GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLUE Gospodarska gibanja po reformi so pozitivna A'* kolektivi so aktivni SDrn»i. ejo Probleme, katere je tatov V* reforma- Nekaj rezul-do j lV> Potrebna pa bo- Mna nadalinia prizadevanja. ba in? pr°bleme, katere bo tre-Predv;?^1Vneje reševati, gredo PosamSp^ KPOjavi zadolženosti jo, ne°Ve(aK0bju januar — avgust Pa je r za nekaj odstotkov. To bi*1 refn,?tnliivo zaradi prehod-v kraiwmr!ih težav. Prav zato Pri«akov?*°bd0bju tud* ni moči večani., atl naglega porasta po-0b&r0izvodnje. u?^i občiniSnJ0,n?kaj Podjetij v blenie nnc ’ jeleS njihove pro- Cev’t°beapomOVati naŠim bral’ Jbetneg;?1?* k'eja ukinitev pro-stvenih „?,a^ka ni prinesla bi-n ugodnosti, ker je pod- lata. ga finančnega rezul- ^JbisliU, dLUutni obračun je ‘oža^t p’0Jabbo ob koncu le-Prni* kot P*1 flnančni i pri^a iti6*, to že I brisi6:, 1° bil SDrni ?0 tega po- vsa ne brisi°’ 3e bil snrni ?0 tega ne btožn? uPravi sPrejet sklep o bja i6sti nadl',^ nai zagotovi bo Postavi 2aniega Poslova-biioe®sP°darsko adrug° na trd-^sa^bno 6a°0snro. To je “VsaVn ebno zn:",0' To ie vQlje ^ bi Pokazal a kcr kolek-^Iskih a 1Wb0 d°(Volj dobre >rej rtkr°Pov KniJ?lb sana‘ f Qv^in °puSčali f?bkor bi še ?bko n kot n ‘ ak način po-Sge.PT^lo do i£ a ‘uta, bi a bajbo?. Pa veri’,nidac‘je za-Ubošt?k reS'^- ? ne bi bi-koor sabnetbColotnegaJsk'b obvezno- sbktorj6dkUpa v za- svojem jetje doseglo oprostitev od teh dajatev že lani. Prav tako reforma ni vplivala na spremembe cen, ker le-te stalno kontrolirajo. Višina proizvodnje se giblje nekako v okviru planiranih količin, ki pa so večje od lanskih zaradi rekonstrukcije obrata kožnega kleja. Na tržišču končnih izdelkov ni bilo opaziti večjih sprememb, saj je za klejem že dalj časa veliko povpraševanje. Na poslovanje podjetja pa bodo bistveno vplivale zvišane cene električne energije, premoga in vode. Nejasen je za zdaj še položaj glede surovin in njihovih cen. V okviru splošnih gibanj za dvig proizvodnosti in osebnega standarda so bili v tovarni storjeni ukrepi za nagrajevanje po enoti proizvoda; ker je to nagrajevanje šele v poizkusni dobi, za zdaj še ne moremo govoriti o trajnejših rezultatih. V podjetju Ellux je bilo po gospodarski reformi in prehodni zamrznitvi cen čutiti padec. Ukinili so 9 delovnih mest nekvalificiranih delavcev. Rezutat je bil, da so z manjšim številom delavcev dosegli višjo pro- dukcijo. Osebne dohodke so zvišali za 10 % na 10 %-t\o povišanje v začetku leta. Tržišče se je po reformi razmaknilo in so v podjetju prav presenečeni nad velikimi potrebami kupcev. Podjetje kar ne more ustreči vsem naročnikom, saj so delovni prostori izkoriščeni do maksimuma. Z uvajanjem druge izmene skušajo obdržati naročnike in upajo, da bodo to tudi dosegli. V podjetju so konkurenčni s tem, da so njihovi izdelki originalni in ne kopije drugih. Nič otipljivega pa v El- luxu ne vidijo v prihodnjem letu ob zamenjavi dinarja, saj njihovi izdelki niso neobhodno potrebni. Kritičen je tudi položaj na trgu s surovinami, predvsem z aluminijastimi cevmi. Drugi problem pa so steklarne, ki se vse bolj usmerjajo v izvoz. Vendar podjetje za zdaj še izkorišča medčasovne razlike v steklarskih podjetjih in je šestim izdelkom celo znižalo ceno. V Olmi reforma ni bistveno vplivala na proizvodnjo, saj je imelo podjetje že prej dovolj zdrave osnove za nadaljnje delo. V zadnjem času poleg rekonstrukcije obrata resno razmišljajo o prehodu na 42-urni delovni teden. Glede na visoko produktivnost osebni dohodki niso problematični. Ugotavljajo pa, da so roki plačevanja njihovih proizvodov daljši kot pred reformo. Manjše težave so v podjetju imeli pred reformo samo tedaj ko so bile cene surovinam zamrznjene; po reformi so se cene sicer sprostile, vendar je surovin sedaj na trgu dovolj. TRETJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL Čimveč članov SZDL naj sodeluje pri pripravah Občinski odbor SZDL je na svoji seji 29. 10. sklenil, da bo III. redna občinska konferenca SZDL 16. decembra letos. Priprave za konferenco potekajo že od sredine poletja in so imeli občinski odbor, izvršni odbor in komisija za ideolo-ško-politično delo in organizacijsko-kadrovska vprašanja več razprav o vsebinski, kadrovski in organizacijski problematiki konference. Referat na konferenci in razprava bosta obravnavala predvsem probleme družbenega samoupravljanja občanov in uveljavljanje neposredne demokracije ter pregledala, kako smo v zvezi s tem v preteklem obdobju uveljavljali ustavna in statutna načela in določila. Konferenca naj na podlagi sedanjega stanja in vzrokov pospeši razvoj družbenega samoupravljanja občanov. Občinski odbor je sprejel teze za referat, ki so dane v javno razpravo, z željo, da jih člani dopolnijo in prispevajo k referatu konkretno gradivo, mnenja in stališča. uprava v KZ Polje aranžmaju tudi 93 ha intenzivnih sadnih nasadov in vrtnarijo z rastlinjakom. 2e več let zadruga ne more priti na zeleno vejo. Vzroki so deloma zunanji, v večji meri pa notranji. V prejšnjih letih so v zadrugi mnogo investirali, ne da bi bila za vse to zagotovljena zadostna finančna sredstva. Za sadovnjake je bilo npr. na razpolago le toliko denarja, da so jih lahko zgradili; celotna njihova oskrba do rodnosti pa je odvisna od sproti pridobljenih kratkoročnih kreditov, oziroma tudi od vloženih obratnih sredstev. Tudi vrtnarija je v težavah, ker ne najde ekonomske proizvodne usmeritve, pa tudi zaradi neurejenega tržišča. Kooperacija, ki bi lahko proizvodno in finančno ugodneje vplivala na stanje v zadrugi, ni dovolj razvita, čeprav zajema območje zadruge 4.500 hektarov obdelovalnih površin zasebnega sektorja in čez 3.600 glav govedi. Iz vsega tega pa je tudi videti, da se je kolektiv zadruge še vedno zanašal, da mu bo ob izgubi zopet priskočila na pomoč občina, ni pa sam vztraj- neje iskal poti, da bi gospodarski položaj izboljšal in postavil zadrugo na rentabilno osnovo. Med najvažnejšimi ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti, sodijo v prvi vrsti zmanjšani režijski stroški — ti so doslej premočno bremenili proizvodnjo; dalje gre za nujnost preusmeritve oziroma specializacije vrtnarije na rentabilnejše poljščine — s tem bi istočasno rešili tudi problem rastlinjaka; z intenzivnejšim oskrbovanjem sadovnjakov pa bi zadruga dosegla čimprejšnjo rodnost in razširitev kooperacijske proizvodnje na vrtnarstvo, poljedelstvo in živinorejo. Za dosego vsega tega bodo potrebni sicer nekoliko ostrejši ukrepi, ki pa naj dajo zadrugi ekonomsko osnovo za uspešno nadaljnje poslovanje. M. Opomba: med tiskom smo prejeli vest, da je sanacijski načrt za rešitev tega problema ie izdelan in ga bomo objavili v naslednji številki NsK. Uredništvo DELOVNE KONFERENCE V KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH Občinska konferenca bo uspela, če bo pid njenih pripravah in v razpravah neposredno sodelovalo čimveč članov. Tako bo konferenca odraz želja, potreb in konstruktivnih mnenj občanov. To bo prispevalo tudi k utrditvi in afirmaciji Socialistične zveze. Idealno bi seveda bilo, da bi sodelovali pri delu konference vsi člani. Ker pa je to praktično nemogoče, hoče občinski odbor vsaj deloma doseči neposrednost prek delovnih konferenc krajevnih organizacij SZDL. V vseh krajevnih organizacijah SZDL bodo namreč sklicane delovne konference članov. Tam bodo člani razpravljali o tezah za referat in dajali svoja mnenja o njem, izvolili delegata in predlagali tovariše za novi občinski odbor SZDL. Poleg tega bodo na delovnih konferencah razprave o najaktualnejših problemih posameznih območij in o nalogah krajevnih skupnosti. Ker pa bodo to delovni sestanki članov SZDL, bo na njih mogoče izvesti tudi razne kadrovske in organizacijske spremembe ter izpolniti krajevne odbore. Od uspeha delovnih konferenc bo odvisen tudi uspeh občinske konference, saj je pričakovati, da bodo prinesle mnogo konkretnega gradiva za vsebinsko obravnavo na občinski konferenci. Zato moramo delovnim konferencam posvetiti vso skrb in jih ne smemo imeti samo za formalnost, kakor jih hočejo ponekod pojmovati. Delovne konference naj bodo tudi korak naprej v neposrednem sodelovanju članov pri vseh važnejših odločitvah in vplivanju na stališča vodstev. Občinski odbor in njegova organizacijsko-kadrovska komisija sta že večkrat opozarjala na pre- Konec na 8. str. Občinski odbor SZDL o rebalansu (str. 2) Ali so Jaršam' res apolitični ? (str. 3) Naši taborniki v Švici (str. 0) Nekaj misli o zadnjih zborih volivcev Od 19. do 23. septembra so bili v naši občini zbori volivcev, na katerih so občani razpravljali o predlogu rebalansa občinskega proračuna, o združitvi organov za notranje zadeve, o ukinitvi krajevnega urada Polje in še o nekaterih drugih stvareh. Zbori volivcev so bili tokrat sklicani za območja krajevnih skupnosti in ne po volilnih enotah, tako da je bilo skupaj 15 zborov. Udeležba na teh zborih volivcev je bila izredno slaba. Od 25.693 volilnih upravičencev se je zbora udeležilo le 864 volivcev, kar pomeni 3,3 %. Udeležba je bila za polovico manjša kot na zborih volivcev spomladi, ko so volivci obravnavali družbeni načrt in proračun za leto 1965 (tedaj 6,9 %). Izrazito slaba udeležba je bila na Kodeljevem — 1,7 odstotka — in v Polju — 2 odstotka. (od 4.000 volivcev na področju KS Polje jih je bilo na zboru le 80). Ob taki udeležbi bi se morali zamisliti prav vsi, ki imajo kakorkoli opravka z dogajanji v naši družbi. Najbrž je težko iskati odgovornosti in krivde za tako stanje samo pri nekaterih udeležencih našega družbenega razvoja, ampak so vzroki zelo različni in po svoji pomembnosti različno tehtni. Do neke mere sicer drži trditev, da se ljudje sestajajo, da bi reševali probleme in potrebe, ki jih lahko rešijo le skupno. Če bi se trditev dosledno držali, bi lahko trdili, da je udeležba na zborih zato tako nizka, ker je teh potreb malo ali pa jih tako rekoč ni. Zapisniki zborov volivcev pa dokazujejo, da je teh potreb dovolj, da je zahtev volivcev mnogo, mnogo je kritik itn. Najznačilnejši sklepi teh zborov volivcev so tisti, ki se nanašajo na vlogo in mesto krajevne skupnosti, na vzdrževanje in gradnjo komunalnih naprav, urejevanje naselij in podobno. Mnogo nezadovoljstva povzroča zapleteno in počasno reševanje nekaterih upravnih zadev (zlasti gradbeno upravnih), še zmeraj ne povsod pravilen odnos upravnih organov do občana kot stranke ipd. Seveda vseh zahtev in predlogov zborov volivcev ni moči upoštevati in uresničiti v enem letu. Nekateri volivci so zahtevali stvari, ki bi jih lahko uresničili le, če bi delali rebalans proračuna zaradi preobilice