo prometne predpise in s tem pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu.
JAVNI RED IN MIR:
V mesecu septembru je Policijske postaje Domžale na območju občine Moravče obravnavala dve kršitev zoper Javni red in mir in sicer sta se obe kršitvi zgodili v javnih prostorih. Kršiteljem so bile izrečene denarne kazni.
območje ob cesti, v katerem udeleženci cestnega prometa, ki se vključujejo v promet na cesti, ki vodi skozenj, neposredno vplivajo na varnost prometa na njej. V tej zvezi je za zagotavljanje varnosti izjemno pomembno, da velja hitrostna omejitev tudi na delu ceste, kjer sicer ni stavb, se pa v prometu pojavljajo pešci in kolesarji in sicer tako odrasli kot tudi otroci. Določba tega odstavka zagotavlja večjo varnost v naselju, kjer omogoča enotno izvajanje nadzora cestnega prometa, zlasti meritev hitrosti, ki jo sedaj veljavna opredelitev naselja v zakonu o javnih cestah zaradi nedorečenosti ne omogoča. Meje naselja morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom.
Zakon predvideva tudi omejitve hitrosti v posebnih okoliščinah. Omejitev 50 km/h velja za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m in za vozila, ki imajo na kolesih nameščene snežne verige. Omejitev 80 km/h velja, za osebna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo.
10. september- DAN BOJA PROTI SAMOMORU
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2003 razglasila 10. september za svetovni dan boja proti samomoru, saj samomorilnost postaja vedno večje breme razvite družbe. V Sloveniji je bilo med letoma 1997 in 2005 od 25- 30 samomorov na 100.000prebivalcev, kar pomeni, da je bila vsaka 30. smrt samomor.
Za samomorilno vedenje obstaja veliko razlogov, ki so kompleksni in se med seboj prepletajo. Znaki nevarnosti za samomor so brezup, nemoč, nemir, oseba vse vidi črno, ima
občutek lasne nevrednosti, nizko samospoštovanje, občutek, da ga nihče ne mara, misli na smrt in samomor, ne vidi več smisla življenja, se umakne v samoto, kaže znake depresivnosti in grozi, da bo brez njega lažje, da se bo kmalu umaknil,^ Nikakor pa ne držijo nekateri miti in prepričanja o samomoru, kot so npr. da bo pogovor o samomoru napeljal človeka k dejanju ali tisti, ki grozijo ne bodo napravili samomora; ljudje, ki napravijo samomor so duševno bolni; samomor je podedovan; samomor je impulzivno dejanje; če je človek
enkrat samomorilen je vedno tak;. Možnosti za samomor se povečajo v kriznih stanjih, ko se življenjske okoliščine spremenijo do te mere, da jih ne znamo več reševati na način, kot smo jih reševali do sedaj; v depresiji, ko žalost preide v brezup; pri starostnikih v stiski, ko se samoti pridruži osamljenost, še zlasti ob morebitni telesni bolezni ali onemoglosti, ki ovira ali onemogoča stike z okoljem; pri uživanju psihoaktivnih snovi in odvisnosti od njih, predvsem odvisnosti od alkohola, nikotina, drog in nekaterih zdravil.
Obstaja pa nekaj nespremenljivih dejstev o samomoru:
-	misli na samomor zorijo dolgo,
-	vzrokov je več, povod je le zadnja kaplja čez rob,
-	je povezan z družinsko, ekonomsko in kulturno situacijo,
-	je lahko posledica bolezni, ki jo je moč zdraviti,
-	lahko prizadene prav vsakogar,
-	je pogosto povezan z akutno opitostjo in/ali odvisnostjo od alkohola, - samomor vedno zelo prizadene bližnje.
POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE V POMOČ LJUDEM V STISKI	
112	REŠEVALNA SLUŽBA
080 22 33	SOPOTNIK
080 11 13	zaupni telefon SAMARIJAN
080 11 55	SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja
080 12 34	TOM, telefon otrok in mladostnikov
01/ 520 99 00	klic v duševni stiski
01/ 234 97 83	zaupni telefon ZA- TE
N. M.
*Prispevek je povzet po članku objavljenem v elektronskem časopisu Moje zdravje, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, www.zzv-lj.si
Narava besni
Torek 18/9.2007 je bil turoben deževen dan. Nihče ni pričakoval, da bodo sledili dogodki, ki bodo širšo Slovenijo zaznamovali za dolga leta. Posledice razbesnele narave bomo posredno ali neposredno čutili vsi.
Vremenoslovci so napovedovali močnejše padavine, vendar ni nihče pomislil, da bodo te padavine prerasle v naravno katastrofo državnega pomena. Stopnjevanje dežja pomešanega z vetrom in kratkotrajnimi nalivi je že v zgodnjih popoldanskih urah napovedovalo, da se narava ne namerava umiriti. Kmalu so iz širšega območja severozahodnega dela Slovenije pričele prihajati novice, ki so napovedovale katastrofo. Ko smo bili v zgodnjih večernih urah obveščeni o vseh razsežnostih in prvih posledicah neurja, smo spoznali, da lahko enaka usoda doleti tudi nas.
Kot vedno so tudi tokrat naši gasilci prvi spoznali vso resnost razmer. Nemudoma pričeli z prvimi obhodi na območju Moravč in širše. Glede na izkušnje so se usmerili predvsem na območja, ki so najbolj izpostavljena. Najbolj kritično je bilo v Soteski, saj je bil prvi most že poplavljen, vendar je cesta ostala prevozna. Kritično je bilo tudi pri »Pergarjevem« mlinu, vendar narasla voda ni neposredno ogrožala stanovanjskih objektov.
Pregledano je bilo tudi območje Spodnjega Tuštanja. Kljub izredno veliki količini vode, ki je sicer zalila okoliške travnike, cesta in stanovanjski objekti niso bili ogroženi.
O stanju na terenu je bil obveščen župan ter policija. Okrog 24. ure so se padavine pričele umirjati, grozeča voda nam je tokrat prizanesla. Upamo lahko, da nam bo to resno opozorilo narave koristilo v bodoče. Ko je narava besnela po drugem delu Slovenije je bilo jasno, da bo potrebna širša pomoč. Na najbolj prizadeta območja je kmalu pričela prihajati pomoč iz vse Slovenije. Že okrog 18. ure je prvih osem gasilcev GZ Moravče nesebično odšlo v Železnike kjer so pomagali izčrpavati vodo iz kletnih in drugih prostorov. Tudi naslednje dni je so se gasilci iz Moravč pridružili ostalim. V prvih dveh dneh po tragediji je skupno 20 gasilcev pomagalo kolegom na najbolj prizadetih območjih. Spoznali smo, da je tovrstna oblika medsebojne in vzajemne pomoči v takih razmerah nujna in nepogrešljiva. Tokrat smo mi pomagali drugim, samo upamo lahko, da drugič mi ne bomo potrebovali pomoči. Zakoni narave so močnejši od ljudi, zato moramo naravo spoštovati in se truditi, da jo ne prizadenemo.
Drago PAVLIČ
Spoštovani lokalni časopisi. Posredujem vam mail s prošnjo, da nam pomagate pri sanaciji naravne katastrofe, ki se je zgodila v z dne 18. septembra 2007 v občini Železniki.
V	ta namen smo se organizirali in pričeli z humanitarno akcijo zbiranja sredstev za obnovo domov in ostalih družbenih objektov. Vljudno vas prosim, če obstaja možnost, da nam pomagate pri objavah in prepoznavanju naše humanitarne akcije in spletnega mesta, na katerem lahko darovalci pridobijo vse potrebne informacije kako darovati.
