Odgovorni vrednik Ur, Jnisc« Hteiweis* sredo 9. maliga serpana (srednoletna) 1851. List M Hica. una se iz oblnkov vije Jasno na goré zasije; Kakor val Aveniarije Cez Lipavo glas se lije. Dolj z Nanosa čez pećine Do okinčane doline Pirhiti obiskat Cilko Gore sin, junaški Milko. 9 Serčno milico objame, Iskreno slovo vzame 9 Zalo kitico poljubi: »Cilka, te nikdar ne zgubi ! »Cesar kliče 11a boriše, 1 »Tam junaka slava ise »Z Bogam, z Bogam, draga Cilka »Zvesto ljubi svoj'ga Milka. ? Mako rokodélski stan na botjsi pri praviti. i V Časopis „Austria" 0 tem tele resnicne besede piše: Pomnoženje in poboljšanje šol v našim cesarstvu je eden nar poglavitniših pripomočkov, stan rokodelcov in obertnikov poboljšati. Vsaka nova rokodelska in obert-nijska šola je nova zmaga národové pridnosti. Mnogo reci se je že svetovalo v prid rokodelstvu — vedno pa ostane pervi in poglavni pripomoček dobro poduče nje mladine. Omika glave in serca je podlaga zaúpanja in pri- jaznosti eniga člověka do druziga 9 kjer pa te omike manjka, tam je nezaúpljivost, ktera vedno razdira sta novitno združenje. Neúmen člověk, ker je zavolj ne umnosti večkrat goljufan bil, voha povsod goljufijo misii da ga hoče vsak oslepariti, da ga vsak zaničuje čeravno ni taka. Sicer mal o pri den in hudoben clo 9 9 Cilka joka, joka, stoka, P/ugic |> j; i en že pOKâ, Drugič gore se kosijo, Drugič tertice rodijo: Drugo zimo ga že čaka, Ni ga še nazaj junaka 5 Pred oltarjem prosi Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.« Tretjič Cilka joka, stoka Tretjič popića že poka, 9 9 Tretjič gore se kosijo Tretjič tertice rodijo: Grenkih solz prepolno lice, U rokáh lepe cvetlice, Prosi pred oltarjem Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.« 9 v Štertič Cilka joka, stoka Štertič popića že poka, Štertič gore se kosijo, Štertič tertice rodijo : Dar preljub'ga: perstan zlati Sili duh jo aldovati, Prosi pred oltarjem Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.« 9 v to pa misli, da je vsak tako malopridpp. kako** j Ck on in tudi nikomur prav ne zaupa. Kar pa rokodelsko in obertnijsko omiko in prebrisnost zadene, ne more nihče terjati, da bi priden in umen delavec, s takim ne vé in nič prav ne zna, pri eni mizi sedel. Združenje neomikaniga rokodelca z omikanim tedaj nič ne veljá take španovíje so slabe, ker to, kar omikani pridobí bedák pogubi 9 ki nič 9 y kmalo se razdere taka združba. Poírlavitni » 9 pripomoček rokodelstvo na boljši stan pripraviti je tedaj omika, to je, razjašnjenje glave y - ^ pozlahnjenje serca, pravo poducenje v roko- delskih vednostih; iz tega izvira zastopnost v rokodelstvu, redovnost v delu, delavnost, varčnost zmernost. 9 Poglejmo okrog, in vidili bomo, da so nekteri rokodelci in oberlniki svoje rokodelstvo in obertnijo 0 poslednjih letih na čudovito visoko stopnjo povzdignili; ali tacih ni veliko 9 većina drugih pa je ostala tam 9 9 kjer so njih predniki bili. Rokodelske in obertnijske vednosti so se tedaj bolj na visoko povzdignile, kakor da bi se bile po širokim (med većino ljudstva) r azšir il e. Petič Cilka ioka, stoka 9 Petic popića že poka, Petič gore se kosijo, Petič tertice rodijo Okrog čela krasno vito Si dstriže Prosi pred »Mati Boži kito em Cilka daj mi Milka.« 9 Sonce že čez verh zaide Milko slavovenčan pride: »Cilka, kje je zala kita »Ki je bla krog čela vita?« Cilka ga k oltarju vodi : »»Tukaj je, in tukaj bodi! Ne sam nje, tud bi tje Cilka Dala bi za svoj'ga Milka! Miroslav Ljudske šole so že veliko k splošni omiki ljudstva pripomogle, pa še vse premalo. Rokodelske šole, ki le patenti, častne darila, obertnijske razstave niso nič kaj zbudile množine manjših rokodelcov, za vsakdanji kruh delajo. V izreji dobrih rokodelcov so tedaj nar veči na pake iskati. Izpraševanja za take, ki hočejo moj str i ali podmojstri (kseli) postati, so večidel slabo vredjene, —nad podukam učencov se vse prenema rno čuje; učenec je popolnama v rokah svojiga mojstra, in namesto da bi ga