sredstev in ne zato, ker je sredstev premalo. Se vedno pa moramo ugotavljati, da je mnogo upravičene kritike na račun tega, da se zahteve zborov volivcev rešujejo prepočasi, da pristojni organi na njihove zahteve ne odgovarjajo pravočasno ali pa v nekaterih primerih sploh ne, da še vedno ni razčiščeno, kdo naj nekatere probleme rešuje itn. To sta potrdila predvsem dva primera, in sicer zbor volivcev v Jaršah in sklep Socialistične zveze v Bizoviku. Najbrž ni mogoče pritrditi pravilnosti sklepa, da se zbor volivcev ne skliče, ker zadeve v kraju niso urejene in ker občani niso dobili odgovora na svoje zahteve, pa čeprav so te zahteve upravičene in je skrajni čas za njih ugodno rešitev. Da volivci niso dobili odgovorov od strani pristojnih organov, je nedvomno velika napaka teh organov, vendar pa s takim načinom, kot ga uvajajo volivci v Bizoviku, ne bomo rešili krajevnih potreb in problemov. Naš družbeni sistem daje veliko možnosti, da rešujemo probleme prek samoupravnih mehanizmov na javen način in ne obratno. Prav tako bi morali odgovorni tovariši iz Jarš povedati občanom, da z rebalansom znižujemo potrošnjo, ki naj bo odvisna od gospodarske moči občine in celotne družbe. Prizadevati si moramo za napredek vseh krajev v občini in za zadovoljevanje tistih potreb, ki so nujnejše, kot npr. šolstvo in podobno. Ob tem naj se zamislijo tudi nekateri odborniki, ki ne smejo pozabiti, da so predstavniki vseh volivcev in ne samo volivcev volilne enote, v kateri so izvoljeni. Občinske politike ne gre drobiti na večje ali manjše kose in različno obravnavati posameznih področij. Izkušnje zadnjih zborov volivcev postavljajo pristojne organe, zlasti svete pri občinski skupščini in upravne organe pa tudi krajevne skupnosti, pred zelo odgovorne naloge. Ko bomo zbirali predloge za nov družbeni načrt, je treba vse volivce seznanjati s potrebami z vseh področij občine. O upravičenosti zahtev naj odloča čim širši krog ljudi, občinska skup- Občinska skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na 8. redni seji dne 24. septembra 1.1. sklepala o spremembi proračuna občine za letošnje leto. V mesecu juliju so bili sprejeti novi gospodarski ukrepi, ki bistveno spreminjajo možnosti za gospodarjenje delovnih organizacij pa tudi družbenopolitičnih skupnosti. Z novimi ukrepi teži družba k temu, da preidejo delovne organizacije na intenzivnejše gospodarjenje in da vsa sredstva in sile namenijo povečani proizvodnosti tako, da modernizirajo in izboljšajo tehnološki postopek in organizacijo dela. Novi gospodarski ukrepi naravnost vplivajo tudi na splošno in proračunsko potrošnjo, ki sta odvisni od razvoja gospodarstva. Novi gospodarski ukrepi zahtevajo zmanjšanje splošne in proračunske potrošnje. Zato bo treba smotmeje gospodariti s proračunskimi sredstvi in jih porabiti predvsem za to, kar so družbenopolitične skupnosti po ustavi dolžne financirati. O uveljavljanju gospodarske reforme in rebalansu letošnjega proračuna občine je razpravljal tudi izvršni odbor ObO SZDL. Menil je, da so se gospodarske organizacije z vso resnostjo lotile konkretnega izvajanja gospodarske reforme, kar se je odražalo v že do sedaj sprejetih ukrepih najvišjih organov upravljanja in celotnih kolektivov, predvsem v obnovi in dopolnitvi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in odkrivanju notranjih rezerv. Vendar je to šele prvi korak, ker proces uveljavljanja boljšega gospodarjenja in vključevanja v mednarodno delitev dela ni trenutna in enkratna akcija, temveč sistematično in preudarno iskanje in uvajanje nove tehnologije, novih oblik dela in ekonomičnosti poslovanja v daljšem obdobju. Glede rebalansa proračuna je izvršni odbor sodil, da predlog upošteva smernice glavnega odbora SZDL Slovenije, ki nalagajo posebno skrb šolstvu in družbenim službam nasploh, tako da se zagotovi — ob upo- ščina pa šele na podlagi teh razprav in predlogov. Sama organizacija zborov volivcev s strani krajevnih organizacij SZDL je bila precej pomanjkljiva. Mnogi volivci niso vedeli za zbor volivcev ali pa so zanj zvedeli prav v zadnjem času. Prav tako sklicatelj volivcem ni dostavil v pravem času in v zadostnih količinah potrebnega gradiva. Območja zborov volivcev so bila prevelika, kar je verjetno tudi razlog za tako majhno udeležbo; in najbrž je eden razlogov tudi to, da volivcem nismo dali vse do sedaj odgovorov na vprašanja, ki so jih postavljali na zborih volivcev spomladi. Škoda je, da je bila udeležba tako majhna in da volivci niso imeli pravočasno potrebnega gradiva. Teh zborov so se ude- Dohodki proračuna naše občine so bili ob začetku leta izračunani na podlagi gospodarskih gibanj preteklih let, zlasti pa na podlagi rasti osebnih dohodkov. Ta predvidevanja pa v začetku leta zaradi nekaterih ukrepov (npr. zamrznjenje cen) niso bila uresničena. Zmanjšanje dohodkov je najbolj občutno pri proračunskem prispevku od osebnega dohodka, ki je bil v sedmih mesecih realiziran samo 48-odstotno. Razen proračunskega prispevka od osebnega dohodka je v zelo zmanjšanem obsegu uresničen tudi davek od prometa na drobno, ker lokali za prodajo industrijskih izdelkov niso bili zgrajeni v predvidenem roku. Manjši je bil dotok proračunskih sredstev tudi zato, ker je bil med letom ukinjen prometni davek od zasebnih obrtnikov. Drugi proračunski dohodki bodo v glavnem uresničeni, razen prispevka delovnih organizacij pri sofinanciranju strokovnega šolstva. Kljub sklenjenim pogodbam nekatere delovne organizacije ne plačujejo do- števanju njihovih notranjih rezerv — normalno delovanje. V dogovoru s predsedniki krajevnih organizacij Socialistične zveze je bilo zaradi izredno kratkega roka sklicanih samo 15 zborov občanov. Sklicani so bili po območjih krajevnih organizacij SZDL, torej za več volilnih enot skupaj, kar je zaradi obsežnosti nekaterih organizacij vplivalo tudi na manjšo udeležbo. To je bilo po dosedanjih izkušnjah pričakovati, vendar zaradi razpoložljivega časa širša organizacija razprav ni bila mogoča. Iz razprav na zborih lahko ugotavljamo, da se občani strinjajo z načeli gospodarske reforme in kljub uveljavitvi nove politike cen, ki je prizadela sleherni družinski proračun, niso imeli bistvenih pripomb. To nam potrjuje, da so občani še naprej pripravljeni sodelovati pri naporih za boljše gospodarjenje. Prav tako so se občani strinjali z osnovnimi načeli rebalansa proračuna. Tudi tokrat se Konec na 8. str. ležili odborniki, republiški poslanci, predsedniki posameznih svetov, kar vse je omogočilo tehtno in izčrpno razpravo, ki pa bi bila ob večji udeležbi lahko še boljša. Za prihodnje zbore se bo treba bolje pripraviti in volivce bolje obvestiti. Volivcem bo treba jasneje povedati, da je potrošnja odvisna od gospodarskega razvoja in da jo moramo zmanjšati, če želimo doseči hitrejši napredek v gospodarstvu. Zbori volivcev morajo tehtno in trezno razpravljati in zahtevati tisto, kar omogoča materialna podlaga občine. Pristojni organi skupščine in krajevne skupnosti pa bodo morale storiti vse, da zbori ne bodo samo formalna potrditev ali drugačne občinske politike, ampak da bo občinska politika izhajala iz mnenj in predlogov zborov volivcev. govorjenih zneskov ali pa celo odstopajo od sprejetih obveznosti. Vse to pa pomeni, da so proračunski dohodki od prvotno predvidenih zmanjšani za 238,500.000 dinarjev. Usklajevanje proračunske potrošnje z resničnimi možnostmi narekuje tudi zmanjšanje proračunskih izdatkov. Vsekakor je treba zagotoviti dovolj sredstev za financiranje tistih dejavnosti, ki jih je občina po ustavi dolžna vzdrževati. To so predvsem osnovno šolstvo, socialno varstvo in varstvo borcev, zdravstvo, občinska uprava, medobčinske upravne službe, vzdrževanje komunalnih naprav itn. Glavne značilnosti spremenjenega proračuna so naslednje: sredstva za financiranje osnovnega šolstva se povečajo za 6 % in so v glavnem namenjena za valorizacijo osebnih dohodkov in kritje povečanih materialnih stroškov. Sredstva za financiranje srednjih strokovnih šol se povečajo za 5 %. Dotacija mestnemu svetu se zmanjša za 70,000.000 dinarjev tj. za 32%. To znižanje gre na račun večje udeležbe občine Center, kjer so proračunski dohodki doseženi ali pa celo preseženi. Sredstva za plačilo obveznosti iz najetih posojil se zmanjšajo za 100,000.000 dinarjev ali za 53 %. Znižanje teh proračunskih obveznosti je bilo možno, ker so sredstva za udeležbo pri gradnji ljubljanske bolnišnice in zdravstvenega doma Polje prispevale delovne organizacije. Prav tako je skupščina zmanjšala sredstva upravi občinske skupščine (za 25,000.000), družbenopolitičnim organizacijam (za 7,000.000) itn. V predlogu rebalansa je bilo predvideno 10,000.000 dinarjev manj sredstev za krajevne skupnosti. Vendar so volivci na zborih ta predlog ostro kritizirali in objektivno ugotavljali, da so bila sredstva za krajevne skupnosti že v prvotni višini premajhna. Skupščina je tej zahtevi vsaj delno ugodila in je bil sprejet predlog, naj se stroški za krajevne skupnosti zmanjšajo samo za 5,000.000 na račun zmanjšanja stroškov za seje skupščine in zmanjšanih sredstev za cestni sklad. To so glavne značilnosti rebalansa občinskega proračuna. Sedaj še ni mogoče trditi, da bodo tudi tako znižani dohodki proračuna v celoti uresničeni. Prav tako še tudi ni mogoče napovedati — vsaj z gotovostjo ne — kakšni so izgledi za prihodnje leto. Sprejet je rebalans občinskega proračuna 10 0b0 SZDL o rebalansu proračuna in zborih občanov AKTUALNO ■ Spremenimo m odnos do I ■ krajevnih | ■ skupnosti ■ Občani so na nedavnih zborih volivcev razpravljali skorajda samo o problemih s P°' dročij krajevnih skupnosti, ka* kaže na to, da položaj krajevnih skupnosti ni urejen, oziroma da jim pri njihovi rasti nis0 zagotovljeni pravi pogoji. Povprašali smo torej tega A. Nanuta, predsednika ObO SZDL in iz sproščenega razgovora povzemamo glavne njegove misli; Razprave na zborih volivcev so opozorile, da bo treba v bodoče spremeniti odnos do krajevnih skupnosti. Mislim pred' vsem odnos na relaciji občinska skupščina — krajevna skupnost. Lansko leto je občinska skupščina dodelila skupnostim 5 milijonov dinarjev. Program leto 1965 je predvideval 32 n>i lijonov dinarjev, po rebalansu pa sc je ta vsota znižala na 2 milijonov dinarjev. Veliko »vi ro pri uresničevanju programov krajevnih skupnosti PrC<* stavlja neenakomeren dotok sredstev. Krajevna skupno9 Dolsko je npr. doslej dobila *c 100.000 dinarjev, čeprav je za njo predvidenih 2,100.000 d narjev. Ta razlika nam PoVe’ da načrti krajevnih skupn®9* ne morejo biti niti pribli^ uresničeni. Od tod izvirajo h* obširne razprave