Informacije o humanitarni akciji dobite na spodnjem naslovu:
spletni naslov: www.zelezniki.info
Ob enem vas tudi prosimo, če nam lahko posredujete prispevke (foto, video gradiva in intervjuje), ki ste jih pripravili ob poročanju o naravni katastrofi v občini Železniki, da jih objavimo na spletni strani www.zelezniki.info na naslov info@zelezniki.info.
V	primeru nejasnosti, me lahko pokličete na telefon: 040 766 665 (Peter)
Naj se vam že v naprej lepo zahvalim, brez vaše pomoči ne bi šlo!
Peter MESEC član občinskega sveta občine Železniki
Rdeči križ Slovenije
Zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja, ki je 18.9. zajelo večji del Slovenije, zbiramo denarne prispevke za pomoč prizadetim.
Posameznike, podjetja,ustanove in institucije prosimo, da pomagajo in prispevke nakazujejo na TRR: 02922-0019831742 sklic 4026 s pripisom Poplave 2007.
Mojca Stoschitzky,
direktorica občinske uprave občine Moravče
Prihajam iz sosednje občine in sicer prav iz Lukovice, kjer živim s svojo družino. Imam dva otroka, sin je študent Ekonomske fakultete, hčerka pa obiskuje 9. razred osnovne šole. Današnji neizprosni življenjski ritem mi ob obilici dela v službi in doma pušča le malo prostega časa. Človek potrebuje tudi duševno hrano in le-to vselej najdem v petju in kulturnem življenju. Oba z možem pojeva v domačem mešanem pevskem zboru Šentviški zvon. Z velikim veseljem pa vsaj enkrat tedensko pešačim okrog Gradiškega jezera, ki s svojo naravno danostjo prevzame vsakega obiskovalca.
Doslej ste službovala v občinski upravi sosednje Občine Lukovica. Kakšna je vaša primerjava med obema občinama?
Obe občini sta si zelo podobni - tako po geografskih značilnostih kot po strukturi in številu prebivalstva, torej so si tudi največji pereči problemi enaki: premajhna proračunska sredstva za vse želje in potrebe občanov, še vedno največ dela na področju komunalne in cestne infrastrukture ter velike potrebe po razvoju podeželja. Dejstvo je, da je nekdanja skupna Občina Domžale skoparila z investicijskimi vlaganji v takratne »>odmaknjene« krajevne skupnosti, vse to je torej potrebno nadoknaditi. Na območju obeh občin je po dvanajstih letih viden velik napredek, zato je bila odločitev za ustanovitev obeh novih občin edina pravilna.
Čeprav še ni za vami običajnih 100 dni za vpeljevanje v novo dolžnost, vas vseeno moram vprašati, kakšen vtis imate na novem delovnem mestu?
Novo delovno mesto prinaša drugačno dinamiko dela, odločanje o organizaciji dela, skratka, večjo odgovornost. Priznati moram, da mi to delo prinaša zadovoljstvo, k čemer veliko pripomorejo tudi dobri medsebojni odnosi,
tako z delavci občinske uprave kot z gospodom županom.
Ste zadovoljni s kolektivom, ki ga sedaj vodite?
Nekaj sodelavcev poznam že dalj časa; Občina Lukovica in Občina Moravče sta namreč večkrat sodelovali pri raznih projektih, zaradi česar lahko rečem, da sem vašo Občino že kar dobro poznala. Vsi zaposleni so izredno delavni in nekateri opravljajo naloge kar na večih področjih.Opažam tudi veliko kolegialnost med njimi in prepričana sem, da mora občinska uprava s takšnimi delavci le napredovati. Kot njihova direktorica se bom trudila, da bodo za svoje delo tudi primerno nagrajeni.
Tudi vi ste pravnica, kot vaša predhodnica. Ta se je ob prihodu pritoževala nad neurejenostjo občinske uprave. Ni bilo urejenega arhiva, nezadovoljivi občinski akti, neugotovljeno stanje občinskega premoženja. Kaj vi menite o tem stanju?
Ne vem, kakšno je bilo takrat stanje v občinski upravi. Zdaj lahko rečem, da je delo dovolj dobro organizirano in da je vodenje upravnih postopkov učinkovito. Res pa je arhiv, za katerega je občina dolžna skrbeti, še vedno slabo urejen. Eden od vzrokov je prostorska stiska (kar seveda ni opravičljiv razlog), drugi razlog pa je gotovo tudi v prednostnem reševanju trenutno najbolj perečih problemov in pomanjkanju časa za ostale zadeve, kot je urejanje arhiva. Zdaj je za ravnanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom posebej
zadolžena delavka občinske uprave in prepričana sem, da bo stanje na tem področju kmalu sanirano. Glede nezadovoljivih občinskih aktov pa lahko rečem naslednje. Današnje hitro sprejemanje zakonov in podzakonskih aktov na državni ravni, njihovo usklajevanje z evropsko zakonodajo in smernicami, zahteva tudi spremembe in dopolnitve vseh splošnih aktov lokalne skupnosti, sprejetih na podlagi teh zakonov. Z gotovostjo trdim, da nobena slovenska občina tega ne zmore usklajevati sproti. Drži sicer, da sta temeljna akta Občine Moravče, statut in poslovnik občinskega sveta, neusklajena z Zakonom o lokalni samoupravi in drugimi področnimi predpisi, vendar bo tudi to storjeno še v letošnjem letu. Osnutka obeh aktov sta že pripravljena. Evidentiranje občinskega premoženja je zajeto v Pogodbi o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale, ki so jo vse občine - pravne naslednice nekdanje skupne občine sklenile l.1997. S pogodbo so dogovorjena načela delitve premičnega in nepremičnega premoženja, prav tako je izdelan popis nepremičnin, ki so po načelu »ex lege« prešle v last nove Občine Moravče. Vse nove občine pa opažajo, da so pri popisu nekatere nepremičnine, predvsem zemljišča, izpadla. Zemljiškoknjižno stanje je seveda neusklajeno z dejanskim, saj nobena občina kot pravna naslednica in dejanska lastnica tega premoženja, še ni začela s postopki sprememb lastninske pravice. Le-ti namreč predhodno terjajo geodetske izmere zemljišč ter usklajevanje stanja
v naravi, kar pa je, žal, povezano z velikimi stroški. Skratka, na tem področju vse občine čaka še veliko dela.
Ali je občinska uprava primerno organizirana za izvajanje vseh nalog, ki jih občini nalaga Zakon o lokalni samoupravi?
Omenjeni zakon vsem občinam, ne glede na njihovo velikost in število zaposlenih, nalaga enake obveznosti in včasih je delo težko organizirati tako, da bi vse naloge opravili sproti in kvalitetno, kot od nas upravičeno pričakujejo občani. Delo občinske uprave poteka v dveh oddelkih, in sicer v oddelku za okolje in prostor ter v oddelku za splošne zadeve ih finance, v okviru katerih pa zaposleni opravljajo tudi druge zadeve. Pogrešam samostojni oddelek za družbene in društvene dejavnosti, saj je kulturno in športno življenje v mo-ravški občini zelo razvejeno, z velikim številom aktivnih društev. Sem spada tudi OŠ Jurija Vege, v okviru katere deluje tudi zdaj že 7 - oddelčni vrtec. To področje resnično zahteva enega zaposlenega delavca, kar bi omogočilo hitrejše in kvalitetnejše reševanje zadev, vključno z vodenjem javnih razpisov in dodeljevanjem sredstev iz naslova financiranja društev.