le za delo svojiga rokodelstva imel, mu mora njegove otroke pestovati, gospodinji ali kuharci v kuhinji streči, sedaj po to, sedaj po uno reč letati i. t. d. Tako preživi učenec svoje učenske leta, — in kadar postane podmojster, ni v svojim rokodelstvu prav 138 ízurjen m v se večidel tudi sicer ves popačen. Kakošen moj ster bo enkrat tak fant! Da se Bogú usmili! sam sebi, svoji družini in celi Soseski v težavo in škodo Prave omike se nima nobena dobro vredjena der- vfi J i pokonča, in tako drugo íeto skerbí, svoj živež. za pomnozenje gosenc za ktere bi bili tieki scer pokončali v V mnogih vunanjih deželah je ojstro prepovedano žava bati, ker prava omika je podlaga dobriga pevalice, ki so sploh merčesojedi, loviti in pokončati * J stanu vsaciga ljudstva, je kapitál, ki dobre obresti (činže) pri nas pa vsak fantalin za 2 gold, od zadevajoče dajè. Brez omike pa ni nič kakor revšina in siroma- gosposke dovoljenje (licenc) dobi, da sme na njenim • v « ! _ ___a •____1 • I • « 1 V . • V «1 i m štvo, ker omikan člověk neomikanimu vedno dobiček spřed zemljisu ptice poloviti in pokončati; — še marsikteri ne ust jemlje. , gré, jih nekaj JNfas véH in pa gosence Marsikdo bo prašal, kako se besedi tega nadp delski lovec, ako mu drugač po sreči ne postřeli, da le s prazno mavho domů ne pride. Nekteri fantalini, so v svoji sirovosti tako hudobni, da se o pro stih urah po gojzdu klatijo in gnjezda zalezujejo priličite, ker ste tako razniga pomena ko svitli dan in mladičké, ki so večkrat še vsi goli in slepi, ropajo ? da jih tamna nali ? in vender v ce se okoli ozremo, bomo spoz î da sta se ta dva pomena tako pobratila, da se eden od dru nič več ločiti nočeta V našim véku v mestu prodajajo, ali jih pa iz same hudobije morijo. Pred nekimi tedni smo na poti skoz gojzd proti Siški našli mlade še gole penice, ktere so rokodelski u- (stoletju) se od mnogih ljudi tožba zoper gosence sliši Kdor to tožbo enostransko premisli, jo pravično spozna kdor jo pa bolj natanjko pregleduje, bo drugači sodil in sicer, da se cen ci iz gnjezda vzeli in v strašni hudobii jih z nitjo na nogah skupej zvezali in na germiček oběsili, da so naš in da le vék in gosence več vkup ne ve-dnost, večkrat sklenjena z leno-kernost. o, celo s hudobijo, ljudi k ti zejo, b o in tožbi pelje, ki so skorej vselej revno pocepale ! Pri našim prihodu so hudobnezi zbe žali. „Uboge starke, ki se za napravo gnjezda toliko trudijo in veliko skerb za svoje mlade imajo, morajo sence s e i nadleg m ki 5 ako lim go delaj in jim dobro sadno let po zadeve. kterih končajo. Slabo vreme in druge škodljive člověk odverniti ne more, bo vsak umen bravec sam izvzel. Tudi pri nas se iz mnogih krajev taka tozba slisi, in česar smo se z lastnimi očmi v Ljubljanski okolici in nekterih daljnih krajih prepričali, je žalostila resnica žalostné iz takih krajev zbežati, kjer tako hudobni ljudje prebivajo" — smo od ptujcov, ki so tudi zraven prišli, elišali — in sram je nas bilo, ko so še pristavili: „škoda za tako lepo deželo s takimi prebivavci, ki vedno Boga v ustih imajo in na videz v cerkev hodijo pa so polni hudobije!" Mi pa rečemo: kjer šol manjka ali pravi ga podu ka v njih ni, ne bo nikdar prave v sercu in mi si ne meremo besed „vék in gosence" iz glave zbiti. Zakaj pa? hočemo svojim bravcam ključ k ti zastavici podati: naj sami razsodijo, ali smo resnico govorili. Se se spomnimo, ko je pred 40 leti na tem kraju pri Ljubljani, kjer sedaj Latermanov drevored (alè) gojzd bil; tudi v bližnji okolici je krasno pevalic (pevnih ti- cloveske omike, ktera edina vzame sirovost in divjost in požlahni serce. Vse je na dobrih šolah ležeče, pane natacih, kakor so sedanje deželnt, v kterih je z pla- teltofam", enmalo branjem, pisanjem in rajtanjem r v ze vse storjeno, ali da k večimu učenje nemščine za gost stoji, drevje stalo prebivalise mnogih omiko člověka veljá. „Novice" so v 17. IS. in 19. list, natanjko razodele, kakošne morajo ljudske šole biti ke