in vprašanj* odbornikom na zborih voIivce,,■ Izhod vidim v tem, da ure dimo financiranje krajev® skupnosti tako, kot je to n* v šolstvu ali zdravstvu. seveda srcdstev' Sedanja sredstva za krajeVj ne skupnosti predstavljajo *e odstotek občinskega proraČU® za normalno delo pa bi s® j ral ta povečati vsaj na 2 odstotke. Tako bi lahko jevne skupnosti urcsnič®v t svoje programe — rednem dotekanju ^ Ker pa temu doslej ni bilo ^ ko, so bile nekatere kraj®^, skupnosti pri svojem del® pustljivc, pobude so pla,*,n ,, ves pritisk pa je bil usi®cr na občinsko skupščino. ^ ^ Ne bi sicer mogel rC^' vrl1c velja to za vse braj®,^ skupnosti; krajevna S^U ^i® Zadvor je npr. svoj Pr urcsničila. Res pa jc bH ^ blem tu neodložljiv, saj jc gradnja vodovoda več ko ^ na. Ta krajevna skupno^jjjl' pokazala tudi mnogo vosti in sposobnosti J>ri ^čJ9 čevanju občanov tega P0 v svoje delo. ^ Ko sedaj načrtujemo ^ ti slednje proračunsko '‘d®’ ,,il> smeli prezreti vloge kr skupnosti in bi n,ora!i..!),v ®j* deti sredstva za urcsnl ^ hovih programov. Tak0 razprave na mov. •»—— .j, v«' bodočih zb®' g*' liveev več izzvenel® listično, ampak bodo v-------------- širše l^V zajemale vse sk®P odpadel bo pritisk na in odbornike, v krajev® ^ nos tih pa bo zagotovU® ničevanje programov- Ali SO Jaršani nekaf, pdhadnle Četa oecl res apolitični? i tpc^6^3^ tednov je minilo od KrT’ u Je bil v razpravi reba-f ^finskih proračunov, ki mi tako med občinski- ,n__0^borniki, kot tudi občani k« ?S ,?lvabno zanimanje. Ka-morv^u' ne’ Pa je šlo za po-^f"?bne odločitve, ki so bolj Prizadele splošne in-m„.,se’ Pa tudi interese posa-krtl h .?bčin ^ seveda še bolj Jevnih skupnosti na terenih. skfmVS.?m v skladu z zakon- ST2,d0l°Čili 50 bili tudi v na- kjp.. 'ni. sblicani zbori volilcev, nieni a b‘b sezna- Drnr->AZ rebaiansom občinskega tem iUua in naj bi seveda ob in^rert! tUdl svojc pripombe Eden taki® ?bcinski skupščini. Novo, t h zb°rov je bil tudi v iskan Jaršab- Bil je dobro ob-okroe 2nn ude,ležil° se ga je tudi Sh 1°. Y?llIcev' Bil Pa je čerrio živahen, da ne re- z izinm ° buren. Jaršani so — svojih i° ji.Veb povsem samo-Peliau ki sta namenoma ~~ odkJfZpravo na nepravi tir svoje mn m iz srca Povedali žavl in nakazali te- dolEn i ** Jlb ^žulijo-« že kar je, ra2s a'“reditev kanalizaci-biu Pll tljave in cest. To so raZDnv0Vni motivi razgibane Vsem e’ na koncu pa so, po-Predlogi saaionmevno, sledili Pisnik K1 Jlh Je v uradni za-nesel tudi zapisnikar. ^est Vir Podrobneje obdelanih p0sredova i0V je KO SZDL Ulalen „ a;. ~ na Povsem nor-Ščini tn,!rln — občinski skup-4ital’ 0k? Pa ^ib •i® na seji pre-renčič n’ odbornik tov. Lov-koj Dn u° tod vse prav ... Ta-• zboru volilcev pa smo Pripombe, da je KO nahujskal občane, češ da so v tako velikem številu obiskali ta zbor in da so na njem tako burno razpravljali. Naslednja »vest« pa je bila, da je obč. odbornik tov. Komac spričo tega, ker so bili prebrani na seji obč. skupščine predlogi občanov Novih Jarš, obdolžil Jaršane, da so ob teh svojih zahtevah apolitični... Vprašamo se sedaj: ali smo člani KO SZDL Nove Jarše res hujskaško razpoloženi in naši občani apolitični ter zakaj? V čem se kaže ta apolitičnost? Odveč bi bilo podrobneje naštevati, koliko je težav in koliko časa se le-te pojavljajo v Novih Jaršah. Zanje odgovorni ljudje na občini Moste-Polje vedo. Ne vemo pa, če si je ta občinski odbornik, ki je govoril o »apolitičnosti«, na jasnem, kaj ta izraz dejansko pomeni? Hkrati pa — ali si je na jasnem, čemu so potrebni zbori volilcev. Menimo, da ta fraza za zbor volilcev terena Nove Jarše sploh ni umestna. Apolitičen človek je dandanes pač tisti, ki se ne čuti nikdar ob nobenem problemu prizadetega, ki nima nikjer nobenih pripomb in ki se skratka ne zanima za nobena dogajanja v svojem okolju in ne za dogodke tudi v občini nasploh. Zbori volilcev pa so menda zato — to je naše skromno mnenje — da ljudje na njih izrazijo svoje misli, da govorijo in ne molče prikimavajo in da dajejo svoje predloge. Če to ni bistvo zborov volilcev, potem jih zares ni treba sklicevati! In končno — smo res apolitični zato, ker smo se dobro pripravili na zbor in so volilci Konec na 4. str. v' tr •M ^■» ■,-/ • -i ?,• ■ T "V . ^ ■ * m Dela v zvezi z modernizacijo železniške proge Jesenice—Zagreb (Dobova) so v teku. Rekonstruirajo tudi že ranžirno postajo v Zalogu. Zato pa bo treba prestaviti glavno progo proti Zadobrovi, dograditi cestni podvoz v Zalogu v skupni dolžini 81 m, cestni podvoz v Polju v skupni dolžini 80 m in železniški podvoz na letališču. Pri 2GP predvidevajo, da bodo z zemeljskimi deli spodnjega ustroja v grobem končali do 10. novembra. O zgornjem ustroju s polaganjem tirnic vred pa je za zdaj še težko govoriti, ker manjka finančnih sredstev. Dela bodo opravljali po etapah, in sicer: 10 m podvoza v Zalogu bo končanih v tem letu, v letu 1966 nadaljnjih 20 m, v letu 1967 tam ne bodo delali, v letu 1968 pa bodo opravili nadaljnjih 50 m zaključnih del. Cestni podvoz v Polju bo v tem letu dovršen v dolžini 38 m, v letu 1966 pa bodo napravili še nadaljnjih zaključnih 42 m. Železniški nadvoz na letališču bo končan do 20. novembra letos. 2GP opravlja le del na teh objektih, in sicer v okviru finančnih možnosti investitorja. Nerešeno pa je ostalo sofinanciranje za cestna dela pri teh objektih. Po predračunih bo znašala celotna investicijska vrednost rekonstrukcije objektov 8 milijard dinarjev. Tu so vštete tudi vse modeme signalne in varnostne naprave. Tako bo rešenih več velikih problemov in vzhodni del Ljubljane bo postal še privlačnejši. ,, !*0 v°7ni je zraslo tudi naši občini več domov h^-^ovoljevanje druž-troh^ in družabnih po-lepih, prostornih &h!P0v~ v niih io plulo tih?7}?6- Poda v dvajse-,.n tetih se je marsikaj r?r?men^0, Nekateri dotiku1 80 dobili celo nebi lastnike, ki naj na frbieli, da bi družbe-last ne propadla, da vzdrževali, že na kaklLlahko spoznamo, njih L gospodarji žive v nn, dobri ali slabi. $nrJ,mer neurejenega go-fvdarjenja z domom v nilŽbeni lasti je kultur- ki oa PD°Zsfcem- Vsak-to Pozna, ve, da je ba, Pdrvil obsežna sfar-nd Sr??rLeno in Poslov-vasi ftšče dolskega in V f Gravitirajo tja. telovacin? lepa dvorana, klubski 2 Garderobo, lanta Prostor, ambu-hct . sPlošna in zob- la, več ^Govina, lepa av-niožnihPlsarni&kih in po-rnu VtfZ^orov. V do-no tri^u1 leP° in zrač-ea hišnii!no stanovanje menienn0’ P^otno na- zdravnika. ..n so vred -na,- i~. desetim!0,0?red več *ot diti dru/h11 začele Gra-Q/GanizJ*?no Politične Roliko trudn DolskeGa. niožiu so vaščani n°voljnTl' kolik0 P™-Vfdo pov^rP^Venib ur< f ki Predvsem jelova)? 'lami aktivno %enarja ’ zelo narasli, °m Požela v n°' je zeia v uprav- ljanje KZ in s tem prevzela tudi odplačevanje anuitet. Do tu je vse lepo in prav. Zadruga — takrat je imela še sedež v Dolskem —, je v hišnikovo stanovanje nastanila hišnika, s katerim je sklenila verjetno dokaj pomanjkljivo pogodbo, po kateri naj bi plačeval minimalno najemnino in opravljal hišniške posle. Kakšne in katere, najbrž ni bilo natančneje določeno, ker so se tisti, ki so sklepali pogodbo, verjetno zanesli na hišnikov čut dolžnosti in odgovornosti. Sprva je zadruga postavila tudi hišni svet, ki pa je očitno svojo funkcijo tako pomanjkljivo opravljal, da je počasi preminil in ga zdaj sploh ni... V stavbi je treba vzdrževati red, zato si vsak uporabnik doma pomaga po svoje. Tako npr. plačuje KZ za čiščenje svojih prostorov svojo snažilko, ambulanta tudi svojo in prav tako KU in TVD Partizan — vsak svojo. Torej poleg hišnika kar štiri snažilke, ki stanejo že omenjene uporabnike in s tem družbo precejšnje denarje — najmanj dvakrat večje, kot če bi vse delo opravljal en sam človek. Notranji prostori so torej za silo vzdrževani, ker se vsak uporabnik po svoje prizadeva, da jih oskrbuje. Kdo pa je dolžan skrbeti npr. za streho — vsi prostori so vendar pod eno streho, ki na več mestih pušča —, za dimnike, ki so neometani, za razbite šipe, ki jih nihče ne vstavi, za z ■nasiljem vdrta vrata, ob katera se je, kdo ve iz kakšnih razlogov obregnil neznani »občan«, za z mivko zadelani jašek, ki preti, da se bodo odplakovalne naprave zamašile, in ne nazadnje, kdo je dolžan skrbeti za okolico doma, ki je kaj klavrna? Ali so za to odgovorne družbeno politične organizacije in katera od njih? Dolčani terjajo odgovora, zlasti tisti, ki so pri gradnji tega doma največ prispevali. Ne morejo trpeti, da propada delo njihovih rok. Problem so že obravnavali na sestankih različnih družbeno političnih organizacij, KS in zborih občanov. Kmetijski zadrugi Polje je bila že večkrat postavljena pismena zahteva, naj uredi problem hišnika oziroma izpolnjevanje hišniških poslov; če teh iz objektivnih razlogov ne more dosedanji hišnik, naj KZ pač poišče takega, ki bo to zmogel. Odgovora ni bilo. Iz »druge roke« je znano, da je zadružni svet KZ Polje na svojem sestanku obravnaval ta problem in zadolžil enega svojih članov, ki tam živi, da ga reši. Tega do zdaj Še ni storil. In kdaj misli to storiti, če naj sploh rešuje tako zahteven problem en sam človek? Do rešitve tega pro- blema bo v domu vse po starem: namesto hišnika bo družba plačevala štiri snažilke, kup stvari bo neurejenih, ker bodo gospodarji v njem vsi in nobeden. In vendar je rešitev: čimprej moramo urediti status različnih zadružnih, kulturnih, telesno kulturnih ipd. domov in prostorov, urediti odnose družbe do njih, urediti pa tudi odnose neposrednih uporabnikov (različnih društev in organizacij) do njih. Sele tako bodo ti domovi in prostori dobili položaj in vlogo, za kar oboje so bili zgrajeni in so za to prispevali nemajhen neposreden delež tudi občani prenekaterega kraja naše občine. PRIPIS UREDNIŠTVA: Občinska skupščina je na svoji 9. soji sredi ok- tobra rešila status zadružnih domov in sprejela naslednje sklepe: 1. pravica upravljanja kot premoženjska pravica nad zadružnimi domovi je občinska. Občina prevzame od Kmetijske zadruge vse obveznosti, ki izhajajo iz zadružnih domov; 2. doslej pobrana najemnina se zanemari, prav tako tudi vložena sredstva, ker ni dokumentacije za poračuna-vanje... Uporabniki zadružnih domov naj izvolijo upravo poslovne zgradbe (hišni svet), ki naj upravlja in gospodari z zadružnim domom. Krajevne skupnosti naj se za to zavzamejo in poleg drugih uporabnikov dajejo v imenu vseh občanov kraja pobude za sanacijo stanja v domovih. Vsi uporabniki morajo plačevati najemnino, ker le-ta zagotavlja reden pritok sredstev, potrebnih za vzdrževanje in popravila. Hišni sveti, oziroma Krajevne skupnosti naj bi za leto 1966 načrtovale sredstva za najemnino za vse prostore, ki jih izkoriščajo družbenopolitične organizacije. Status zadružnih domov je torej urejen in je gospodarjenje z domovi pravica in dolžnost uporabnikov in vseh občanov, saj je to nas vseh dom, namenjen za uresničevanje naših družbenih potreb. tsmmmmmmmmmKmmmmmi IVE JOČI, STARA VRBA Uspehi mlade pianistke Glasbena šola Moste-Polje je vzgojila že več mladih glasbenih talentov, med njimi tudi Jelko Kerenčič, sedaj študentko akademije za glasbo v Ljub- ljani. Študira klavir pri profesorici Zori Zarnikovi. Tudi v naši občini je že večkrat javno nastopila in s svojo igro navdušila poslušalce. Dežuje. \Jlice so puste, temno nebo visi nad njimi. Večer je. Tu in tam se prižge luč. Pločniki so prazni, pusti. Dež tiho pada. Po ulici prihiti skupina mladih ljudi. Pojejo in se prepirajo: objestno, živahno, polni življenjskih radosti. Ulica v hipu oživi. Glasen smeh se razlega. Čudno odjekne v noči in se odbija v tišini. Po cesti prišepa stara ženica s psom; suhim umazanim psom. Videti je, kot da se ji mudi. Tudi fantje so to opazili. Družba se krohota na ves glas. »Kam pa se vam mudi?