Ali uspevate tekoče odgovarjati na vse vloge in prošnje občanov?
Prizadevamo si, da bi na vsako vlogo ali prošnjo odgovorili v 15 - dneh, tako kot to zahteva zakon. Žal se včasih nabere toliko zadev, da katera tudi »obleži« in povsem razumem občane, ki zaradi tega negodujejo. Nekatere upravne zadeve dejansko zahtevajo daljši čas reševanja in zaradi pred-
hodnih postopkov, ki jih je potrebno opraviti, njihovo reševanje za občane pomeni »zavlačevanje«. Na tem mestu se opravičujem vsem, ki čakajo na rešitev zadeve ali odgovor. kdorkoli meni, da neutemeljeno predolgo čaka, lahko pokliče odgovorno osebo, ki postopek vodi ali mene osebno. Potrudili se bomo.
Ali obstaja kako »ozko grlo«, kjer se je nakopičilo nerešenih vlog oz. problemov?
V tem trenutku je največ dela na področju komunalnih zadev in urejanja prostora, veliko število investicij zahteva tudi veliko upravnih in drugih postopkov. Izgradnja vodovodov, cest in kanalizacije terja izredno veliko naporov glede pridobivanja oziroma odstopanja zemljišč lastnikov, usklajevanje in nadzor nad izvajalci del ter veliko administrativnega dela.
Katere so v tem trenutku glavne naloge občinske uprave v Moravčah?
Pred nami je postopek izvedbe posvetovalnega referenduma, o čemer je v tej številki veliko povedanega s strani njegovih predlagateljev in zagovornikov in s strani nasprotnikov. V kratkem bo Občina Moravče sklenila poravnave glede vloženih zahtevkov občanov za vračilo vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, kar bo zahtevalo ogromno dela in časa. Pa priprava osnutka proračuna za prihodnje leto ter vse ostale »tekoče« naloge, ki jih mora občina redno izvajati.
Ali nameravate kaj spremeniti v delovanju občinske uprave?
Kot sem že omenila, želim nekatere zaposlene razbremeniti opravljanja
nalog, ki se nanašajo na področje družbenih in društvenih dejavnosti; zdaj rešujemo le »tekoče« zadeve (več zaposlenih si to delo deli, vendar krovno nihče ne odgovarja). Lahko pa bi to področje bolj sistematično urejali in ga razvijali, prav tako področje turizma. Občina Moravče je lahko ponosna na vse kulturne spomenike in za njihovo promocijo bomo v prihodnje bolje poskrbeli. Da bi bili občani še bolj seznanjeni s konkretnimi zadevami, bi rada v javnem glasilu Novice iz Mo-ravške doline »uvedla« novo rubriko »Iz dela občinske uprave«, ki bi zajemala podrobnejše mesečne članke o trenutno aktualnih zadevah, ki so širšega pomena. Sicer pa menim, da občinska uprava dobro deluje in se resnično trudi.
Ali imate kakšno prošnjo ali predlog, ki bi ga naslovili občanom Moravč - za boljše sodelovanje?
Danes veliko govorimo o prijazni javni upravi in prav je tako. Zavedati se moramo, da smo delavci občinske uprave na tem mestu prav zaradi občanov, torej smo dolžni storiti vse, da zadovoljivo rešimo njihove vloge in prošnje. Seveda v okviru zakonskih norm in pooblastil ter v skladu z načelom enakosti. Za dobro sodelovanje je vedno potrebno dogovarjanje, usklajevanje in iskanje kompromisov. To velja tudi za občinsko upravo - če zaradi zakonskih predpisov kakšne zadeve ne moremo rešiti v skladu s pričakovanji občanov, bomo morda skupaj našli drugačno legalno rešitev, ki bo prav tako dobrodošla. Pridite, torej, povprašajte in pogovorili se bomo. Naša vrata so odprta.
Zapisal J. Virk
Otvoritev asfaltne prevleke v Zalogu pri Kresnicah
V soboto, 25. 8. 2007 smo krajani vasi Zalog pri Kresnicah otvorili našo novo asfaltno prevleko. Otvoritve se je udeležil g. župan Martin Rebolj s soprogo Vojko, podžupana Stane Ravnikar in Roman Cerar, svetniki in krajani Zaloga pri Kresnicah. Predsednik KS Velika vas Boštjan Merela je pozdravil vse navzoče in izrazil željo, po čim boljšem medsebojnem sodelovanju, da bi bilo takšnih veselih dogodkov še veliko. Tudi župan je povedal nekaj vzpodbudnih besed. Nato je sledil družabni večer s pogostitvijo, ki pa se je zavlekel pozno v noč.
B. Ribič
Nov odsek asfaltne ceste na relaciji Dešen - Dašenk
Ob odprtju asfaltiranega odseka ceste Dešenj - Dašenk, so vaščani pripravili otvoritveno slovesnost, na kateri so spregovorili župan Martin Rebolj, podžupan občine Litija, sedanja predsednica in prejšnji predsednik KS Dešen. Govorniki so bili enotnega mnenja, da bo nova cesta, v izmeri cca 700 m veliko pomagala krajanom tega območja, Občini pa znižala stroške vzdrževanja, ker se bodo zmanjšali vplivi neurij. Tudi lepa narava moravške občine bo z novim odsekom ceste pridobila na kvaliteti. Občina Litija se je projektu pridružila z izgradnjo nadaljevanja odseka na litijski strani v dolžini 200 m. Domačini so praznovanje ob otvoritvi pripravili pri družini Grošelj. Udeležili so se ga skoraj vsi krajani in veselje je bilo gledati njihove zadovoljne obraze. Ljudje v težko dostopnih krajih znajo prizadevanje občine še posebej ceniti.. Prijazno srečanje, ki je trajalo pozno v noč, so namenili prav vsem.
V.R.
Posodobitev vodovoda in večja požarna varnost
Po daljšem obdobju smo tudi na Zg. Javoršici dobili majhno gradbišče. Sredi vasi so posodobili del vodovodnega omrežja in hkrati postavili nov hidrant, ki pomeni večjo požarno varnost bližnjih hiš. Istočasno so položili tudi cevi za javno razsvetljavo in potrebe distributerja elektrike. Dela sta financirala občina Moravče in Elektro Ljubljana. S hitrim porastom števila prebivalcev se še hitreje povečuje promet. Ozka cesta postaja nevarna. Krajani si močno želimo njene razširitve in upamo, da bo ta investicija zajeta v proračunu občine za naslednje leto.
E. V.
Moravški lovci si prizadevajo za dobre odnose s kmeti
Lovska družina Moravče gospodari s približno 4 tisoč hektarji lovišča, ki pa se nezadržno krči. To žal pomeni, da je prostora za divjad vedno manj. Nekatere vrste, ki so, še ne tako dolgo nazaj, naseljevale dolino sedaj redke ali pa so povsem izginile. Urbanizacija, moderno kmetijstvo in promet so zahtevali svoj davek.