doseglo. scer ne bo ljudstvo nikdar potrebne omi Bližnji griči so s košatimi drevesi pokriti bili (Dalje sledi.) cev). in dalje, ko je kdo popotovai, še lepši gojzdi so se nje- Razjašnjenje postednjih verstie SO govim ocem razprostirali ? se prijetna Smarna gora je bila s takimi velikimi drevesi obrašena, da smo od tal do verha vedno v senci hodili, kodar nas je veselo petje mnogih ptic spremljalo. In tako je bilo po stavka „o zadevah preinajhnih županij 4ć Besede, ktere sim po „siidslawische več glasil, so sledeče: Zeitung" raz naše domovine. Ali jj vék in gosence i u » Ich bin leitier zu Geniige uberzeugt dass eben Samopridni clovek je zastran nekoliko casniga dobicka sekiro na deblo zastavil, je cele okraje njih kinča ob- ropal, — drevo za drevesam je moglo pasti, brez po-mislika : ali seka d r e v e s a ali le d r e v e s c a, brez skerbí za nov zarod in tako so se celi okraji spremenili ali v pušobo ali v slabe njive in senožeti, in dobrotljivi prebivavci gojzdov ti ci med njimi veliko število pevalic, ki so nar veči sovrazniki in pokoncavci raz nih mercesov, ktere nam sadne drevesa in polje vnicu jejo, niso več varniga prebivališča v naših krajih našli Jene, denen ich diesen Artikel widme, ihn nie zu Ge sichte bekommen werden, denn die Leselust in Krain ist unter dem Gefrierpunkte. Ich richte daher meine offenen Worte directe an die politische Behorde etc." Tedaj nisim jaz nikdar rekel, da naše ljudstvo nič ne bere, in da zavoljo tega bi bilo bob v v stěno metat i, njemu to reč priporočevati, te-muč sim rekel: da sim žalibog! prepričan, da ravno tišti, kterim sim ta sostavek namenil * so se tedaj mogli iz naše sosesčine umakuiti, in kar je te koristne živalice pri nas še ostalo, jim je hudobni clovek pogín napovedal, ker jih lovi kodar koli jih le zasačiti more. Tako delà naš tako imenovani omikani vék následek tega so gosence! ? in Vsak fantalin, ki še komaj hlače nosi, že streže po ticjih gnjezdih in nastavlja limance ali kletke in jih po tisuč in tisuč polovi in zadavi, in njih rod za pri- nikdar ne bodo brali, ker Krajnci premalo berejo, se vé da: p tuji ga. Sostavek pa je pisan v nemškim, tedaj ptujim jeziku, tedaj se nadjam, da ni sim pregloboko zabredel rekoč, da ta nemški sostavek od tistih bran ne bo, kterim sim ga prav za prav namenil. Pa tudi bi ga ne bil pisal v ptujim jeziku, če bi ne bil doseći upal, da ga bo beržej slavno kronovinino pobralo in si ga k sercu vzelo, ker je očitna resnica in goreča želja deželanov ! Verh tega pa tudi dobro poznam med nami rodo ljube, kterim se ne dajo dopisi v ptujih jezikih vsiliti, ker glavarsto * od Slovenca slovensino terjajo, ne pa nerazumljive, po pačene laščine ali nemščine. Posebne pohvale vreden je Tone Mozc, župan v Dolenjivasi, unkraj Seno Županije zlasti v me s tih bi mógle vso svojo skerb na zlo zanemarjene rokodelske ućence obraćati, in moj-stram ojstre postave dati, kako nad podukam ucencov čuti. Rokodelsk ućenec ni samo hlapec moj stra, ampak je úd žeč, ki se iskreno za slavo in omiko materniga jezika velike deželne družine, kteri zna enkrat v prid, pa tudi v ponaša. Oh ! da bi iih bilo dosto dosto takih županov 1*1 i V 0 V« 1 i • i » Vk «V m m • * • JT J veliko težavo in škodo biti. Dobre učen ce izrediti mora za poboljšanje mojstrov skerbeti. ? se Vred. na Slovenskim ! ! Miroslav » pit 9 kdaj pa opustit Naznanite nam saj pravilo zatlevi slovenshiga pravopisa tu- paš* stanu razsoditi, kdaj da moramo čerko j vce f ih beséd. ( V natis poslano. ) Kar je nas materinski jezik bolj izobražen, in se 9 po kterem se ravnate Iz vsega mi posnamemo da V se razne reci v njem pisejo, potřebuje, kakor vsak omikan jezik, mnogo tujih beséd, posebno lastnih imén. Ker se pa nas slovenski pravopis od druzih većkrat zares bitstveno razloći, postane važno vprasanje : kako hoćemo mi tuje besede pisati, da bode prav? Pravopis lastnih imén zasluži posebno vso pozornost slo- nekteri izpod peresa pride. Slovenci! bodimo vsikdar tuje besede pišejo, kakor jim ravno led 9 popustimo ta šlendrián zasluži), in dajmo cer i z vir ni pravopis nima (lepšega imena ta zmešnjava ne ki povsod slovo, kjer je a i» (Konec sledi.) Xoviéar iz slovenshih hrajev. Xp. Iz Celja. (Konec.) 