« se reži fant v črnem puloverju in se ji globoko prikloni. Vsi bruhajo v smeh: »Ha, ha, glej no, ti je všeč?« Starka je zbegana. Mokre, pošite cunje trepetajo na drobnem telesu; boji se jih, tako veliki in močni so. Zato molči in gre naprej. To pa jih še bolj razdraži. »Slišiš, kam se ti tako mudi?« zavpije nekdo. »Glejte, pob je, kako smešna je, kako hodi!« se smeje zavpije lep, svetlolasi fant, bolj podoben punčki. Potem sune starko, da se opoteče. Tedaj pa se star-kin pes požene vanj. Fant zamrmra kletev in brcne psa, da se zruši ob zidu. Ostali mu Iz gejzirov zvesto pomagajo in obmetavajo žival s točo kamenja. Čudno, kje so našli toliko kamenja v tisti pusti ulici. Zenica se vsa trepetajoča dvigne in v solzah zaprosi: »Pustite ga, fantje! Saj vam nič noče!« Beseda ji zastane v grlu. Velik kamen v tem hipu zadene žival, da obleži na tlaku. Starka plane k njemu in tudi njo zadene velik kamen v glavo. Tlak se pordeči. Fant v puloverju še nekaj zagodrnja’ toda ostali molče odidejo. Na cesti leži samo starka s psom. Tiho, čisto tiho joče kot majhen otrok. Potem odide z živaljo v naročju. Ulica je prazna. Dež tiho šumi. Ob hiši je staro drevo; velike, svetle kaplje padajo z vej in se razbijajo ob rdečem tlaku. Jočeš, stara vrba? Zakaj? Zaradi tega, kar se je zgodilo? Ne joči, prijateljica, ljudje Nadaljevanje s 3. str. na njem razpravljali? Smo res apolitični in hujskači zato, ker smo spodbudili občane k veliki udeležbi? Če to drži, potem so bile Nove Jarše apolitične tudi ob vseh letošnjih pomembnih akcijah: pri občinskih in republiških volitvah, pri organiziranju in udeležbi na raznih zborih občanov, pri minulih nadomestnih volit- niso vredni tvojih solz. Če boi jokala ob vsaki krivici, bol prejokala življenje. Saj ga niso vredni, ljudje. Zato ne joči, moja vrba. Glej, kako se lesketa ulical Vidiš, kako se blešči krvavi tlak? Cesta je kot umita, star in moker plot se lesketa. Vid« sivega goloba, kako si HM hrano? Slišiš dež, ki šumi’ Dobri, topli dež, ki še vedno pada. Spral bo kri... zato ne joči, stara vrba. DUNJA vali v 14. volilni enoti, pri zbi" ralni akciji za poplavljence itd-Menimo, da smo svojo "3P?' litičnost« pokazali pri občinskih volitvah v 15. volilni enoti * udeležbo 98,1 %, pri republiških volitvah pa z udeležbo 98,2 zaradi česar so bile Nove J31?® pohvaljene kot najboljše najaktivnejše. S tem smo menda povedali vse! Za KO SZDL: Tone Bančič, predsednik Ali so Jaršazii res..? Razmišljanje pred gostinskimi vrati Gostilna v naši vasi je druga kulturna ustanova. Lahko jo postavimo celo v isto vrsto s šolo. Zakaj? Sola je središče obveznega izobraževanja in vzgojni zavod za naše najmlajše, gostilna pa je »zavod za izvenšolsko izobraževanje in dopolnilno vzgojo«, ki večkrat zapusti — in to na zanimiv način — nauke, brez katerih bi se človek v življenju težko znašel. Pri nas izdajamo zadnje čase strašno visoke vsote za izobraževanje odraslih. Tega v »starih zlatih časih« ni bilo, a vendar so bili vsi odrasli dobi primerno izobraženi. Zakaj to? Kje tiči vzrok, da so danes za izobraževanje odraslih potrebna tolikšna sredstva? Po natančni »analizi« sem prišel do naslednjih zaključkov. Pred vojno je bilo na našem območju dvanajst gostiln, danes pa sta samo dve. Zaradi tega je nedvomno hudo pomanjkanje prostorov za izvenšolsko izobraževanje. V dvanajstih predvojnih gostilnah so se lahko razvrstili vsi prebivalci, kar v današnjih dneh ni mogoče. Po drugi strani je bila vsaka gostilna specializirana samo za eno temo: ta na razprave ob cvičku, druga za pretepe, tretjo so divji lovci oskrbovali z divjačino . . . Kratkomalo vsaka je imela neko svojo posebnost, in če ste enkrat na mesec obiskali vseh dvanajst, ste si pridobili že dobršno mero izobrazbe, ki državo ni stala niti ficka, celo več — imela je korist. Zatorej predlagam oživitev vseh dvanajstih gostiln, v katerih naj se v bodoče razvija izobraževanje odraslih. Koristi so nedvomne, prihranili bomo ves denar, ki ga danes izdajamo v ta namen, z davki. ki jih bodo plačevale gostilne, pa bomo ustanovili in vzdrževali dom za tiste, ki bodo v »izobraževalni vnemi« omagali. Res bodo pri tem padale tudi žrtve. Marsikdo bo prerano legel pod rušo z nožem med rebri, a v boju za napredek morajo biti tudi žrtve, saj so temelj napredka. Do nedavnega, ko je bil zgrajen zadružni dom, je bila gostilna v naši vasi tudi središče kulturnega in političnega življenja. V njej so se zbirali odbori vseh organizacij. Tu je bil tudi pripravljalni sestanek abstinentskega društva, te Izmed mnogih res potrebne organizacije. A prav po tihem naj pripomnim, da je sestanek popolnoma propadel. Gostilničar zaradi dobre kupčije niti ni zaračunal elektrike. Ob štirih zjutraj je na svoj račun prinesel še dva litra vina na mizo in ga je zato glavni kandidat za predsednika še nerojenega društva prav prisrčno poljubil na obe lici. Bil je res dramatičen boj proti alkoholu! Po alkoholnem in moralnem mačku smo na društvo pozabili. Ta naša gostilna stoji na razpotju sredi vasi in te vsaka pot privede k njej. Na obesku sicer piše, da se imenuje »Pri Kajžarju«, a tega imena nihče ne uporablja in je poznana pod imenom »Pri zadovoljnem Kranjcu«. Do tega imena je prišla zaradi slike, ki visi v prvi sobi nad točilno mizo. Neznan ljudski umetnik je na sliki z živimi barvami upodobil debelega možaka z bojevito zavihanimi brki in iskrečimi, malce prevelikimi očmi. Sedi ti možakar v srajci z zavihanimi rokavi in odpetem telovniku za mizo. Pred seboj ima kranjsko klobaso take dimenzije, da bi sedanji gostilničar napravil iz nje najmanj dve. Ne vem, ali so bile v tistih »zlatih časih«, ko je slika nastala, v modi res tako velike in nekulturne klobase ali pa je umetnik v nji upodobil svojo lakoto. Naj bo že, kakor hoče! Res je samo to, da jo vsak, ki vstopi, poželjivo ogleduje. Se bolj pa mu vise oči na njej, ko naročeno klobaso, ki je miniaturni model naslikane, poje in si ravno zbudi tek. Potem je na mizi še velik hlebec kruha, kar je gotovo bilo že za tiste čase nemogoče. Kar predstavljajte si, da vam da gostilničar na mizo hlebec dobrega domačega kruha in si ga odrežete, kolikor vas je volja! Mislim, da mi ni treba niti omeniti, da stoji na mizi litrska steklenica cvička, z nenormalno velikim kozarcem. Prav obetajoče pa stoji ob strani sod, ki vzpodbuja in kliče: »Se ga bomo!« Po tej sliki je dobila gostilna svoje drugo ime. Slika res ne predstavlja »zadovoljnega Kranjca« (le kdo ga je že videl zadovoljnega?), ampak mogoče zadovoljnega mesarja ali mešetarja po dobro opravljeni kupčiji. Ker pa v gostilno zelo poredkoma hodijo mesarji, še manj pa mešetarji, ker ta včasih tako dobičkonosen poklic izumira, je obveljalo ime »Pri zadovoljnem Kranjcu«. Stojim na gostilniškem pragu in se ne morem odločiti: ali bi ali ne bi vstopil. Obenem pa z mislijo preštevam drobiž, zakaj od njega bo odvisna moja odločitev. Zakaj ne bi vstopil? Tu je vendar srce naše vasi, tu se je že stoletja ustvarjala zgodovina, obenem ko se je pilo vino. Ali ne vidite podobnosti besed zgodo — vina in vino! Beseda »zgodovina« je nastala iz besed »zgodilo se je pri vinu«, kar so naši predniki racionalizirali, da jim je ostalo več časa za vino. Če hočete spoznati zgodovino neke vasi, stopite v gostilno in če tam ne izveste ničesar, potem vas sploh nima zgodovine in je škoda, da se ukvarjate z njo. Ali če celo nima gostilne? To je nepomembna vas, brez tradicij, brez slave in časti. Stoletja so se valila mimo nje in niso pustila nobenih sledov. Grobove preraste trava, rodbine izumrjejo, kronike se izgube. Nikjer ni sledu o človeku, razen v kakih zaprašenih, pustih rojstnih knjigah. V gostilni pa spomin nikoli ne ugasne in se prenaša iz roda v rod. V gostilni izveste življenjepise vseh vaških rokovnjačev, pretepačev, lenuhov, potepuhov in skopuhov za pet rodov nazaj. Tu se je kovala politika in s pestjo kresala mnenja o županih in župnikih. V gostilni izveste življenjepise vseh za vas pomembnih mož, samozavestnih pametnjakovičev in demagogov, ki so se in se žal še danes pojavljajo v naši lokalni zgodovini. Zatorej, če vas zanima zgodovina, prosim vstopite! Naročite si ga pol litra in obenem z vinom boste izvedeli tudi, »kaj se je zgodilo pri vinu«. Se vedno stoji okno na istem mestu kot pred petdesetimi leti, ko so bili sedanji veterani še frkolini. To okno je za našo družino zelo pomembno. Skozenj je skočil moj stari oče! Prej je seveda dve »vroči« glavi pobožal s krivcem in dobil zato šest mesecev »dopusta«, a to so bile malenkosti, ki pač ustvarjajo zgodovino! Točilna miza in omara za steklenino nista več tisti, kot sta bili takrat. Razbili so ju namreč dobesedno na drobne kosce. Bil je pretep, da je govorilo o njem devet vasi naokrog in je moj stari oče zaradi njega prišel v zgodovino vasi. V najtemnejšem kotu velike sobe so skozi več generacij posedale fantovske druščine, stikale glave in se posvetovale. Razumljivo je, da so se iz teh posvetovanj vedno izcimili pretepi v sosednjih vaseh. Preštel sem drobiž, dovolj ga je za dva deci. Torej bom vstopil in obiskal ta naš drugi največji kulturni zavod. Slovenci moramo imeti že od nekdaj veliko spoštovanje do vina, kar se da sklepati tudi iz tega, da »ga« redko imenujemo s pravim imenom. Kot so zaradi spoštovanja Izraelci imenovali svojega boga »On je, ki je«, tako tudi Slovenci pravimo vinu »ga«. Ce slišite na primer Slovenca, ki reče: »Včeraj smo ga!« ali »Danes ga bomo!