Nova zakonodaja, čeprav še ni popolna, je prinesla kar nekaj sprememb. Država je ustanovila lovsko upravljavska območja in našo družino uvrstila v Zasavsko območje. Da ne bi po strokovni plati hodili v Litijo, kjer je sedež območja, po društveni pa v Ljubljano, smo se odločili, da se pridružimo Zvezi lovskih družin Zasavje. Tam imamo v organih upravljanja tudi svoje predstavnike. Se vedno je najbolj pogosta srnjad. To je znak njene izjemne prilagodljivosti. Žal pa tretjino letnega odvzema iz lovišča pobere cesta, kosilnica in potepuški psi. Zadnja leta zaznavamo v lovišču tudi več divjih prašičev. Žal pa le-ti lahko povzročajo tudi znatne škode na travnikih in poljih. Trudimo se, da škodo kmetom, v skladu s predpisi, pomagamo odpraviti. Razdelili smo preko 20 električnih pastirjev. Skodo
pa poravnavamo tudi z odškodninami v koruzi ali umetnem gnojilu. Pogosto pa organiziramo tudi delovne akcije ravnanja poškodovanih travnikov. Taka akcija je potekala tudi v soboto 15. Septembra. Velikemu številu zbranih lovcev pa je priskočila na pomoč tudi mehanizacija. S posebno »>frezo« je ravnaje travnikov veliko lažje, predvsem pa bolj temeljito. Kmetje, ki so akcijo spremljali so bili z rezultati zadovoljni tako kot tudi mi lovci, ki si delimo en prostor. Tudi v bodoče bomo storili vse, da se dobri odnosi ohranijo. E. V.
Novo društvo lastnikov gozdov
Oganizirani v »TISI« Domžale
V	Kulturnem domu v Lukovici je 29. junija potekal ustanovni občni zbor Društva lastnikov gozdov Tisa - Domžale. Pobudnika ustanovitve sta bila Viktor Matjan, predsednik odbora KGZS, izpostava Domžale ter Andrej Zagar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Društvo bo delovalo na območjih občin Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin, Mengeš, Dol in delu občine Ljubljana. Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi Andrej Drašler, direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Igor Kotnik, vodja sektorja za gozdarstvo pri KGZS.
Organiziran nastop je ključ do večje ekonomske učinkovitosti
V	svojem nagovoru je Drašler izrazil zadovoljstvo ob ustanovitvi društva, saj bodo organizirani lastniki lahko partner pri sprejemanju zakonodaje na MKGP. Izrazil je tudi upanje, da bo povezovanje lastnikov preraslo v ekonomsko povezovanje, kar je temeljni namen, predvsem pa naj bi povečalo ekonomsko učinkovitost manjšim lastnikom gozdov. Dotaknil se je še spremembe Zakona o gozdovih, v katerem je predlagana pomoč financiranja administrativno tehnične podpore društvom, dejstvo pa je, da MKGP že sofinancira programe delovanja društev. Predstavil je tudi gozdarske ukrepe, ki se bodo sofinancirali v Programu razvoja podeželja.
Igor Kotnik je izpostavil problem premajhne ekonomske učinkovitosti gospodarjenja z našimi gozdovi. Slovenija je v vrhu po gozdnatosti v Evropi, žal pa ekonomski kazalniki še zdaleč niso tako dobri kot bi lahko oziroma morali biti. Po njegovem mnenju so ena od možnosti za povečanja ekonomske učinkovitosti sredstva, ki bodo na razpolago iz Programa razvoja gozdov. Opozoril je tudi na problem premajhne veljave lastnikov pri upravljanju z gozdovi. V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je prisotne nagovoril Andrej Žagar, eden od pobudnikov za ustanovitev društva.
Ustanovni občni zbor
Društvo je odprto za vse lastnike gozdov
Zelo pomemben del dela v društvu bo tudi organiziranje izobraževanj za različna dela s področja gozdarstva, še posebno glede varnega dela v gozdu, pri tem pa se pričakuje pomoč tako KGZS kot tudi ZGS. Zelo pomembno bo tudi sodelovanje društva pri sprejemanju različnih zakonskih podlag na državni kot na lokalni ravni. Nenazadnje je na vidiku novo programsko obdobje sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja in organizirano
Predsednik novoustanovljenega društva Viktor Matjan (levo) in tajnik Andrej Andoljšek
kandidiranje na ta sredstva bo seveda mnogo lažje in uspešnejše, če se bo za sredstva potegovalo združenje lastnikov gozdov.
Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi statut društva ter izvolili člane v upravne organe društva, za predsednika pa je bil soglasno potrjen Viktor Matjan, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve društva. Rad bi se zahvalil pevskemu zboru Ljudski pevci iz Blagovice za ubrano petje in popestritev našega ustanovnega občnega zbora. Na koncu zbora so nas pogostile z domačimi dobrotami članice društva podeželskih žena Lukovica. Tudi njim se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in požrtvovalnost
Andrej Žagar
Že celo življenje rada pomaga drugim
Naša najstarejša občanka Angela Rožič iz Gorčice 6, je v avgustu praznovala svoj 94. rojstni dan. Gospa Angela, ki je bila rojena v Češnji-cah, pripoveduje, da je bila vedno rada v družbi. Želela je pomagati ljudem in za to je bilo dovolj prilik v nekdanji »>sirotišnici« v Češnjicah, kjer je oskrbovala bolne in ostarele. Med drugo svetovno vojno je bila njena nesebična pomoč namenjena partizanom.
Z možem sta si sezidala in uredila dom v Goričici. Na žalost sta mož in sin že dolgo pokojna, zato še bolj zna ceniti uvidevnost in ljubezen domačih,; sina, hčere in šestih vnukov, ki izrabijo vsak trenutek, ki ga lahko preživijo z skupaj z njo. Želi si, da bi tako ostalo in da ji ne bi bilo potrebno nikoli v dom za ostarele.
Naši najstarejši občanki želimo veliko zdravja in zadovoljstva v krogu domačih.
V. R.
Na Limbarski gori pričeli z obujanjem starih kmečkih opravil
Čudeži se dogajajo, bi lahko rekli, ko je DK Limbarska gora drugo septembrsko nedeljo ob cerkvi Sv. Valentina ponovno pripravilo koncert domače glasbe. Ko sem lani pisala o prvi prireditvi Slovo poletju z glasbo, sem namreč omenila, da skoraj ni upanja, da bi se ta še kdaj ponovila. Toda zmagali so hribovska trma in vztrajnost, spoštovanje do prednikov in tradicije ter ljubezen do naših otrok, za katere želimo le najboljše. Tako je peščica aktivnih članov krepko zavihala rokave in ponovno so priložnost dobili mladi glasbeni talenti iz moravške in širše okolice, kar je že od začetka osnovni namen tega koncerta. Moravški trio z bratoma Logaj in Robertom Koderma-nom je po enoletnem igranju že dobro poznan tod okoli in povsod jih radi povabijo, saj so fantje prijetni in polni energije, kar so tukaj ponovno dokazali. V glasbi pa želijo veliko doseči tudi Rok Mehle in brata Gaberšek, zato so pred kratkim ustanovili Trio adijo, ki se je živahno predstavil publiki. Najbolj nenavaden in zanimiv pa tudi zahteven sestav je bil vsekakor Kvintet Vavpetič-Zajc. Vse je očaralo
popestriti. Lani so že nekaj povedali o limbarskih vitezih, letos pa so se odločili predstaviti izdelavo apnence in žganje apna, kar se je nekdaj v tem hribovskem kraju dosti počelo, saj so ob skromnih pogojih tako nekaj dodatno zaslužili.