18. rožnika so stali pred pokazati, čerko pisati, kjer je izvirni pravopis porotno sodbo Lubej, Rodušek, Vutolen in Pe- vsi 4 vinogradniki v Košići poleg Kisle Vode venskih rodoljubov. Naš namen ni, se v obširno pre-iskovanje todne reci spustiti; mi hočemo samo napčnost nima. Kteri le nekoliko izobražen Slovenec zamore hla klič dnokervno brati na priliko besede: Diogen, Sion, obdolženi krive prisege pred sodbo. Lubej je bil Austria, ceremonia i. t. d. takole pisane, gen, Dijo Sijon, Avstrija, ceremonija. Da pa za zavolj neke majhne zajčje tatvine k okrajui sodii pekli can 9 v ti moremo to napako dostojno pokazati, da bo slehern pre- nam in zadregi je podkupil imenovane 3 može z vi z 1 o* pričan, kteri resnico ljubi, in se da sploh kake reci vsaciga ~ . old. da so po krivim na njego prepričati: hočemo pretresti sko rabo imenovane čerke. izreko in 2) djan- dolžen bil zajca vstreli vo vést prisegli, da so ga o tištim času, ko je ob > nekod drugod vidili, kar so 1 Kar zadene izreko, poterdimo, da nekteri Slo- §ta tajila « • • 1 • • « • • « • t • • V \§ price tajile; zapeljivec Lubej in zapeljanec Pekl i c Rodusek in pa Vutolen sta obstala venci čerko j izrekujejo, kjer je drugi narodi ne pišejo: krivo prisego. Ne zapopademo, kako se je to zgodilo toda ta izreka ni na čelem Slovenskem navadna, in da so porotniki ta dva, ki sta svojo krivico obstala 9 9 ni lepa, toraj ne zasluži knjižne veljavnosti. Nekteri J5ne kriva" spoznali (ali morebiti niso poslednje po Slovenci, (posebno Gorenci) ne-terpé od začetka besede vzeme (reasume) v nemškim, njim ne popolnama čiste glasnice in v sredi dveh glasnic skupaj, temuc predstavijo ali vcepijo rj :cc ali pa u Ce je pa ta iz umevnim jeziku dobro razumeli?), una dva pa, ki sta ÉH I ^HH H^H I i so „kriva" spoznali. Na to so sodniki Lja be r — ~ - — —• • ~ ~ r "j ~ 7v f- jj" * ~ - j ~ r — ».«jut*, ou ..mi t u o^uziiiau. a tu ou «uuiuiw ju j « u c- reka zarés tako lepa, moramo pravopis mnogih beséd ja na 8 mescov, zapeljaniga Pekiča pa na 14 dni v spremeniti, in ne smemo več pisati, na priliko: imam, ječo obsodili. Ta sodba je žalostno dokazala, kako malo r v v « i v i « • „ ' poišem, oče, nauk, Eva ... temveč po nelepi iz- podučeno je še ljudstvo tu in tam, ker nekteri mislijo reki nekterih krajev: jimam, pojišem, voče, na- da kriva prisega ne na svojo, ampak na vést ka 9 vuk 9 Jefa > kar gotovo noben Slovenec ne poterdi. V 3. sklonu (dativ) jo Slovenci že davno opušajo, ce kiga d ruži ga, ki to prevzame, ni greh ! ! — Poslednja sodba je bila zoper Jožefa Her ga, 25 let stariga ravno izreka od druzih sklonov ni razločna, le prav po čverstiga fanta iz Mesgoric pri Ptujim, obdolženiga redko se bere: „Mariji, Avstriji' na Slovencev V ze kar pa veči davno napakam prišteva. Toraj V ze ravnoslednost (consequenz) tirja, da se imenovani cerki na 27 let stara dekla. saj v knjižnim jeziku upremo, namesto da bi jo hotli hudodelstva poskusene silne nečistosti in prestopka zoper telesno varnost; njem nasprot znali celimu narodu vriniti. Samo v 2. sklonu dvojo- in vise- kle sveta biti je stala pohlev Porotniki so ga „kriviga" spo in s tem pokazali, da ima tudi čistost proste de broja 9 kjer na konec besede pride, se ne da opustiti 9 9 V ce rečem 9 n. p » zastran teh ceremonij u sojen Zagovornik po tem je bil na 14 mescov v ječo ob- da bo tr ft' Forreger je napovedal 9 2. Zacetek te napake je bil brez dvoma, da so naši spredniki se preveč ravnali po napčni izreki nekterih krajev, in v imenu ..Maria" začeli čerko j pi- sati. Dokler je bila slovenšina v se neizobražena razun molitevnih knjig v njej ni skoraj nič pisalo 9 9 se ni te napake nihče porajtal, zakaj samo v imenu nekterih světnic je bila navadna. Kar