« ali »To se ga je«, takoj veste, kaj je mislil s tistim »ga«. Nikdar ne žganje, pod nobenim pogojem pa ne mleko. Ker sem samo navaden Sid" venec, zvest tradicijam, odločno pritisnil na kljuki Vrata so se odprla, pred nrt' noj se je rahlo zastrta v bačnem dimu prikazala 0^ stilniška soba. Za mizo s0 s. deli gostje, pred njimi st.t0. niče, kozarci in karte. Pr* V čilni mizi, za katero je (7°y' ničar hitel natakati, so se dr njali pivci. Ali jih poznam? Ni treba! Gostilna je kraj, kjer se * znaniš z vsakim tujcem, do * si že po nekaj kozarcih br ta. Pripeti pa se tudi nar.°.xej da ravno v gostilni prekm . rodnega brata, ki ti bo odst tujec* V gostilni ni razlike v s^a nu in starosti. ^ Stopim čez prag in se , topim v množici, ki nfl* pred menoj ... Viharnik in Žabar razumeta reformo VIHARNIK: TOKRAT SMO VAS V NAŠEM PODJETJU PA PREHITELI! NIHČE NAM NE BO MOGEL OČITATI, SAMO 10, PA NOBEN® STROKOVNE LITERATURE, NOBENIH SEMINARJEV... VIHARNIK: NO JA, PRIZNANJE ZASLUŽI TAKO VASE KO* NASE PODJETJE ŽABAR: DA — IN PREPRIČAN SEM, DA BOMO PRIZ1N'* DA NISMO POISKALI VSEH REZERV IN DA REFORME NE RAZUMEMO. KDO SE JE PRVI SPOMNIL KADROVSKO SLUŽBO SKRČITI NA ENEGA ČLOVEKA, KDO JE ODPOVEDAL ŠTIPENDIRANJE, KDO STEDI PRI ČISTILNIH SREDSTVIH... VI, ALI MI? ŽABAR: PRISLUHNI, POTEM PA GOVORI, KDO JE IZVIR- NEJSl pri odkrivanju REZERV. ODPOVEDALI SMO PRAVNIKU, VAJENCEV BOMO SEDAJ IMELI NJE TUDI DOBILU V-PA JE NAJVAŽNEJŠA v SLIM, DA NAS BOi; Tu- OBČINI POSNEMALI Dl DRUGI! Razgovor o urbanističnem načrtu Ljubljane V okviru ostalih zborov volivcev naše občine je 4. novem-*3ra letos imel svoj zbor voliv-cev tudi teren Nove Jarše z na-mcnom, da bi občani obeh volilnih enot razpravljali o generalnem urbanističnem načrtu mesta Ljubljane. Zbralo se Je kar zadovoljivo število ljudi, nad 60, ki so najprej pazljivo Poslušali razlago urbanistične-8a načrta — podala jo je inž. nrh. Nevenka Sterlekarjeva kot Predstavnica Zavoda za urbani-^m mesta Ljubljane — nato pa so načeli živahno razpravo o problemih zazidave, oziroma ureditve Ljubljane. Seveda je občane predvsem zanimala usoda terena Nove Jarše, zaradi česar je bil sprejet sklep, da bodo o teh podrobnih problemih razpravljali na enem prihodnjih zborov. Po pojasnilu, ki ga je dala inž. Sterlekarjeva, so občani v načelu potrdili predlagani generalni urbanistični načrt Ljubljane s tem, da bi bili upoštevani tudi nekateri njihovi konkretni predlogi. Odmevi iz Prežganja Občina Ljubljana Moste-Po-Inm86«®3 s sv°jirn zahodnim de-^ v zasavsko hribovje, hi;-- • krajine je Prežganje z st; Zr'|0 in daljno okolico ob ce-rl.bljana—Litija in je od tv; o, mesta oddaljena 25 km, ^ po^a pa le 17 km. VpjJ'e/'ganje z okolico pozna lerv. ° Več. občanov. Znana so ki jih redno ob-cam-ejCl mec* Pruskimi počitni-snr ‘ U1čenci ruoSčanskih šol v prem^vu telesno-kulturnih smf>h/eV' ^avadno se jim tu smeri Jn -ulat0 sonce- ko se v io ciV, njl.hovih domov še vleče-okoliif zirnske megle. V takem se učenci razigrano spu-linicePpi^oboCph v neštete do-krai „ Edlna škoda je, da ima da k- r013'0 avtobusnih zvez, tr0 ‘Jubljanski meščani hi- hribovRil.; po lepi cesti na čisti '‘“«245?In ve"lz liub- kratT^ te kraje redno dva-sdrav^ i ^sk° Prihaja splošni mk Boris Moškon in nu- OSčani pri delu in doma Kvalitetna ročna dela sodijo med najboljša Miha Zombra je že 13 let ob-ratovodja v podjetju Mizarstvo Moste. Kot član delavskega sveta in upravnega odbora sodeluje pri načrtovanju dela v 5*- di zdravstveno pomoč prebivalcem vasi Mali vrh, Veliko in Malo Trebeljevo, Prežganje in Reka—Gozd z okolico (Štan-ga in Janče). Svoje pionirsko delo je tu pričel pred 5 leti. Med tem je mnogokrat obiskal tudi osnovno šolo v Prežganju, ki mu je tako postala nekak podaljšek pri izvajanju zdravstvenega programa v zdravstvenem domu na vasi. V zdravstvenem domu je tudi zobna ambulanta in uspeh njenega delovanja se pozna od Besnice do Litije. Solarji okoliških šol imajo pod skrbno roko zobnega zdravnika Hančiča vedno popravljene zobe. Zdravstvena služba tako prispeva k razvoju krajev s Prežganjem vred. Zdravi občani pa se bodo lahko vedno odgovorneje lotevali tudi drugih svojih problemov. S. 2. VLADIMIR ŠUŠL novi občinski odbornik Jaršah .v°^*n* enoti v Novih nckdaniJe vrn'*a svoj mandat tov. oi»a .°bčinska odbornica bilo trnK ®ventncrjcva. Zato je Uln0 pnn abUi n P°Vratku S( « H1} Pnho beljen, Svici- pov pri, , m sPrejeli. aatr>i so biiPd3n odh' >e za bllf vse skr > skupP?lovar>je. f ^u^klpo^S in^iovaU Vs*k v ’ Zat ^n^H. Vc nas je pozdravil Innsbruck, prizorišče zimskih olimpijskih iger. Kmalu smo dospeli do nove meje. Poslovili smo se od prijazne Tirolske in prekoračili v Švico. Vožnja do Ztiricha je bila zelo prijetna. Kmalu smo zagledali pred sabo to veliko mesto na robu Zuriškega jezera. Na postaji so nas pričakali naši gostitelji s starši. Prisrčno smo se pozdravili, vodji skupm pa sta izmenjala pozdravne govore, Nato smo se porazdelili po družinah in odšli na svoj »dom«. Bili smo zelo lepo sprejeti in počutili smo se res kot doma. Edina težava je bila pomanjkljivo znanje tujega jezika. Pomagali smo si s slovarji. Med bivanjem v Ziirichu smo si vsak dan ogledovali znamenitosti mesta. Posebno v spominu sta mi ostala celodnevna izleta na Renske slapove in Klasscnpass. K Renskim slapovom smo se odpeljali «. železnico in nekaj minut smo~ se vozili celo po ozemlju Nemčije. Renski slapovi so nas navdu- šili. So prekrasni, vendar smo se morali kmalu umakniti v bližnji park, ker smo bili vsi mokri od kapljic, ki jih meče slap. Srečali smo se s francoskimi skavti in se z njimi raz-govarjali. Se nekaj posnetkov za spomin in zapustili smo ta prelepi kraj na nemško-švicar-ski meji. Naslednji dan smo naredili rally po švicarskih Alpah. Pot nas je peljala na Klassenpass, kjer smo izstopili iz avtomobilov in se povzpeli nad 3000 m visoko. Od tu se nam je nudil zelo lep razgled po Alpah. Pot smo nadaljevali po drugi strani in prišli v Luzern, kjer smo počivali ob jezeru, nato pa nadaljevali pot proti »domu«. Dnevi v Ziirichu so kmalu minili in posloviti smo se morali od naših gostiteljev. Med vožnjo proti Bernu smo se vozili po pokrajini, ki nas je zelo spominjala na našo Slovenijo. Vreme nam ni bilo posebno naklonjeno in Bern nas je sprejel v dežju. Lokalni vlak nas je nato odpeljal v Belp, kjer je stal naš tabor. Tu so taborili taborniki iz francoske in nemške Švice. Skupno smo tvorili nekak mednarodni camp. V Belpu smo ostali teden dni. Zadnji večer smo preživeli pre-nekatero prijetno urico ob tabornem ognju. Na dan odhoda je zopet deževalo. Kar primerno vreme za slovo. S težkim srcem smo zapustili tabor in nove prijatelje ter šli novim dogodkom nasproti. Potovali smo v italijansko Švico. Pozno popoldne smo se po celodnevni vožnji končno ustavili na zadnji postaji. Tu nas je že čakal predstavnik Rdečih sokolov iz Lugana in nas popeljal v naš novi dom. To je majhen počitniški dom, a zelo moderno urejen. Tu smo imeli dovolj časa za počitek, vmes pa smo naredili tudi nekaj izletov v bližnjo okolico in v Lugano, kjer smo se vozili z ladjo po jezeru; seveda brez kopanja tudi ni šlo. Prav radi smo se odzvali povabilu, naj obiščemo tovarno čokolade, kjer smo si z zanimanjem ogledovali razne postopke dela. Naše bivanje v Švici se je naglo približalo koncu. Prek Italije smo se vozili v največji gneči in vročini. Bili smo zelo veseli, ko smo zvečer prestopili mejo in se znašli na domačih tleh in zopet slišali domačo govorico. Gftčani pišejo... TOVARIŠ UREDNIK! Na vaše glasilo sem naročen že vrsto let in sem ga ves čas tudi dokaj redno prejemal. Res da Moščanska skupnost ni izhajala do dneva točno, kar pa za mesečnik ni taka pomanjkljivost. Začuden pa sem, zakaj Msk nisem prejel že skoraj 2 meseca. Mislim, da bi moralo uredništvo vsem opravičiti ta izostanek. Lep pozdrav! L. Verbič SPOŠTOVANI L. VERBIČ IN DRUGI NAROČNIKI! Oproščamo se Vam, tovariš Verbič, in vsem, ki berete Našo skupnost. Res je, da sta od zadnje številke minila že skoraj 2 meseca, vendar tega ni krivo uredništvo. Tudi mi smo zašli v finančne težave in so nekateri celo mislili, da bi z ukinitvijo lista nekaj prispevali k štednji. Uredniški odbor je čakal in iskal možnosti, zavedajoč se odgovornosti do naročnikov in drugih občanov. Na vso srečo so tudi forumi, ki odločajo o denarju, razumeli, da ima naše glasilo pomembno vlogo in zagotovili nadaljnje izhajanje Naše skupnosti. Uredniški odbor se bo tudi v prihodnje trudil, da bo glasilo izhajalo kar se da redno in da bo občanom posredovalo tako specifično naše občinsko gradivo, ki ga po drugih časopisih ni mogoče zaslediti. UREDNIK Odprto pismo občinske zveze prijateljev mladine Društvo prijateljev mladine Zelena jama in posamezni občani tega terena so nas obvestili, da so začeli graditi garaže na zemljišču med Rožičevo in Kavčičevo ulico ter nas opozorili naj storimo vse potrebno, da bi preprečili zasedbo tega prostora z garažami in da bi izkoriščali ta prostor v namene, določene z zazidalnim načrtom za to območje. Z zazidalnim načrtom je bila namreč določena ta površina za otroško igrišče in rekreacijski center za starejše občane. O zazidalnem načrtu in konkretno o tej površini so pred leti razpravljali občinska skupščina in občani na zboru volivcev. Sprejet je bil sklep, da se ta prostor uredi za rekreacijo otrok in starejših občanov. V proračunu občinske skupščine za leto 1963 je bilo med drugim tudi tole: »V letu 1963 je treba opremiti igrišče pri varstveni ustanovi na Kodeljevem, otroško igrišče med Rožičevo in Kavčičevo ulico ... Predvideni in odobreni stroški za igrišča znašajo 4,000.000 dinarjev«. Ta podatek navajamo zato, ker nam pove, da je bila ta površina že leta 1963 namensko določena in da je pristojni svet občinske skupščine računal z gotovim dejstvom, da bo na tem prostoru urejeno otroško igrišče. Kljub temu je upravni organ občinske skupščine pred kratkim izdal lokacijo za gradnjo garaž na tej parceli. Po tem najnovejšem načrtu je predvideno na tem prostoru 180 garaž. Po informacijah navedenega upravnega organa gradbeno dovoljenje še ni izdano, vendar 30 garaž že gradijo. Po tem najnovejšem načrtu je določen prostor za otroško igrišče le med bloki, tj. na tisti površini, ki jo je določal tudi prvi zazidalni načrt. Glede na število prebivalcev in otrok na tem območju je ta prostor premajhen. Število prebivalcev in otrok je prav gotovo vodilo urbaniste in urbanistični zavod, ki je potrdil prvi zazidalni načrt, da so načrtovali primerno veliko rekreacijsko površino. Na tej na novo določeni površini je lahko igrišče samo za predšolske otroke, tj. nekaj gugalnic in peskovniki, ne bo pa prostora za starejše — šolske