Vzorčno apnenco, kakšen meter v premeru, je sestavil Ivan Urankar. Na prireditvenem prostoru so jo zakurili in obiskovalci so si jo z zanimanjem ogledali. Na zanimiv način pa je potek dela predstavila Jana Toman kot mlado dekle Johanca v noši izpred petdesetih let. V domačem moravškem narečju je med pranjem perila pripovedovala in nazorno prikazala, kako in s čim so apnenco delali in kaj vse je še spremljalo to opravilo. Vmes je vpletla veselje nad očetovo obljubo, da ji kupi nov "gvant", če bo pridna pri delu. Izrazila je hrepenenje po fantu, ki ga rada vidi in mogoče pride tudi z drugimi sosedi pomagat ter upanje, da bo slišala njegov glas med fantovskim petjem, za kar bi žrtvovala tudi prepotrebno spanje. Kot odgovor na to, pa so po njenem nastopu privriskali na oder člani Grajskega okteta in zapeli nekaj poskočnih, da se je marsikomu stožilo po starih časih. Škoda le, da je njihovo ubrano petje zmotila nevihta, a fantje so se kljub temu zelo potrudili in Johanci niso pustili spati.
prekrasno Lenartovo petje, ki so ga spremljale na flavti sestra Karin in sestrična Nastja ter na kitarah Katja in Tina Vavpetič. Iz glasbene družine Zajc pa se je na harmoniki predstavil še Aljaž Korošec. Toliko dobrih mladik lahko zraste samo iz dobrih korenin in teh, ki se krepijo z glasbo, je na moravškem veliko.
Da je glasba tisto pravo, pa menijo tudi v sosednjem Črnem grabnu. Svoj meh je prvič tukaj raztegnil Jure Slapar iz Vrank nad Blagovico. Na harmoniko prisega tudi Andraž Štrukelj iz Sp. Lok, ki ga je na kitari spremljal sosed Žiga Avbelj. Iz malo bolj oddaljenih Rov pri Radomljah pa je s harmoniko osvojil vrh Limbarske Matija Grčar. Med že uveljavljenimi skupinami so se predstavili Ansambel Korenine in Družina Ferme, ki je navdušila s svojo izvirnostjo.
Organizatorji pa so želeli koncertno dogajanje še malo
Predstavitev apnence je bila zelo zanimiva, slikovita in humorna in gledalci so se zelo zabavali, zato bi kazalo, da bi nas Johanca še kdaj obiskala. Izrečenih je bilo tudi mnogo pohval za celotno organizacijo in želja, da koncert v taki obliki postane tradicionalen. Vsekakor vzpodbudno za organizatorje, ki jih je pohvalil tudi župan Martin Rebolj, čas pa bo pokazal, ali jih bodo sokrajani pri tem podpirali, ali zavirali.
Obžalovanja je vredno, da se prireditve ni udeležilo več domačinov, saj je bila namenjena tudi njim, je pa razumevanje za njihov trud pokazalo kar precej obiskovalcev od drugod.
Organizatorji bi se radi še enkrat zahvalili vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, hkrati pa se opravičujejo za vse morebitne nerodnosti in nesporazume.
Francka Toman
Grajski vrtnar na Tuštanjskem gradu privabil ljudi od blizu in daleč
Dramska skupina Kulturno izobraževalnega društva Limbar Moravče je v nedeljo 16. septembra zadnjič uprizorila igro Grajski vrtnar avtorice in režiserke Milke Novak. Grad Tu-štanj je kar v sedmih večerih in enem popoldnevu od junija do sredine septembra podoživljal resnične in za njegov razvoj usodne dogodke iz sredine 19. stoletja, ko je bil zaradi visokih dolgov tik pred prodajo. Toda ljubezen med lastnico gradu in grajskim vrtnarjem je premagala vse ovire in predsodke ter ohranila grad do današnjih dni. Predstava je bila med občinstvom zelo toplo sprejeta, saj so v vseh terminih napolnili atrij gradu. Prišli so od blizu in daleč - iz Slovenije in tujine. Igro so si ogledali tudi evropski poslanec Lojze Peterle, župani sosednjih občin, župniki domžalske dekanije in drugi ugledni gostje. Posebne pohvale sta bila deležna kostumografija ter scena. S temeljito izrabo posameznih gradbenih elementov gradu (atrij, hodnik, vhod), z baklami, svečami in osvetljavo gradu so predstavo naredili za enkratni dogodek, ki ga ni mogoče primerjati z odrskimi postavitvami v dvoranah.
Predstava je bila tudi medijsko zelo odmevna, saj se je o občini Moravče, gradu Tuštanj in o Grajskem vrtnarju lahko bralo in poslušalo v številnih medijih. Igralci in režiserka so hvaležni številnim sodelavcem, ki so omogočili uspešno izvedbo iger, posebno pa Petru Pirnatu in celotni družini Pirnat. Zahvaljujejo pa se tudi številnim obiskovalcem, ki so jih navduševali in jim dajali energije, da so se lahko lažje poistovetili s svojimi vlogami.
Avtor: Simon Kušar, foto: Jernej Prelac, arhiv KID Limbar
Turistično društvo Moravče
8. septembra je naše društvo gostilo člane TD Železniki. »Naročili« smo čudovito lepo vreme, da je pogled z Limbarske gore in s Sv. Miklavža lahko segel čez pol Slovenije! Gostje so si ogledali še zanimivosti na gradu Tuštanj, središče Moravč ter notranjost cerkve sv. Martina. Podali smo se tudi malo čez mejo - na GEOSS.
Od 13. - 16. septembra se je na Gospodarskem razstavišču dogajal Otroški bazar. V soboto je TD, »okrepljeno« z učenkami OŠ J. Vege, na razstavnem prostoru Jarine, z.o.o. iz Litije predstavljalo učno sprehajalno pot Račo. Naj povem, da je Jarina vključila naš program za tehnični, oz. naravoslovni dan ob Rači v svojo ponudbo za osnovne šole. Zahvaljujemo se jim za povabilo na bazar! (foto, izberite med priloženimi)
In kaj načrtujemo za oktober in začetek novembra? Če se boste v nedeljo, 7. oktobra, od 14. -17. ure odločili za sprehod ob Rači, vas bo pri Mohorjevem mlinu pod Dvorjami zadržala čajanka, ki jo bosta pripravila naša zeliščarja g. Ivan Koderman in ga. Elka Cerar. Ne bosta le postregla z dobrim čajem, pač pa tudi z nasveti za lajšanje različnih tegob.
Kostanjeva nedelja Pri Mohorjevem mlinu ob Rači bo letos že tretja po vrsti. Vabimo vas 21. oktobra od 14. do 17. ure. Ob prehodu na zimski čas bo rekreativna hoja ob Rači ob sobotah ob 14. uri iz Krašc. Vabljeni, da se nam pridružite! Razstavo KOZOLCI NA MORAVŠKEM pripravljamo za prvi vikend v novembru v Kulturnem domu v Moravčah. Odprtje bo 3. nov. ob 19. uri, ogledali si jo boste lahko 4., 5., in 6. novembra od 9. do 19. ure.
TD Moravče vabi:
•	7. oktobra od 14. - 17. ure na čajanko pri Mohorjevem mlinu ob Rači,
•	21. oktobra od 14. do 17. ure na kostanjevo nedeljo pri Mohorjevem mlinu ob Rači,
•	na rekreativno hojo ob Rači v zimskem času ob sobotah ob 14. uri,
•	na razstavo KOZOLCI NA MORAVŠKEM v KD. Odprtje bo 3. nov. ob 19. uri, ogled 4., 5., in 6. novembra od 10. do 19. ure.