je pa slovenšina bolj o-mikana, in se vsakoverstne reci v njej pišejo, imamo takih besed na jezere. Ali hočemo pri vsih čerko j vcepiti? — Slovenci si tega še niso upali storiti, veliko- vikši sodii na Dunaj dokaz předložil, da, kar je Her ga storil, ni bilo hudodelstvo, da tedaj razsodba porot nikov ne more veljati. — S to sodbo so bile sedanje po rote sklenjene; gosp. predsednik je v lepim nemškim jeziku slovenske porotnike poslovil!! Zala Ana Alexander iz Marburga, ki je obdolžena, da je svoje re- ditelje zavdala, pride še le o prihodnji poroti pred sodbo želi. 9 ker njeni zagovornik še daljniga preiskovanja vec je v tej zadevi pri nas takosna zmešnjava, da bi je nihče ne verjel, ko bi ga lastne oči ne prepričale. z 8tajarskiga.%* Nov čudež krog Celja slovi, in se cio že do Krajnskiga, Koroškiga in Horvatskiga siri 9 Naj nam bo dopuseno, svoje besede z nekterimi izgledi vterditi. ..Časnik" st. 31. piše. Grecia, geografia, hi- čudež, kteriga neki dve uri od Vitanja na Bohorju nekteri viditi hočejo. Vidi se jim, pravijo 9 podoba matere božje na visoki smreki, ktera dva verha storia;" št. 37. pa »Seog rafija historijá, Perzija ima in med njima se nek čudna podoba izobrazuje. st. 36. najdemo: „Porusia. Anglia, 99 Belgia" kmalo pa: Avstrija in Porusija." Časnik stanovitno piše: Dal-macia, Macedonia, Galicia; Benkov Tone v „Novicah" 1. 21. pa: Ilirija, Makedonija, Dalmacija (vendar pa Apo- * lonia); zofija cilia 9 Danica" pa v listu 23. demokracija, Samarijan i. t. d. Sploh se besede: India z 9 Silezia, mision i. t. d. najdejo pisane s čerko 9 in brez te čerke 'i* filo- Si- »J 9 z našim spačenim »Avstrija,« in kteri zasluži spredek, že same oči razsodijo. Pis. Imenovano napako so nekteri Slovenci že davno spoznali, pa namesto nje drugo vpeljali. Pisali so in nekteri se pisejo: miljon, bataljon, Cecilja. V tacih besedah se mo rate cerki Ij razstavno (separat) izreci, kar je zoper naturo slovenskih jezikov. Cerki lj ste en glas, pa se le v ne Ker je pa temu tako, kdo je Naj terdovratnia vendar pa je v besedi: »Avstrija.« Mi vprasamo : kakšin razločik je zastran izreke v besedah: Austria, Italia od ene 9 m Galicia, Dalmacia od druge strani, da bi jih mi v pravopisu ločili? Ni druziga treba, kakor samo primeriti europejski pravopis: »Austria« kterih krajih (posebno na Gorenskem) dobro izrecete. Toraj moramo pisati: milion, batalion, Cecilia. — Nekteri pa mislijo, da jo moramo zato pisati, ker se drugači dolg ost (qiiantitas) glasnice »i« ne more spoznati. Temu pa ni tako. Ce pišemo: ceremonija, akademija ben bravec dolgosti ne bo spoznal iz samiga pravopisa, povdarka ne stavimo, no ce ali će mu že ni od drugod znana Pis. 140 Bazglasila se je ta čudna povest na binkoštno saboto diti?! To je gotovo, da če bo to dalje terpelo, se bo po dveh pasteričicah, ki ste tam na domaćim polji svoje vsa okrajna zoper te nepriljudne Laske gospode pri cede pasle, in med verhama imenovane smreke iz per- tožila. vi ga neznaniga tiča, potem pa majhno svetiobo iskri podobno zagledale. Od te dobe potujejo cele mno žine po stermi gori k čudni prikazni, kleče molijo Novic ar iz Krajnshiga. svete pesmi pevajo, in se v smreko zamaknejo čakovaje, dokler se jim bo podoba prisvetlila. ge povesti se zdaj od te prikazni po svetu sirijo; vsak , pri Mno Iz Ljubljane. Svitli nadvojvoda Janez so prisli o saboto popoldne s svojo ženo in sinam iz Tersta v Ljubljano, in se o nedeljo zjutraj po železnici v Gradec podali. Po kaj drugiga vidi, in tudi drugači govori; vsi tem resnico > ko sta ga dni modri Gamahal svojim Izraelcam , rekoč : „Ako je to delo človeško , bo samo od sebe razpadlo, — je pa od Boga ga vi razdreti ne morete." Iz Istrie 22. rožnika. f Kar pri nas pravice sla- leta gotov novico, da se že 4 leta napovedani in po mnozih overall zaderžani slo ven ki zemljovid obsegajoč celo Ilirio, spodnje Štajarsko, Beneško in Ogersko Slovensko, zopet pridno izdeluje, in da, če nov zaderžek ne-nadama ne bo delà