otroke, ki jim je žoga osnovno igralo. Poleg tega pa ta prostor izkoriščajo tudi mladinci iz sosednjega vajenskega doma in drugi. Otroci tega območja nimajo nobenega terena za igro na snegu. Vsi pa vemo, kaj pomeni za otroke igra in rekreacija na snegu. Vemo tudi, da mali otroci ne morejo na odaljena sankališča, šolski otroci pa so tako obremenjeni s šolskim delom, da tudi ne morejo hoditi 5 ali še več kilometrov na sankališča in smučišča. Tako je nujni sestavni del igrišča v ravnih predelih umeten hrib. ki služi otrokom za igro v zimskem času. Ta hrib, ki tu že obstaja in je že služil svojemu namenu, pa zavzema pretežni del prostora, določenega za igrišče. Opozoriti moramo tudi na to, da razpravljanje in odločanje o tem, ali nekdo za gradnjo ali proti gradnji garaž na zemljišču, ki je bilo že določeno za druge namene, povzroča spore med sosedi in medsebojna sovraštva. Pri tem niso izvzeti niti prijatelji mladine — družbeni delavci v naših društvih, čeprav ne zastopajo in tolmačijo stališča svoje organizacije iz lastnih interesov, temveč iz interesov staršev in otrok. Te razprave gredo tako daleč, da naše aktiviste osebno napadajo. Prav gotovo pa nihče ne želi sporov in sovraštva s sosedom, včerajšnjim znancem in prijateljem — zato sc raje umakne. To sc je pred kratkim dogodilo prav na tem terenu in se zdaj pojavlja znova. Ker je letos že drugi primer, da hočejo z garažami zasesti prostore, določene za otroška igrišča in sc že sliši za naslednji podoben primer, sodimo naj sc o tem pogovorijo pristojni sveti občinske skupščine in zainteresirane družbene organizacije, da bodo predvidene rekreacijske površine rezervirane in postopoma urejene tako, da bodo služile svojemu namenu. Glede na navedeno imamo za svojo dolžnost, da opozorimo pristojne družbene organe in organizacije, da o tem razpravljajo in odločajo glede na nastalo situacijo. Občinska zveza prijateljev mladine V&tJibi M4 Komandir in borec Srečanje rejniških družin Namesto običajne proslave ob tednu otroka je 6. 10. 1965 organizirala občinska zveza prijateljev mladine skupaj z zavodom za socialno delo Ljubljana Moste-Polje v vzgojno-var-stvenem zavodu Angelce Ocepek srečanje z rejniškimi družinami, ki imajo v varstvu in oskrbi otroke iz območja naše občine. Srečanja so se udeležili tudi podpredsednik občinske skupščine Polde Maček, sekretarka občinskega komiteja ZKS Karla Novak in predsednik občinske zveze prijateljev mladine Beno Kušar. Danes vodijo socialni delavci zavoda za socialno delo nadzor nad 170 rejenčki, ki žive v tujih družinah. Ena glavnih nalog socialne službe je, da razširi mrežo rejniških družin predvsem na pjdročju same občine. Veliko število rejenčkov je namreč v reji po raznih krajih Slovenije. Ta oddaljenost ima dve negativni strani: socialna služba ne more biti v stalnem direktnem stiku z otroki in rejniškimi družinami, najslabše pa je to, da starši svojih otrok sko- Povabili so upokojence Tovarna kleja je po sklepu delavskega sveta povabila svoje upokojence na ogled tovarne. V začetku oktobra se je v njej zbralo 61 upokojencev, ki so jih sprejeli predstavniki samoupravnih organov in uprave. Po kratkem nagovoru so si upokojenci ogledali na novo rekonstruirane oddelke, od koder so odšli z avtobusom na skupno kosilo. Upokojenci so bili tudi skromno nagrajeni. Prijetno popoldne pa je minilo ob obujanju spominov na leta, ko so bili še aktivni člani tega kolektiva. raj ne obiskujejo in se sčasoma odtujijo drug drugemu. Na srečanju so rejnice v sproščenem medsebojnem pogo- Reorganizacija EE V papirnici Vevče zadnji čas intenzivno pripravljajo reorganizacijo EE. Zmanjšati nameravajo številne EE s 23 na 12. Morda kaže na prvi pogled ta namera tendenco okrnjeva-nja samoupravljanja teh enot? Ne — cilj reorganizacije je prav nasproten: poglobiti samoupravnost. Sedanji sistem EE se je pokrival z organizacijo stroškov, pri tem pa je bil manj upoštevan zaključeni delovni prostor in izvajanje kadrovske politike. EE bo v bodoče zajemala kompletno delovno fazo oziroma dejavnost nekega oddelka. Na nove delovne enote bodo v Vevčah prehajali postopno, kot poizkusno enoto pa bodo najprej formirali enoto »energija«, ki bodo v njej dosedanje EE HC Fužine, KC Vevče, centralno sti-kališče in uprava energetskega oddelka. Njeni organi bodo zbor delovnega kolektiva, svet delovne enote in predsednik. Bistevno bo povečana vloga sa- voru pripovedovale o svojih varovancih, o njihovem učnem uspehu in počutju pri njih. Iniciativa občinske zveze prijateljev mladine, ob tednu otroka organizirati to srečanje namesto običajne proslave, se je pokazala kot dobrodošla in uspešna. v papirnici Vevče moupravnih enot na področju sprejemanja in sklepanja delovnih razmerij, disciplinskih pristojnosti in formiranja osebnega dohodka.Pri formiranju OD bosta na osnovi kalkulacij in drugih računov ugotovljeni masa OD in osnova za znižanje stroškov, medtem ko bo formiranje OD v pristojnosti same delovne enote. Razume se, da bo enota upravljala z delovnimi sredstvi, načrtovala vzdrževanje in izko-riščevala sredstva vzdrževanja in amortizacije. Pri tem bo vezana na osnovni letni načrt podjetja, ki bo dajal najširše okvirne možnosti. Istočasno se bo formiral kot samostojna delovna enota tudi obrat družbene prehrane. Združevanje v drugih oddelkih se bo pričelo na osnovi nekajmesečnih izkušenj teh dveh delovnih enot. V prvi vrsti pa pričakujejo v Vevčah še bolj poglobljeno skrb za stroške poslovanja v EE. Obveščam vas, da sem na novo odprl urarsko delavnico IVAN MEDVED Ljubljana - Moste Pokopališka 3 MAKS MENARD-KARO Ob 20. letnici s krvjo priborjene svobode se spominjamo tudi tistih tihih junakov, ki so v naši revoluciji dali svoja življenja zato, da mi živimo, pa tudi tistih, ki so po osvoboditvi omahnili v prerani grob zaradi posledic NOV. Eden izmed takih tihih junakov je bil tudi Maks Menard-Karo. Bil je eden izmed svetlih likov partizanskega neustrašnega kurirja in borca. Kdo bi se ne spominjal tega junaškega borca za svobodo, ki bo za vedno ostal v zgodovini slovenskega naroda, v zgodovini borcev naše občine in v zgodovini kurirske službe. Maks Me-nard-Karo je bil sin revnih staršev, doma iz Dobrunj prav v neposredni bližnii zloglasne mučilnice na Sv. Urhu. Kot 18-letni mladenič se je tajtoj ob ustanovitvi OF leta 1941 vključil v mladinsko revolucionarno delo. Izvrševal je vse naloge in priprave za vstajo slovenskega naroda proti okupatorju. Spomladi leta 1942 se je vključil kot borec v slavno II. grupo odredov, s katero je sodeloval v mnogih bojih. Udeležil se je tudi znanega boja z Nemci na Jančah maja 1942, kjer je s puško v roki juriširal na razbesnele Nemce. Decembra istega leta se i t mitraljezec udeležil napa a ipadnodolenjskega odreda n logardistično postojanko a . Urhu, kjer si je kot ^orrlj)j i mnogo prizadeval, da ičil strojnično gnezdo v cer nem zvoniku. V besu sob® rdisti porušili njegovo oorT1 0' , V V razvoju kurirskih zv?\rrl aveniji, zlasti na Dolenj®". i„ zopet najdemo kot kur lejnc postaje TV 3, kjer Je uslrašen kurir vzdrževal z prek italijansko-nemške cijske meje. Z ustanovi rirske postaje TV 2 v oK a, nč, ki je imela predvscin ^ 'o vzdrževati zvezo z ‘ ,0g stro, Podgrad, Zadvor, A .0 zlasti z Ljubljano, J<; j0, logo kot komandir vedno d opravil. a. Maks Menard-Karo ni bi > borec, temveč tudi zelo •'^i, jen politični delavec. ‘ n, teri prebivalec v vaseh Dolga noga, Prežsa^ic’aaneS :a, Tuji grm itn. se še avcCj, iminjajo priljubljenega. ^eU, nasmejanega, a tua‘ tor-ašnega borca proti ,oK -movl Posamezni Nemci in nJdoSti- »samezni clo pniki belogardisti so “ .e, na svoji koži občutij pest legendarnega J re-vi smoli podvigi v ^ ih bojih bi napolnbi ijiv ral ms ncprcc1- in tovariš. na je bil po osvoboditd ju komandanta J pri v Ljubljani je » . ptl podrejenih kakor enih vsestransko P do vseh Pravlč graditv« etih svobode in ® utrje; svojem poletu P hnii. ljudske oblasti or« pri„ t njegovih borčevi ^ za v, posebno kuriri ■ po-ek občutila neizm-rn _ , ko smo izvedeli ^^ prezgodnjo smrtz{,odovia kurirjev m v ■ 0,sta kih zvez pa nam “ salTiO ninu tak, kot J ^orec 1 nro — neustrašen boi Nove oblike dela — preobrat v telesno vzgojnih društvih Partizan Kako v prihodnje? SE v NOVIH POGOJIH RES PIŠE TELESNI KULTURI NAJSLABSe? Že lansko leto je pomenilo precejšen preobrat v delu in življenju društev TVD Partizan v naši občini. S honorarnimi strokovnjaki se je povečala strokovnost dela z mladino. Posredovane so jim bile prijetnejše aktivnosti, vadba je skratka postala — privlačna. To je ime- lo seveda svoj odraz v številu članstva. Tako so danes poleg Narodnega doma, Tabora in delno TVD Partizan Sp. Šiška najboljša društva v Ljubljani prav TVD Partizan Moste, Zelena jama in Dolsko. Po delu z najmlajšimi pa so brez konkurence prva. Naj odgovorimo kar naravnost: Da, po moji sodbi vse ka-e na najslabše. Vprašanje je le, .! sanJo kvalitetnemu športu telesni kulturi nasploh. Pravim, nasploh. Ne smemo namreč dopustiti, da nam v trc-■U .1, Propade kvaliteta, ki smo J, “olBa leta gojili in negovali, din . kvaliteta vzpodbuja mla-nn ° k vadbi, kvaliteta je snov govorov (vsakodnevnih) naj-T !'J Polovice naših občanov. h„. a: množični šport ne potrc-v^e- velill'h denarjev (samo Kvie?Vanc “bjekte in VZORE). v«lii!ltCtni šport pa potrebuje Voz tsre<,stva- Za kaj? Za prc-in ’, 5an°, prenočišče, opremo ln Plače trenerjev. iaY°’ sedaj smo pa tu! dviu k°r^°l' že, ti stroški so sc vim * 23 skorai r*0 %• z n°- ukin-C! m bodo za športnike Prpi,JC"1 P0Pusti na železnicah, datkov* Pa S° bistveni del iz- stvv> kakšni so obeti za sred-hodnJf8^ bomo, če bo pri-ske„J< let° dotacija iz občin-višii ~rorač,una za kak milijon , stev' , 0<*a letos iz teh sred-Sinvaniso bili financirani ne ne športni ParkanKn,C ^vija . I jeku l^vo nili drugi obletim ' vzdrževanje stane letoš„Pr,bližno 8 milijonov — 20’10o onn0veinska dotacija je lahkn’UW0 V^inarjev). Pravzaprav ^astevamrt nrl Zato j naštcyamo v nedogled, kaj bolje, da nam o tem za 0 Pove prcdsedn.k sveta ebčinp08.0- kulturo in kulturo tovariš 1'h‘bljana Moste-Poljc VIZ A Mzdved. skups,! nje: Ali je dala naša stev ...,n.a, doslej dovolj sred-Od^ t<'lcsnn kulturo? likor i,,V°r: bajala je toliko, ko-dovoij I,a ni bilo da bi zadostili vsem ?:,iam bam). zadostili vsem 'morda niti ne potre-endar pa je družba (konkretneje ta ali ona gospodarska organizacija) dajala še dodatna sredstva; o teh pa žal ni podatkov. Vprašanje: Ali pomeni reforma manj sredstev za telesno kulturo? Odgovor: Seveda pomeni reforma boljše gospodarjenje. Vendar to pri množični telesni