Za TD Moravče Dani Jančar
Zegnanjska nedelja - ljudski praznik
Za Peče in okolico je bila zadnja avgustovska nedelja spet v znamenju praznovanja. Tudi letos se je na ta dan tu zbralo veliko ljudi. Zdaj že skorajda tradicionalni ljudski praznik farnega žegnanja - v Pečah to je Jernejeva nedelja - je spet privabil veliko ljudi. Mnogi so se zbrali, da z globoko vero počastijo svojega sedanjega in nekdanjega župnijskega zavetnika sv. Jerneja. Drugi oz. prav vsi pa so prišli zato, da osvežijo prijetne spomine, se srečajo s sorodniki, prijatelji in rojaki. Dobre volje in veselja je bilo povsod; v praznično okrašeni cerkvi in njeni okolici ter
na obrazih ljudi... Nedeljsko jutro 26. avgusta je bilo toplo in sončno in prvi obiskovalci so začeli prihajati že kakšno uro pred mašo. Marsikdo je želel v tihoti majhne podeželske cerkve še kaj postoriti za svojo dušo. Ko so začeli mogočno pritr-"" kavati zvonovi, je bilo okrog cerkve že polno ljudi.
Na stojnici so bili privlačno razstavljena razna zelišča in čaji, marsikdo pa je prinesel še svojo košaro ali vrečko z zdravilnimi zelmi. Domači župnik je nato ta dišeča naravna zdravila blagoslovil. Ponekod po Sloveniji se še ravnajo po stari ljudski modrosti, da imajo zelišča na Jerneja dan (24. avgusta) največjo moč_ Ob 9. uri je bila maša, ob misijonarju Antonu Pustu jo je vodil domači župnik Franc Povirk. Cerkev je bila premajhna za vse in marsikdo je ostal zunaj. Po maši pa se je dogajalo! Vsega je bilo po malem! Ob harmoniki so zaplesali plesalci folklorne skupine Društva upokojencev iz Kamnika, ki je predstavila nekaj lepih in poskočnih plesov. Res so plesalci že v zrelih letih a se to pozna le po tem, da so njihovi plesni koraki še bolj izkušeni in zanesljivi. Obiskovalci so z velikim zanimanjem in občudovanjem sledili njihovemu nastopu. Posebne pozornosti so bili tokrat deležni vsi prisotni Jerneji, Nejci, Jerneje. Vsak je dobil majhno darilce. Seveda je bil tudi letos pripravljen bogat srečolov. Ker so bili dobitki resnično bogati in večinoma domači, so bili še toliko bolj privlačni in zato so bile srečke razprodane kot bi mignil. Vmes so gospodinje in dekleta ponujale domače pecivo in druge dobrote, lahko pa si obrnil tudi šilce ali dva. Smeha in veselja je bilo veliko, pozdravov, veselih vzklikov in stiskov rok nešteto. Čeprav je marsikdo na žegnanje prišel obtežen s svojimi težavami in skrbmi, ga je vsaj za nekaj časa s seboj odnesel tok dobre volje.
In zaradi tega smo v Pečah tudi tokrat pripravili Jernejevo nedeljo. In jo bomo drugo leto spet!
J.L., foto: Darko Brvar Vsem, ki ste pomagali pri pripravi ter obiskovalcem iskrena hvala. Izkupiček bo namenjen obnovi zvonika cerkve sv. Jerneja.
Izbor Mlade kmetice leta 2007
V prejšnji številki Moravških novic ste lahko prebrali, da je bila letošnja kandidatka za mlado kmetico leta tudi članica Društva podeželskih žena Moravče, predsednica Brigita Barlič. Priprave so bile kar intenzivne. Največ se je seveda pripravljala Brigita, me ostale članice pa smo svojo pripravo že začele doma. Za prepoznavnost smo si oblekle enake majice z našim logotipom, naredile smo transparent in polne pričakovanj pospremile Brigito v Ravne na Koroškem. 24. septembra je tam potekal izbor mlade kmetice leta 2007, od koder je bila lanska zmagovalka.
Zbrale smo cel avtobus »navijaške skupine«. Na Ravnah so bile vse kandidatke sprejete pri županu, ki jih je gostil v popoldanskem času do finalne prireditve. Na prireditvenem prostoru se je ob 17. uri začel finalni del izbora. Vse kandidatke so bile po žrebu razdeljene v tri skupine. Vsaka skupina je morala odgovarjati na precej zapletena in težka vprašanja. Na koncu je zmagala predstavnica iz savinjske doline. Malo razočaranja je hitro pregnala misel, da je kljub vsemu naša Brigita zelo dobro branila »>barve« našega društva in moravške doline na sploh.
Prireditev je bila strokovna in zabavna ob enem. Same prireditve pa so se udeležili še visoki gostje iz političnih vrst. Vesele in hvaležne smo našemu županu, g. Martinu Rebolju in njegovi ženi, da sta se pridružila finalni prireditvi. Skupaj z gostujočim županom iz Raven ter župani, ki so spremljali tudi ostale kandidatke in predsednikom Kmetijske gozdarske zbornice g. Petrom Vriskom, sta za skupnim omizjem spremljala izbor.
Vrnitev domov ni bila grenka temveč smo že kar utrujeni od spleta vseh dogodkov komaj čakali, da se cesta na Že-lodniku odcepi za Moravče. Drugo leto torej ne bo treba pripravljati prireditve za izbor Mlade kmetice leta 2008 v Moravčah. Po tihem smo se veselile, da bomo 30 letnico obeležile še z izborom, morda pa le ni še čas za tak podvig. Kdaj drugič!
Zapisala in fotografirala: Darja DPŽ Moravče
Šolske klopi, zopet pozdravljene!
Pa je poletje skorajda odkapljalalo iz naših koncev. Mogoče nas pa še čaka en hud vročinski val, kot zna narava v zadnjih časih presenetiti. Bomo videli. Dejstvo je, da je september tu in, da je na vrsti druženje v šolskih klopeh, kopičenje in nadgrajevanja znanja in seveda udejstvovanje pri najrazličnejših projektih, kot je na primer (poleg kulture, kreative, športa...) tudi zabava. Za vse prej omenjene projekte bo skozi vse leto skrbel tudi Študentski klub Domžale. Vabljen/a si v njegove vrste tako z neobvezujoče kot tudi z organizacijske strani. Letošnje poletje je, kot tisto lansko leto, tako hitro minilo, da sploh ne vemo kdaj in kako. V Domžalah smo bili priča trem (od petih) Kopalkanjem na domžalskem bazenu. Na žalost nas je vreme dvakrat pustilo na cedilu, bo pa drugo leto boljše. Petkovi večeri elektronske glasbe pa so vseeno pustili prijetne spomine in pogreto srce. Drugo leto se zagotovo spet vidimo!
Tudi drugje po Sloveniji je ogromno dogajalo, kaj šele po Evropi. Zvrstilo se je malo morje najrazličnejših festivalov, pa koncertov, delavnic, seminarjev... za vsakega se je kaj našlo, da je zapolnil poletne dni. In verjamem, da smo si jih do konca! S tem smo si tudi napolnili baterije in tako smo pripravljeni na nove izzive, ki jih za nas pripravljajo profesorji in profesorice. Eden izmed njih je tudi E-redovalnica (spletna redovalnica), ki bo sedaj na razpolago tudi staršem in skrbnikom, seveda le do 18 leta učenca/učenke. Kasneje je vpogled možen le sprivoljenjem polnoletnika oz. polnoletnice. Vzgoja s prisilo. Tu smo. Pa saj, ni važno kako nas nadzorujejo, važno je, da se čim več naučimo, da
čim več vsrkavamo in se učimo življenja. Znanje je najhujše orožje, besedna spretnost prav tako, zato le bodimo pridni. Na vsakem koraku nas čaka nekaj novega, imejmo odprte oči in še bolj elastične možgančke. Bodimo tolerantni in potrpežljivi. Smejmo se in zaupajmo. Neobremenjeno se zabavajmo. Lepšajmo drug drugemu dneve. In imejmo se radi! ... Mogoče tako našim otrokom ne bo potrebno imeti e-redovalnice...