overal, bo zemljovid do konca tega venskiga jezika v šolah in vradnicah vtiče, smo malo , in, kakor zvemo, tako krasno, da se boza bolji mogel z vsacim zemljovidam meriti. Tako delo per > kot smo leta 1847 bili. Kako vse drugac je to Vo tega načina — ktero določi meje vsih deželá in za , goré i. t. d. v sloven na Goriškim, kjer sim unidan potoval, in kjer so me znamova vse farně kraje že v vsakim kraju cestni napisi v laškim in slovenskim gkim jeziku reke jeziku razveseljevali ! Ceravno to ni veliko, vunder le potřebuje mnogo truda, mnogo stroškov kaže in bo častitimu izdatelju 9 V . o- P. Ko z 1er ju v toliko veći , da se jezik slovenskiga naroda, ki tù prebiva, slavo, ker slišimo, da misli temu zemljovidu, v bakro ne tlači, in da tudi slovensk domaćin zamore brati, kam ga pot pelja, brez da bi mogel dolgo po tem vati. Pri nas v Istrii pa ni slavenski jezik še skoraj izrezanimu j krajopisni in štatistični pregled vsih v zem-popraše- ljovidu zaznamvanih krajev v slovenskim, nemškim in laškim jeziku pridjati. Sicer se bo to delo lepo vezalo ničtistih pravíc zadobil, ki so mu po vstavi zagotovljene; & zemljovidi, ki jih je slovensko družtvo v Ljubljani za mlačnost večíne vradnikov. nečimernost zanamarjeniga poredama na svitlo dajati naroda in overe prenapetih Talijanov so tega krive. se namenilo; obraz celisra sveta v dveh polkroglah je v kakor so „Novice" ze Le v nekterih solah je nekaj malo ur slovenskimu je- omenile, v kamnotisu; za tem pride Evropa in za tem ziku odločenih. Naj bi čaetita deželna šolska vradija v austriansko cesarstvo, s přiloženími krajopisi Terstu se milo ozčrla na naše sole in tudi dolgo za-tertim Slavenam Istrije k njihnim pravicam pripomogla! Narod se ne more dušno omikati in tudi scer ne osre- citi posamesnih dežel ob kratkim, kolikor je za poduk slo venskimu ljudstvu potreba. ako se mu perva pravica, ki jo na svet sabo pri nese, odteguje izreci lz Šežanske okrajne Z z Dolenskega. 24. junija. Včeraj je na potovanju po Dolenskim tudi Toplice obiskal naš deželni poglavar, gospod grof Chorinsky; nar poprej je tukajšno 9 smo brali v 26 listu 55 N eljem, da ga ni šolo obiskal. K nesreći so se bili otroci ravno razsli 9 da je ravnanje in komaj 10 šolarjev je bilo V se zbranih popoldanje šole naših gospodov sodnikov celô prenerodno, ker čejo nas pričakovaje. Rekel je nekterim pričujočim brati in jih čiste Slovence Lahe storiti, ker nam pri naših tožbah i z praše vati, in je bil ž njimi tako zadovoljin, da je idel le laške spise in razsodbe delajo. Da bi vender učenika očitno pohvalil, pridniši šolarje pa obdaroval. leti spodj e premislili, kako napcno nam to pride 5 ker se v vec krajih po uri, celo po dve uri dalječ nobeden ne níijde 9 da bi bogimu kmetu lete spise prebral lozil, zlasti ker še v več krajih celô duhovni laškiga ne To je bilo veselje! — Po tem je tudi nase toplice ledal, ktere so mu bile tako po volji, da jih ni mogel prehvaliti. Pripovedoval je, da na tako lepo in pro og znajo. Kaj bo Ije tedaj ubogi kmet po eni ali dve uri da storno kopijo in tako čisto in toplo vodo pri svojim mnogim popotvanju v se ni zadel; in je popraseval 9 V ce hodil svoje sodniske razsodbe prebrati in si jih toi- tudi iz daljnih krajev pride kdo tù sèm zdravja iskat? maciti dajat ! Ko bi razsodba slovenska bila, bi jo lah- Na odgovor, da se od Teržaške strani še kje kteri ko sam prebral, ali pa od svojiga bližnjiga soseda si pripelje, od Dunajské pa nikogar ni, se je močno jo prebrati dal. Kaj bi nek rekli Fur lan i, ko bi se čudil! Ali če pomislimo, da vredniki mnogih Dunaj- njim slovenski spisi ali razsodbe dajale? Pač bi debelo skih časopisov še clo za Krajnsko deželo ne vedó, gledali! „Vsakim" — —" — --------*---—- -----T ------^------«i: 55 °J kaj ravno nam Slovencam je star pregovor pi ter zdaj Ljubljano, zdaj Novo mes to ali Cerno ml se ne sme pravica zgo- na Koroško prestavljajo, in našega rojaka ? dr. iS * Nek dopis v Graškim časniku razjasni to