kulturi ne pride kdo ve koliko v poštev. Odpadel bo namreč največ ji letošnji vir dohodkov: gospodarska razstava občine Mo-ste-Polje. Vendar lahko vsaj upamo, da sredstva iz proračuna ne bodo manjša. Vprašanje: Kako naj bi gospodarili naprej? Odgovor: Telesnokulturno življenje bi bilo treba organizirati v okviru možnosti. Morda bo treba opustiti nekatere dejavnosti in se odpovedati nekaterim tekmovanjem. (Kaj pomeni to? Posledice?) Res pa je, da bo treba ponekod paziti in skromneje trošiti sredstva. To je neka možnost. In pa članarina — nanjo smo že kar pozabili. Članarina je lolikšna, kot je bila pred 10 leti. Kot kaže, bodo prav osebni prispevki osnova novih proračunov — če bomo še želeli gojiti dosedanje oblike. Vprašanje: Kakšno vlogo ima kvalitetni šport v občini in kakšne dolžnosti (beri: sredstva) imamo do njega? Odgovor: Kvaliteta mora biti odraz množičnosti in njen vspodbudnik. Ce je v naši občini tako, potem je njena dolžnost, da kvaliteto podpre — seveda ne na račun množičnosti. Ce pa kvaliteta ni odraz množičnosti (v katerikoli panogi), potem naj si to kvaliteto vzdržujejo samo tisti občani (tj. delovne organizacije ali posamezniki), ki to žele. Seveda ne s skupnimi sredstvi. Janez Virk Dež in vročina nista ovira Večina športnih panog je sezonskega značaja. Strelci pa -so med redkimi čistimi amaterji, ki skorajda ne poznajo odmora. Poletne mesece so popestrili najprej s tem, da so organizirali strelsko prvenstvo za leto 1965. Žal jim je prav tedaj ponagajalo muhasto vreme in jim onemogočilo redne treninge oz. načrtne in kvalitetne priprave v celoti. Končni rezultati se zategadelj ne morejo primerjati s tistimi iz preteklih dveh let, zlasti še zato, ker ni nastopilo več kvalitetnih strelcev. Ne glede na vse take in podobne težave je na podlagi doseženih rezultatov izpolnilo normo in se uvrstilo za republiško prvenstvo od 24 tekmujočih kar 10 strelcev. Podrobni rezultati so tile: Malokalibrska puška CZ: 1. Stane Vršaj 235 krogov, 2. Stane Mesarko 233, 3. Lado Krošelj 231, 4. inž. Janez Primožič 230 (6-krat 10 centrov), 5. Marjan Lekše 230 krogov (4-krat 10 centrov). Malokalibrska puška Drulov: 1. inž. Janez Primožič 239 krogov, 2. Stane Vršaj 230 krogov. Malokalibrska puška Brno 4: 1. Marjan Lekše 516 krogov, 2. Lado Krošelj 489, 3. Stane Vršaj 483 krogov. Poleg navedenih se bo republiških tekem z MK pištolo Drulov udeležil še Edo Delorenzo, ki se občinskih tekem ni udeležil zaradi službene zadržanosti; z MK puško proste izbire bo streljal tudi Marjan Lekše. Drug dokaj zanimiv dogodek je bilo sodelovanje občinskega strelskega odbora na gospodarski razstavi občine Ljubljana Moste-Polje. Veselični prostor Razgibana atletika horedu knr,to lige ie bil0 na {''''heslo »n ne » s°Ptembra in je ep-5 uP,Su- Naihrir*PSa Icta ob tern 1 skok v J^'mod dobrimi Je visino za deklice: 13-letna Robičeva s šole Vide Pregare je skočila 135 cm! Predvsem pa je bilo zadovoljivo, da je od prijavljenih manjkalo na tekmovanju le 5 tekmovalcev, tako da je tekmovalo kar 130 tekmovalcev in tekmovalk. V ekipni konkurenci je (kot že lani) takoj prevzela vodilno mesto šola Polje, medtem ko je pri deklicah od- Ob cinska rokometna pionirska liga IVil':‘° P lo populnr-lodan Ce in kot\pk aktivira kot t'ei , Sn| Letos gobi P.1 TVD p^orenci tudi ekiP iii° stevif0 'Zan Pfule.da potnih*! ^kipe kaj - Pl0^ji ^dov Pregare letos neprekosljive. Skoraj kompletna ekipa ima zavidljivo rokometno znanje. Ostale ekipe so zelo izenačene. Oih dresih Po 17. uro mladih »e URa leta To 8oStje0<1 Pionirji3 *Cnske oki-^ dZLSO oajboljš, Kot* k^dvae^1^ Pa so °d- ’ b^° Piom J* Jar5 Pionirke Vide Pionirji: Prulc Kajuh Zvezda V. Pregare Sostro Borec Pionirke: V. Pregare Borec Kajuh Zvezda Sostro 2 200 30:10 4 3 201 39:28 4 3 201 38:25 4 3 201 27:18 4 2 002 11:25 0 3 003 12:51 0 2 200 15:3 4 3 201 10:11 4 2 101 12:10 2 3 102 7:17 2 2 002 5:13 0 je bil v' dneh razstave pod hladno senco košatih dreves vse popoldneve in pozno v noč poln mladih ljudi, ki so navdušeno preiskušali svoj talent in znanje. Razen prijetnega razvedrila so naši najboljši strelci — organizatorji prenekatere-mu mladincu posredovali zanimive strokovne nasvete. Ni iz zraka sneta ugotovitev, da se je marsikak mladinec pri tem navdušil za pogostejše preizkušnje svojega strelskega znanja. Pota v strelske družine so vsem takim in drugim na široko odprta. Pridite in vključite se v redna tekmovanja! Tudi finančnim in drugim težavam skuša sedanji občinski strelski odbor spodrezati korenine. Želeč zboljšati že nekaj let ne ravno najboljše odnose z Ob ZTK, sanirati finančno stanje in izvesti celotne priprave za ponovno organizacijo občinskega ligaškega tekmovanja strelskih družin od jeseni do naslednjega poletja, je odbor sklenil sklicati v kratkem skupni posvet. Upati je, da bo kmalu konec največjih nevšečnosti. Ce bo res tako, bomo že jeseni zvedeli za vrsto uspelih nastopov strelcev naše občine. šibe Sami niso verjeli, da je to pravzaprav možno: za oddelke najmiajših so dobili profesorja telesne vzgoje, strokovnjake za področje korektivne gimnastike in dela z najmlajšimi in ti sedaj vodijo delo s temi oddelki. Seveda to ni zastonj, zato morajo k temu prispevati tudi starši. Vadba je dvakrat tedensko, mesečni prispevek staršev za otroka pa je 300 dinarjev. Razen iniciatorjev občinske zveze za telesno kulturo, občinske zveze prijateljev mladine in šolskega dispanzerja zdravstvenega doma dr. Mihe Manin ni nihče upal v uspeh. Danes, po mesecu dni delovanja, je odziv neverjeten. Društva enostavno organizacijsko niso bila pripravljena na tak obisk, tako da so trenutno morale prenehati s sprejemanjem novih članov, ki jih je vsak dan več. Sedaj proučujejo možnosti, kako bi še bolje izkoristili svoje že tako prezasedene telovadnice. Ob tem res ne preostane drugega, kot da pohvalimo to nadvse koristno in uspelo dejavnost telesnokulturnih organizacij. Žal pa se moramo spomniti tudi na grenko dejstvo: v obeh telovadnicah (v Mostah in Zeleni jami) delujejo dve društvi TVD Partizan, v njih pa imajo redni pouk tri šole: osnovna šola Vide Pregare, VI. gimnazija in šolski center tiska in papirja. Z rednim poukom ene same šole bi bila prezasedena ena sama telovadnica. Lahko nam je torej jasno, kakšno je lahko delo pri pouku telesne vzgoje v teh šolah. Zatorej, še enkrat na tem mestu: telovadnica pri šoli Vide Pregare, za katero so letos že bila odobrena sredstva, se mora čimprej stati, ne pa da gradnjo »zaradi reforme« odlagamo v nedogled ... ločno najboljša šola Vide Pregare. REZULTATI: Pionirji: 60 m 1 Habjan (VP) 8,0 sek., 2. Čuda (KM) 8,1 sek. Tek 400 m: 1. Zabjak (KM) 1.05,0, 2. Maček (P) 1.06,2. Skok v višino: 1. Planinc (VP) 140 cm, 2. Jančar (S) 135 cm. Daljina: 1. Štembal (P) 5,14 m, 2. Kukoviča (P) 4,43 m. Met krogle: 1. Tomc (KM) 10,61 m, 2. Godec (J) 10,38 m. Štafeta 4 X 60 m: 1. Polje 32,6 sek. Pionirke: 60 m 1., Žlajpah (P) 9,2 sek., 2. Bitenc (KM) 9,3 sek. Tek 300 m: 1. Klančar (VP) 51,3 sek., 2. Beti (VP) 51,5 sek. Skok v višino: 1. Robič (VP) 135 cm, 2. Dimnik (VP) 125 cm. Daljina: 1. Velikovrh (KM) 3,83 m, 2. Černe (KM) 3,67 m. Met krogle: 1. Tomažin (P) 8,92 m, 2. Bu-kovic (KM) 8,15 m. štafeta 4 X 60 m= 1. Polje 36,4 sek. Tudi ribolov je šport. Zelo primeren v zdaj razburkanih »nogometnih« časih za prevnete navijače, da bi si pomirili živce sicOTifosrj 3l.$^>!LO 5Z0l. ■'AOSTE-PObOt šport Strelcem kaže na bolje Letošnje leto se je za strelce naše občine pričelo dokaj slabo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pozimi na pomlad ni bilo (prvič, odkar je uvedeno) ligaškega tekmovanja z zračno puško. Nujna posledica tega je bila izostanek na republiškem tekmovanju z malokalibrsko puško. Za temi temnimi oblaki pa je le kmalu posijalo sonce. Stane Vršaj, član SD Železničar Moste, ki je letos že tretjič osvojil občinsko »zlato puščico«, si je enak uspeh priboril tudi v republiškem merilu. Nedolgo tega je na obveznem občinskem prvenstvu z vsem orožjem izmed 30 tekmujočih doseglo dokaj visoko postavljeno republiško normo kar 16 strelcev, in sicer z MK puško 6, z MK pištolo Drulov 3, z MK precizno pištolo 2 in MK precizno puško 3 tekmovalci. Razen teh je dosegel normo v MK puški še 1 mladinec in z MK precizno puško prav tako še 1 mladinec. Izredno visoko postavljeno normo za državno prvenstvo so dosegli 3 tekmovalci. Zal se je tekme v Skopju udeležil (zaradi pomanjkanja sredstev) le mladinec Marjan Lekše. Kljub izredno naporni vožnji v 2. razredu vlaka je dosegel za naše pojme čudovit uspeh: streljal je bolje od lanskega državnega rekorda. S 517 krogi je bil le za 3 kroge slabši od mladinskega prvaka. Se posebej pridobi rezultat na veljavi, če povemo, da je bil mladi Marjan s tem le za 5 krogov slabši od članskega prvaka SFRJ. Dokaj več, da sta med amaterji — strelci športna morala in znanje izredno visoka. Zunaj sezone so imele nekatere strelske družine le medsebojna srečanja in druge priprave na bližajočo se sezono. Strelska družina Železničar Moste, ki velja za najkvalitetnejšo v občini, je razvila svoj prapor ter ob tem krepko utrdila svoje vrste. Končno so se pokazali tudi prvi uspehi boljšega razumevanja in sodelovanja z občinsko zvezo za telesno kulturo. Z njeno podporo je občinski strelski odbor priredil v nedeljo, 3. septembra (tokrat že četrtič), tradicionalno tekmovanje za Grajzerjev pokal. V streljanju z MK puško sredi gozdov in v teku prek polj od bizoviških gozdov tja do kina Hrušica se je preizkusilo skoraj 100 mladih ljudi. Slavnostno ozračje, prekrasen dan, tekmovalna napetost, pokanje pušk in še mnogo drugega je v resnici razvnelo mlada srca. Po končanem tekmovanju se večini kar ni dalo raziti. Glavni rezultati tričlanskih moštev so tile: Pionirji: 1. Sola Ketteja in Murna 2. SD Bine Grajzer 3. Šola Sostro Žene: 1. SD Bine Grajzer 2. SD Bine Grajzer II 3. SD Bine Grajzer I Mladinci: 1. SD Gradis Kovinar 2. VI. gimnazija Moste 3. SD Saturnus Člani: 1. SD Bine Grajzer 2. SD Graničar 3. SD Graničar Zunaj konkurence so tekmovali v postavi Meserko. Vršaj in Žagar še veterani SD Železničar Moste. Po doseženem rezultatu bi se v konkurenci Čimveč članov SZDL naj sodeluje pri pripravah Nadaljevanje s 1. strani majhne stike med občinskim odborom, krajevnimi odbori SZDL in članstvom. Vse pre-radi se še zapiramo v ozke kroge odborov in tam rešujemo vsa, tudi za člane večkrat pomembna vprašanja. To velja seveda tudi za občinski odbor SZDL in prav javna razprava o tezah, obravnavanje in predlaganje članov odbora pomeni v tem pogledu svojevrsten napredek. Ta vpliv članov na delo odbora pa bo novi