Študentski klub Domžale ti želi uspešno šolsko leto, dobro opravljene (ali vsaj opravljene) izpite, veliko smeha in plesa, enormne doze znanja (takšnega in drugačnega), stalno, a zmerno obremenjevanje vseh mišic in upamo, da se bomo videli na kakšem (skupnem) projektu.
Ana Strnad Študentski klub Domžale ana@studentski-klub.com
Pohod otrok Društva krajanov Tuštanj na Miklavža in izlet na Unec
V soboto, 4. 8. 2007 zjutraj smo se zbrali »pr Krušnk« v Tu-štanju. Na pohod nas je otroke povabil Franci Cerar. Nestrpno smo čakali na odhod. Naš cilj je bil prehoditi 2 uri do hriba Miklavž. Visok je 741 m.
Pot nas je vodila mimo gradu. Bilo nas je 16, če ne štejemo spremljevalcev: g. Francija Cerarja (predsednika), g. Iztoka Urbanija (podpredsednika) in g. Korla Svetlina. Bilo je zelo zanimivo, saj nam je Franci pokazal, kje so ljudje včasih hodili v Kresnice in nato v Ljubljano. Hodili smo malo po cesti, travi ter gozdu. Ko smo zasopli prišli do vrha, smo se pri cerkvici sv. Miklavža, ki je bil zaščitnik brodarjev, odpočili. Razgled je bil čudovit. Videlo se je: Križno in Veliko vas, Kresnice in Tuštanj. Presenečeni smo bili, ko smo zagledali vozeči se vlak, proti Ljubljani. Nato smo odšli na kmetijo odprtih vrat, kjer smo dobili kosilo. Potem smo odšli domov. Po poti smo nabirali rože in peli.
Domov smo se vrnili polni lepih spominov. Za slovo smo dobili še kartico in se kot pravi planinci vpisali v knjigo.
••••••••
V soboto zjutraj 25.08.2007 smo se tuštanjski otroci zbrali pri Svetlin Štefanu, da se bi z avtobusom odpeljali v Uršulin dom na Uncu. Bilo nas je 43, 30 otrok in 13 odraslih. Ko smo prispeli, smo najprej pojedli malico, nato pa smo se odpravili na delavnice. Dekleta smo izdelovale verižice in krone z vlečkami, dečki pa čelade, meče in ščite. Nato smo se odpravili v bližnji večji kraj Postojno, kjer smo si ogledali Predjamski grad.
Tam smo poslušali legendo o Erazmu predjamskemu. Nato smo si ogledali grad, zanimivost gradu je, da je vklesan v skalo. Potem smo si ogledali prostor v katerem je bil Erazem ubit. Odšli smo v viteško sobo, v kateri smo našli Erazmovo popotno torbo, v kateri je bil zemljevid, ki je nakazoval, kje se skriva skriti zaklad. Našli smo ga v gozdu blizu Planine. Zaklad je bil Erazmov svečnik. Lačni smo se odpravili na kosilo v Uršulin dom. Po kosilu smo si ogledali lutkovno predstavo Kraljična na zrnu graha. Po lutkovni predstavi smo ustvarjali z glino in streljali z lokom. Kmalu smo se poslovili in se z avtobusom odpeljali domov. V avtobusu na poti domov smo imeli tudi manjši nagradni kviz, s katerim smo pokazali koliko smo si zapomnili od poučnega izleta. Ta izlet smo si otroci zaslužili z delom na prvomajskem srečanju. Bilo je nepozabno, saj smo doživeli pravi grajski dan.
Kristina. M, Nina. M, Maša. H, Maša S.
Kolesarji ŠKTD na Poli maratonu 2007
Na Ptuju je v soboto 8. 9. 2007 potekal že 5. tradicionalni Poli maraton, katerega se je udeležilo tudi naše društvo SKTD BICIKL. Kljub nepredvidljivemu vremenu smo se odločili, da bomo sodelovali na maratonu, katerega se je udeležilo rekordno število udeležencev iz cele Slovenije. Maraton je potekal na dveh progah, in sicer mini Poli, ki je bila dolga 30 km. Udeležili so se je naši najmlajši in tisti z malo manj kondicije. Druga proga je bila maksi Poli, ta pa je bila dolga 60 km. Udeležili so se je tisti z boljšo telesno pripravljenostjo. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno, dobrega vzdušja pa tudi ni manjkalo. Imeli smo se zelo lepo, zato si želimo čimveč takih druženj in upamo, da se naslednje leto Poli maratona udeležimo v še večjem številu.
B. Ribič
HALQ, EVROPA!
^iiR"	( i-	VELIKI KONCERT-KABARE
YB^ JM	V ŽIVO!
Kulturni dom Moravče,
i *	I mT^ PeteK 12- "Irtobsr 2007 ob Zď
■


IGOR & ZLATI ZVOKI
glasbeni gost; Komorni zbor Um bar voditelj KONDI PfŽORN
Predprnlaji fxtirciDic: trgnlDl n^mlar Morarn In MertiUir Krtica teriks ari prtd {idčitkoin bEC«na
OGLAS
Mlada družina išče gospo za pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje), predvidoma enkrat tedensko za 4-5 ur v okolici Moravč, smer Limbarska gora. Nudimo sprotno plačilo 4,5 evra na uro. Telefon: 041 783 677, po 15.30 uri.
Univerza za tretje življenjsko obdobje LIPA DOMŽALE Ljubljanska 58 Domžale
Občani zrelih let pridružite se nam v UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE in se vpišite v:
-	TEČAJE TUJIH JEZIKOV: angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina
-	TEČAJE ZGODOVINE: umetnostna zgodovina, zgodovina religij, zgodovina in kultura tujih narodov, lokalna zgodovina
-	OBLIKE KULTURNEGA USTVARJANJA: likovni krožek, literarni krožek, pevski zbor
-	TEČAJ KERAMIKE
-	TEČAJ ASTROLOGIJE
-	TEČAJ RAČUNALNIŠTVA: word, excel,
-	RAČUNALNIŠKA ŠOLA
-	FOTOGRAFSKI KROŽEK: možnosti digetalneg foto aparata in računalnika
-	ŠPORT IN REKREACIJA:joga za starejše, telovadba, kolesarstvo, pohodništvo in planinstvo
-	PLESI: plesna rekreacija, ples v dvoje, orientalski ples
-	PSIHOLOGIJA
-	RAZGOVORI O DOŽIVLJANJU SEBE, SVETA IN MEDITACIJA
-	POSKRBIMO ZA SEBE:predavanja priznanih strokovnjakov in zdravnikov, zdrava prehrana, nega bolnika,
-	MASAŽA: refleksna,hrbta, linfna dranaža,
-	DELAVNICA ROČNIH SPRETNOSTI: ročna dela, aranžiranje cvetja, šiviljski tečaj, kuharski tečaj,
-	PUNČKE UNICEF
-	IZLETNIŠTVO - ŠTUDIJSKA POTOVANJA vsak si ogledamo kulturne in naravne znamenitosti doma in v tujini
VPIS V NOVE OBLIKE JE V SEPTEMBRU.