prikazi blizo srede debla oguljena, gladka le: Smrek tako bela " ------------ J ~ y kadar sonce drevó obseje in sapa bližnje veje premikva, da nacja Knobleherja za Korošca imajo, kako smemoupati, da bi Dunajski in drugi zdravniki gorenjih dežel za ^ • « «« . * * V • 1 • 1 t • je golina kmalo razsvitljena kmal razlićna podoba na nji. Nekteri vidij njih d • V V t • mora obraz sv. m v B b V » se prikaže raz, in po biti, kar se naše Toplice vedili, in svoje bolnike tù sèm posiijali Po kosilu se je g. deželni poglavar proti Novem mestu odpeljal. toliko verjetniši zdi, ker se iz sm V » r umenkasta za kri Kristuso m d e čkast m cedí gol bela Tjožke doline juli n Přetekli teden je ? kar y Vred bil na Blokah (Ložke sodnjiške okraje) pes ubit, kteri Popadel je več otrok in tudi - je mel vse lastnosti steklisa. tudi dva moža , kterima je 'zdravnik meso izrezal in šolarčki in šolarce so imeli ni davnej novo se nikolj poprej poznáno veselje. Častiti gospod Anton Potočnik, katehet in vodja naše šole, so v nekih perložnostih šol- žgal. Postojniško okrajno poglavarstvo je zapovedalo po zdravnikih to reč na tanjko preiskati, da se zvé:% ali je bil zares stekel ali ne, in da se nevarni nastopki, ske otroke nagovorili, de bi per svojih starsih kak majki znajo po steklini priti., odvernejo. Pazite gospo- hen perpomoček sprosili, de bi se lepo šolsko banderice darji ! na svoje pse, posebno poletni čas, da se nesreča moglo omisliti. In glejte! kakor pridne čbelice so otro- posebno poletni čas, da se nesreća tudi na otroke , in ne pustite jih brez varha , da ne bodo nesrečni sami in o pravim času odverne ! pazite pa znašali vsak po svoji moči tako, de so imenovani cici vi ? kar se je že dostikrat přiměřilo. Ne cakajte da bi se še le po ptuji ali tudi lastni skušnji spametvali i ker takrat je že prepozno! gospod vodja gotovi bili svojiga namena. V ti reci Postojncam posebna hvala, ako je treba za božjo , ampak vsak rad po gre čast kaj storiti, se ne obotavljajo Nato žalostno drugo ve- svoji moči vesel pripomore. Gospod Luka Čeferin ? selo : Na sv. Petra in Pavla dan je bilo pri nas slo- Idrijski podobar in obrazar je naredil lepo banderice pcdeljenje sreberne svetinje vojaku, kirasirju ktero je bilo v cerkvi 18. dan rožnika pred šolsko mašo spodobno blagoslovljeno, in drugi dan, na praznik sve- vesno Auerspergskiga polka, Janezu Palciču iz Verhnike, Ložke fare, ki jo je v Ogerski vojski zaslužil. Naš mnogoljubljeni c. k. okrajni sodnik g. Kosir mu je jo slovesno podělil v pričo obilne množice. tiga rešnjiga telesa, so ga že šolarji pri precesii z veliko častjo nosili, na ktero so šolarce tretjiga razdeljka — Pa še drugo nedolžno veselico lep vencek perdjale. Notranjiga. Ker „Novice niso samo za kmetij- so jim častiti gosp. vodja namenili. Na dan sv. Alojzija ske. temuč tudi rokodelske in umetnijske reci, naj povedó kaj od umetnijskih stavb v naših stranéh. Južna leznica od Dunaja do Tersta je so rekli °-osp. vodja po dokončani sv. maši banderice » V ze V ze mnogotero delo na dan spravila, in V se drugo mnogotero pripravlja ViJU , S --------, «WV,^ «V MI MU vredno vredni s pridnimi otroci v Kristusovo kraljestvo priti v šolo nesti, in tam so otrokam s slovesnim nagovoram zastopno in vnetno razložili podobě na bandericu, in o-tročiče spodbodli, nedolžno serce ohraniti, de bi bili kakoršnim bo železnicam v drugih deržavah y na stran, ako ne spřed stopili utegnila. Ko sim uni dan omenil mogočne mostove pri Borovnici (Franc-dorf), ne smem zamolčati, da tudi še dalje, med Verh- ktero je 011 takiui otrokam obétal. Potem so vsi g. učeniki solskimi otrocici vred spremili banderice nazaj v cerkev, in tam je vsa šolska množica z gladkim gerlam zapela niko in Logat cam pridejo enake zidaríje, desiravno v manjši meri na versto. Med drugimi, na primero, bo most krog šestnajst sežnjev visokosti, železnico na pre-stopu iz nove ceste pod cesarsko hišo čez staro cesto v Raskovec naprej peljal. Krajnska sploh