občinski odbor prek različnih oblik dela kasneje še povečal. KADROVSKE PRIPRAVE ZA NOVI ODBOR IN VLOGA DELEGATOV Po sklepu občinskega odbora bo novi odbor štel namesto sedanjih 27 le 17 članov odbora in 3 člane nadzornega odbora. Novi odbor bo prevzel vso funkcijo izvršnega odbora in ta po mnenju večine članov dosedanjega odbora niti ne bo več potreben. Vendar bo o tem odločal novoizvoljeni odbor, ki iz svoje srede voli tudi izvršni odbor. Pri dosedanjem delu se je namreč pokazalo, da je treba povečati vlogo in pomen občinskega odbora, in to predvsem na račun izvršnega odbora. Občinski odbor naj bo kot kolektivni organ edini pristojen za obravnavanje vse žive problematike. Da bi povečali neposredno sodelovanje in vpliv članov pri važnih odločitvah, predlaga odbor, da mandat delegatov ne bi trajal samo za čas konference, kot je to bilo doslej, ampak naj traja vso mandatno dobo odbora. Odbor bo k obravnavi o vseh najvažnejših problemih povabil vse delegate. Zato je važen izbor delegatov, ki jih moramo izvoliti iz vrst najaktivnejših družbenopolitičnih delavcev v SZDL. Odbor bo na svoje seje o posameznih problemih vabil tudi širši krog članov, predvsem tistih, ki lahko največ prispevajo k njih rešitvam. uvrstili na 3. mesto. Za lep uspeh iskrene čestitke! To so, na kratko, bistveni uspehi dela strelskih družin občine za pol leta nazaj. Na vidiku so že nove naloge. Ligaška tekmovanja z zračno puško se bodo pričela po 15. novembru let' ;. V januarju 1966 bo na programu družinsko prvenstvo za zlato puščico, temu bo nato sledilo občinsko, v marcu pa že republiško prvenstvo za zlato puščico. Kaže, da je lanskoletna kriza prebredena in da so za naše strelce na vidiku lepši časi. Mladinke, mladinci in vsi, ki vas veseli strelstvo, pridružite se in vstopite v strelske družine. Važno je sodelovanje, po vztrajnem delu pa pridejo tudi uspehi. Aktivni strelci vas vabijo. Pridite, ne bo vam žal! ŠIBE NAMIZNI TENIS Nedavnega občinskega odprtega prvenstva občine Domžale v Mengšu so se udeležili tudi igralci TVD Partizan Zalog. V članski konkurenci je zmagal Egon Žabkar, član zaloške ekipe, ostali pa so se vsi uvrstili med 15 najboljših. V mladinski konkurenci pa je Janko Pangeršič (Zalog) izpadel iz četrtfinala. Igralci Zaloga bi zasedli mnogo boljša mesta, če ne bi imeli smolo pri žrebanju — v prvih dveh kolih so se spoprijeli kar med seboj. VILKO SLUGA Da bi zagotovili neposredno sodelovanje članov pri izboru novega odbora, bomo na delovnih konferencah predlagali (evidentirali) tovarišice in tovariše, ki imajo za to pogoje. Na podlagi teh predlogov bo kandidacijska komisija sestavila predlog kandidatne liste, ki jo bo vrnila v razpravo KO SZDL. Truditi se bomo morali, da bodo v občinskem odboru naši najboljši družbenopolitični delavci in je jasno, da člani odbora ne bodo mogli biti zastopani samo po teritorialnem načelu. Skoraj 17.000 članov SZDL bo zastopalo na konferenci 110 delegatov, ki bodo izvoljeni na delovnih konferencah po posebnem pravilniku. Kolektivni člani, tj. občinsko združenje borcev, občinska zveza sindikatov in občinska zveza mladine pa bodo izvolili 12 delegatov. Pravico delegatov ima tudi 27 članov dosedanjega odbora. Tako bo na konferenci sodelovalo 149 delegatov, kar bo vsekakor pomenilo široko javno tribuno. Neposredna dolžnost delegatov pa bo, da na konferenco prenesejo mnenja in stališča članov, ki so jim zaupali to dolžnost. VSEBINSKE PRIPRAVE * V Posebna skrb velja vsebinskim pripravam, saj je pred- vsem od teh odvisen uspeh celotne konference. Uvodoma smo že omenili vsebino referata in potrebo po javni razpravi o tezah, tako da bosta referat in razprava v resnici rezultat razprav in stališč na terenu. Referat bo skušal v več poglavjih obdelati vse probleme družbenega samoupravljanja in neposrednega sodelovanja občanov pri reševanju splošnih zadev. Predvsem bo referat obdelal institucije, prek katerih občani uveljavljajo samoupravne pravice. To so predvsem zbori volivcev, glede katerih že več let opažamo, da so vedno slabše obiskani. Poiskati moramo vse vzroke in jih skušati odpraviti, tako da bodo zbori volivcev res postali organi samouprave občanov. Vrsta nerešenih problemov je tudi okrog tega, kako naj občani prek odbornikov vplivajo na odločitev v skupščini in kakšna je vloga in naloga odbornikov. Poiskati velja vzroke, zakaj zaostaja delo v krajevnih skupnostih — ali res samo zaradi pomanjkanja materialnih sredstev ali so v posameznih KS še druge ovire, ki hromijo razvoj. Kakšni naj bodo kriteriji delitve sredstev med KS? Skratka, cela vrsta vprašanj, ki so nanizana v tezah in so jih prejeli krajevni odbori s prošnjo, da odpro javno razpravo. Posebno poglavje v referatu bo tudi poglavje o delu Socialistične zveze, ki naj kot tribuna občanov omogoča in odpira razprave o najrazličnejših problemih. Vprašanje je, koliko je SZDL kos tem nalogam in kaj moramo storiti, da bo v bodoče stanje boljše. Važne so tudi oblike dela, s katerimi Socialistična zveza omogoča sodelovanje občanov pri reševanju splošnih zadev. V zvezi s tem moramo ponovno začeti z razpravami ° družbenih centrih, ki lahko kot nova oblika družbenopolitičnega dela poživijo življenje na terenu. Res je, da je v naši občini premalo prostorov za družbenopolitično, kulturno-prosvetno in zabavno življenje, toda žal je tudi res, da so marsikje takšni prostori nezadostno izkoriščeni ali celo prazni- O poteku vsebinskih priprav bomo poročali v naslednji št®" vilki Naše skupnosti, ki bo i^J šla še pred konferenco. Čimveč občanov naj sodeluje pri vsebinskih pripravah za konferenco! Udeležujte sc delovnih konferenc Socialistične zveze i0 tam dajte svoja mnenja, oziroma nam svoja mnenja, P^' pombe in želje lahko sporočil* tudi neposredno na naslov uredništva Naše skupnosti- SZDL o rebalansu in zborih volivcev Nadaljevanje z 2. str. je osredotočila razprava predvsem na lokalne probleme s poudarkom na komunalno in urbanistično ureditev. Premalo je bilo razprav o dohodkih občine in možnostih za njihovo povečanje, ker je edini pogoj za povečano potrošnjo in uspešnejše reševanje tudi komunalnih problemov. Ugotavljamo lahko torej, da je v bodoče treba še bolj utrditi povezavo med delovnimi organizacijami in tereni. Pred sprejemanjem letnih programov trošenja sredstev v delovnih organizacijah moramo le-tem zagotoviti širši in konkretni pogled v programe in potrebe krajevnih skupnosti. Medsebojna odvisnost je jasna. Ureditev komunalnih naprav, problemov socialnega skrbstva, šolstva, otroškega varstva, prehrane in preskrbe so važni pogoji za dvig produktivnosti in proizvodnje ter zadovoljstva občanov, ki so obenem tudi člani delovnih kolektivov. Z dviganjem produktivnosti proizvodnje pa se bo zaradi višjih osebnih dohodkov dvigal tudi dohodek občine. Občinski proračun — sedanji in bodoči — ob sedanji višini dohodkov ne more zagotoviti dovolj sredstev za rešitev nekaterih nujnih in perečih problemov. Zato je tem nujnejše sodelovanje delovnih organizacij. V naporih za povečanje dohodkov občine bi bilo treba proučiti tudi dosedanji sistem formiranja dohodkov iz prometnega davka in iz nekaterih drugih virov, ki se ustvarjajo na območju mesta Ljubljane in se nesorazmerno zbirajo v ljubljanskih občinah. Nezadostno poznavanje problemov občine, včasih tudi njihovo neupoštevanje, na zborih občanov večkrat onemogoča reševanje skupnih problemov občine kot celote, oz. skupnih problemov več krajevnih skupnosti. Zato čestokrat — samo da zadovoljimo željam posameznih skupin občanov — rešujemo drugovrstne probleme, glavne pa odlagamo na poznejšo rešitev. Da bi to stanje Izboljšali, je potrebno, naj bi Socia- listična zveza in občinska skupščina s svojimi organi vložili več naporov za medsebojno poznavanje in tolmačenje problemov. To pa zahteva boljšo in pravočasnejšo pripravo gradiva ter informiranje občanov z vsemi razpoložljivimi javnimi sredstvi. Pri tem imajo poleg krajevnih organizacij SZDL pomembno vlogo odborniki občinske skupščine, ki s svojim poznavanjem občinske problematike lahko vplivajo pri volivcih na njih objektivnejše odločanje. Sprejeti sklepi občinske skupščine ali njenih samoupravnih organov so zagotovilo občanom, da bodo posamezni problemi tako tudi rešeni. Vsako odstopanje od teh sklepov, brez predhodnih in utemeljenih pojasnil, povzroča nezadovoljstvo občanov in ostre, neposredne razprave. Zato morajo strokovne službe skupščine skrbeti za dosledno in pravočasno izvajanje sklepov. Tako imamo na terenu nerešene nekatere probleme, kar hromi nadaljnje organizirano delo krajevnih skupnosti in odborov SZDL ter zato upada zainteresiranost občanov za povečano sodelovanje pri družbenem upravljanju. Med take probleme sodi izredno počasno urejanje poplavnih področij in zaščita obdelovalnih površin, cest, stanovanjskih hiš in mostov na območju kraj. odborov Šmartno, Zalog, Dolsko in Bizovik. Tak problem je tudi izredno zavlačevanje pri izdajanju potrebnih soglasij za lokacije oz. gradbena dovoljenja in nejasnosti okoli postavljanja garaž, in to predvsem v Jaršah, Zeleni jami, Dolskem, Zadvoru. Hitre odgovore terjajo vprašanja volivcev. Isto velja za naloge, ki jih | občinska skupščina sprejela * so sestavni deli letnega progiA ma, izvršene pa naj bodo pr® zimo. Sem sodijo celotna litev sredstev krajevnim skuPj nostim oziroma komunain* podjetjem za jesensko P0S1P vanje cest in popravilo most* ’ ureditev okolice blokov v J"*, šah in na Kodeljevem, raZS'^b-Ijave v Jaršah in Dolskem, 0. nova Povšetove ulice in ra;L0 ritev ceste na Bizovik, je tudi nabaviti opremo za. gu Sevanje ob poplavah v Za*06 in Dolskem. . 5 Že sedaj je treba začeti _ pripravami za izdelavo obe ^ skega družbenega načrta prihodnje leto. Se trdncJ ^ osnova za sestavo programa bi v bodoče postali — ob ,S(Lni lovanju z občani — ‘z neti’ programi krajevnih skuPn° , Upoštevanje vseh teh u^°o0-vitev bo močno vplivalo na,^v-glabljanje družbenega UP‘ g, Ijanja v občini in aktivno , delovanje občanov pri rcS, u(ji nju skupnih problemov, P^-jng. afirmacijo občinske skup= lakast OLASILO SZDL UJUDl»JANA 8 Bralci, širite Našo skupnost! NASA SKUPNOST, SZDL Ljubljana Mo* ,r izide enkrat mesečno v 4- {i vodih. Ureja uredniški 0 glavni in odgovorni Bogdan Sturm, lektor in tor Milan Pritckclj. ,t0 in slike pošiljajte na Uredništvo in uprava Ljublj. Ob Ljubljanici ’ telefon 317-990. Rokopis^ ^ vračamo. Tekoči račun Ljubljana, obč. odbor ► ^ Ljubljana Moste-PoU*’ peša skupnost 503-608-2 lolctna naročnina 210 |*Č' jev, polletna 120 dinar j*' ^eV|l' Ijlvo naprej) posamezna ^ ^g, ka 20 dinarjev. Tisk čevskl tisk, KočcvJ