Obiščete nas lahko na Ljubljanski 58 ( Domžalski dom-vhod z dvorišča ) vsak
PONEDEJEK in SREDO od 10 do 12 in 16 do 18 ure Dodatne informacije dobite po telefonu: 041 727 873.
ZANIMIVO IN LEPO JE PRI NAS - PRIDRUŽITE SE NAM
^OVONAMORAVŠfCBl/
Ali radi berete knjige in o njih z veseljem pokramljate?
Vsaka knjiga v sebi nosi čudovita sporočila. Sporočila, katera bi lahko skupaj odkrivali, komentirali in iskali primere v našem vsakdanjem življenju.

Vabim vse ljubitelje lepe pisane besede, da ustanovimo Bralni krožek v
torek, 9.oktobra 2007 ob 19.00
v Kulturnem domu, v prostorih KID Limbar (pod knjižnico).
Marjana Majdic Kočar
Ka^o prazen je dom, dvor^išce., ko n^še oko za^n te išče. Ni več tvojega ^-mehljaja,
le spomin na tvoj pogum
in voljo do ži^lj^^ja nam ostaja.
ZAHVALA
Slovo je vedno težko, toda ko mamica šteje 36 let,
se vsako oko orosi, srce od žalosti in bolečine krvavi
Odšla je naša draga mamica, žena, hčerka, sestra
METKA MOCILNIKAR - MERZEL
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam ob izgubi naše Metke stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Primožiču, Pihalni godbi Moravče, Grajskemu oktetu, pogrebni službi Vrbančič, dr. Dežmanu in osebju ZD Moravče. Hvala tudi govornikoma sestrični Boži in sodelavcu g. Petru Volgemutu, ki sta nas opomnila, kako
zelo jo bomo pogrešali. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji stali ob strani in se na njeni zadnji poti poslovili od nje. Žalujoči vsi njeni
t
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje	I
izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moČi in zaprl trudne si oČi. In Čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
19. avgusta 2007 nas je v 91. letu zapustil dragi mož, oče, ded, praded in stric
SILVESTER URANKAR
iz Gabrja pod Limbarsko goro
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Moravče, OOZB Moravče in g. Kvedru za poslovilni govor. Zahvala velja tudi pevcem in pogrebnemu zavodu Vrbančič za lepo opravljeno pogrebno slovesnost.
Hvala vsem, vsakemu posebej.
Vsi njegovi.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 62. letu starosti zapustila ljuba sestra, svakinja in teta
ANKA KONČAR
rojena Skok, iz Drtije 52 pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavkam Rašice, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, darove za maše in druge namene, cvetje in sveče. Hvala MPZ Društva upokojence Moravče za zapete pesmi, ter g. Kmetiču, ki se je od naše Anke, kot članice pevskega zbora poslovil z lepimi besedami slovesa. Hvala pevskemu zboru Limbar in župniku g. Primožiču za opravljen pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Kristini za lajšanje bolečin in njene številne prijazne obiske na domu.
Vsem še enkrat hvala!
Brata in sestri z družinami
Kako prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Žalostni so dnevi, ker zapustil si nas ti.
V	naši hiši je praznina,
v srcu pa velika bolečina.
ZAHVALA
V	73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče,
dedek, tast, brat in stric
JANEZ AVBELJ - starejši
iz Zg. Kosez 12
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, so-vaščanom, prijateljem in znancem za vsa ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in mašne darove. Hvala patronažni službi za obiske v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se župniku g. Primožiču in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Življenje je en sam hip, en sam utrip,
en sam pogled v dolino solza, en sam korak pred sodnika Boga.
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
VILMA GORJUP
Presenčeva mama iz Negastrna
Ob smrti naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za podarjene sveče, maše in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v Trbovljah. Še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni. Negastrn, Jarše, Trbovlje
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta
FRANČIŠKA BIRK
Mileževa Francka
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od nje in ji darovali ob slovesu. Prisrčno se zahvaljujemo župniku g. Primožiču za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v Domu počitka v Mengšu. Sestra Marija
Trgovine
f Mercator
Franšizne trgovine Mercator
SIR POLTRDl TILZIT I kg 4,99 EUlUkg
SAL.PiZZA SAL. SUHA SAL.TIROL, IkgMERC. TRAJNA VP 400g MERC. 4,13 EUR/k(> 5,89 EUIt/ks 1,99 EUli/KOS
r
MLEKO 3,5% MAJONEZA HREN.PIŠČ.
ILLJUB.ML. 620gMERC. 210g MERC 0,65 EUR 4,39 EUR 0,96 EUR
t F
DROBTINE OLJE RAST. SIRUP SLAD. 400gMERC. ILPVCMERC. ILMERC. (U5 EUIÍ 0,83 EUR	0,41 EUR

JOG.SADNI JOGURT NAPOL.OBL. TOAL.PAPIR KUH.PAP. ISOgMERC 180g MERC. ČOK.400g MER. 3-SLOJ MERC. BRlS.2/1 0,28 EUR 0,23 EUR 1,79 EUR	1,66 EUR 0,58 EUR
«
^ 1

KUMARICE 680gr MERC. 0,61 EUR
PESA RDEČA PIVO 0,51 670gr MERC. ST.MERC. 0,54 EUR 0,39 EUR
PIVO 0,51 PL.MERC. 0,52 EUR
NAPITITEK ENHR.250ml 0,65 EUR
A
ČAJ.LED. ],5L UNION 0,87 F.UU
KAVA ML. 1 OOg DROGA n,77 RUU
WJti
& Sř
NAM.KREM RIBE 125g NUTEL750g PREDJED 4,14 EUR 1,(19 RUR
i?
m-
KOSM.250g NBSQUIK 1,99 RUR

P[VOO,331 PIVOO,5L PIVO0,51 SIRUP IL ČIST. 1L DET. 3L OSV.WC ŠAMPON BAND.ICE UNION ZLA TOR. PINGO GLANZER PERSIL BREFâOmI H&S 200ml 0,77 RUR (1,71 EUR «,7I RUR 1,85 RUR 3,92 EUR 12,1« RUR 1,29 EUR 2,08 RUR
Ugodne cene SLOVENSKE KOŠARICE od 1.9.2007 do 30.11.2007
MLEKOSVEŽE l,6%m.m.Il 0,59 EUR SIR JOŠT 45% M.M. Ikg	5,39 EUR
BON.ŠUMI 400g	1,94 EUR ZELJE KISLO ŠTAJERSKOlkg 0,99 EUR
ČOK CELI LEŠ.GOREN.300g 2,] 9 EUR MED GOZDNI 450g MEDEX 3,29 EUR ŠAMPON SUBRINA 250ml	1,69 EUR TOAL.PAPIR PAL.EXC.TIS. 8/1 t ,89 EUR
Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Milan Šinkovec: 031/303 - 033 in Janez Per GSM 041-988-961
Tečaj CPP 15. 10. 2007 in 12. 11. 2007 ob 18. uri
Potreben je predhodno opravljen zdravniški pregled in prijava na tečaj!
fîviMzlj Milan s.p.l Stegn« 1,1251 Moravč« tel.: 01/723-14-761 GSM: 041/641-446
w^mizarstvo-avbelj.si