gorata in kamnita dežela bo sedanji obilno doveršeni umetníi dosti priložnost se skazati, pa tudi dosti blaga početke iz-peljati na roko dala. Posebno pripravin kamen za take pobožno pesem sv. Alojzija, se vé da po slovensko ? kteri je bil naš pridini, za slokenske pesmi vneti učenik gosp. France Wencais lepoglasen napěv per-djal. Zivijo taki možje, ki se neutrudeno pečajo z omíko in pametno izrejo otročičev! K. Wovicar iz mnogih hraje v. Potovanje v Galicio so cesar začasno odložili. Kralj stavbě so poleg Verhnike na poti proti Stari Verh- gaksonski je bil te dni na Dunaji. — Cena soli za fabrike in obertnijske potrebe je ponižana; želje so sploh niki našli; kakih 'iOO kamnosekov na tistim městu do > cakujejo. — Ko sim uni pot zidanje Verh ni ske farně da bi prišla tudi kuhinska sol kmalo na versto z cerkve omenil, moram danes povedati, da delo res ne nadama naglo napreduje. nizji ceno. — Ministerstvo je sklep zastran poprave sa-Ze je poglavitni oder (grušť) mostanov (kloštrov) tako dolgo odložilo, dokler ne pridejo izRima, kjer se sedaj ta zadeva posvetuje, na Někdo je ministerstvu nasvet pred na zidovji postavljen, ze se tudi spodej za obok pašovi (gurti) med stěnami in stebri zidajo; obok cerkve bo namreč šest štirovoglatih stebrov (fajlarjev) nosilo. Na ložil ? da naj bi se k smerti obsojeni hudodelnikř po eni strani je pač tukej g. Schoppel-nu, uradniku prej z omitico (kloroform imenovano) omotili, da se pri javnih stavbah svéti zastran tega. ložil, da nai bi se y na drugi mojstru Matevzu Medvedu ocitna hvala za nacer pa umetnimu zidarskimu jim 8mert polajša. — Z veseljem beremo, da so se v tanje in izpeljanje krasne in prostrane cerkve dati. Ni zastonj Vodnik pel: ,.Um ti je dan." Kar umetnija na zgornji Austrii že začele majhne županije združe-vati; sliši se, da bo vsaka županija jenjala samosvoja ki ne šteje nar manj 1200 duš, in bo zedinjena biti . »v....» i'• " jv ^^ %} —- uni, ni ne jstcjc nai íuaiij i ^uu uuh, 111 uu zaoiu rvi ^ rvi ^JTCJO nupi uiig- tevž Medved, mojster pri zidanji kuplje stolne Ljubljan- hama rakovo pot, podkopuje županijsko vstavo, v kteri ske cerkve, je kmečkiga rodu v Cerkljanski soseski na nam je dogotovljena svobodna županija. Z napravo večih G or en s kim — za začudenje dobro izpeljati zna. De bo županij se bo vsim večim napakam v okom prišlo. zakonika se je dosihmal neprene obok deset sežnjev široke cerkve, razun pasov le s Za natis deržavniga V ze prosto roko brez pej izdelan, nocem omeniti; bolj se mi potřebovalo okoli 60 milionov pôl popirja Dunajska zvesto posnemanje bizantinske sege, ktera daljec okrog banka je razglasila, daje bilo mesca rožnika za bankovcov med lujdmi zgledanima, pri člověku, kteri ni nobene stavbne aka- 240 milionov in 715294 gold. demije obiekal, slave vredno delo dozdeva. Uno pot tedaj za 2 miliona 800.000 gold, manj , . kakor mesca • 1 1 'WT 1 fV« 1 1 I * _ " ________ _ _ . . . _____ . ^ . sim sploh Verhnisko sosesko, nektere pa po imenu za- majnika. stran vneme pri tako de nekterih imen mogocnim Dunajski časniki pravijo, da novi bankovci v se šparja Tomsica, očeta in sinu, g. Janeza S muka očeta in sinu, z. Klemenčiča, Kotnika i. t. d. delu hvalil ; zal mi je, niso tako lepi, kakor stari, pa so terdniši. — Na Oger ; Dunajsko deželno po nisim přistavil, na primero £ Ka skim se razširja goveja kuga Podlipski. glavarstvo je izdalo nauk županijam in posestnikam svojo živino okuženja obvarovati. — Kolodvor v Za grebu pride 500 sežnjev zunaj mesta. Postojite. Dobro vém. da ljube ..Novice" rade se bodo izdale serbske pesmi v pripomoć V Zagrebu gle- českiga kaj veseliga in hvalevredniga iz šolskiga obnašanja diša v Pra gi. Cernogorci se pripravljaj© v voj po deželi oznanite, ťorej vam per ti perložnosti spo- sko zoper Omer pašata. V Rimu , Napolitanskim in ročim kaj od naše šolske mladosti. Naši Postojnski sploh po Laškim se mnogo bere od moritev. \atiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.