Nadaljno strokovno izpopolnjevanje češkoslovaškega učiteljstva. Misel o nadaljnjem izpopolnjevanju uči* teljstva na Češkoslovaškem prodira vedno bolj in bolj. Prišel je čas, ko se razmišlja o uresničenju šolskih reform in se temu vprašanjn posveča mnogo pozornosti. »Šola visokih pedagoških študij« v Pragi, ki je lansko leto praznovala desetletnico svojcga obstoja, je letos razširila svoj delokrog na več oddelkov. Danes ima ta šola 12 med seboj popolnoma različnih oddclkov. Ti so: 1. Prvi, najvažnejši oddelek je študij pedagogike. To je bila prvotna in začetna šola »Visokih pedagoških študij«. V šolskem !etu 1930./31. je vpisanih 331 slušateljev. Od ustanovitve do danes je obiskovalo to šolo nad 1600 slušateljev. 2. Visokošolski tečaji za pripravo učiteljev, ki nameravajo polagati usposobljenostni izpit za meščanske šole, so imeli doslej 1400 absolventov in je izmed teh že nad 800 položilo predpisane izpite. 3. Tečaji za ročna dela, kjer se usposab* ljajo učitelji za pravilno strokovno poučeva* nje tega predmeta. 4. Dvoletna pedagoška fakulteta spre« jema absolvente srednjih šol in iste priprav« lja za učitelje na narodnih in meščanskih šolah. Prvi letnik te šole šteje v letošnjem šolskem letu 89 slušateljev, dočim jih je v drugem letniku 65. 5. Oddelek za eksperimentalno pedagos giko. Tu se bavijo največ z jezikoslovjem in pravopisjem seveda v tesni zvezi s študijem pedagogike. V letošnjem šolskem letu pa preizkušajo razvoj otroka na Masarykovi šoli v Pragi VII., katere ravnatelj je profesor dr. Chalupa. 6. Reformna komisija visoke pedagoške šole je napravila načrte in x>snove za poizkusne reformne šole, na katerih se delajo po« izkusi na reformni materinski šoli, na treh reformnih osnovnih šolah, na devetih re* formnih diferencialnih meščanskih šolah in na normalnih meščanskih šolah. Predsednik te komisije je univerzitetni docent dr. Vaclav Pfihoda. 7. Odbor za poučne ekskurzije je poskrbel, da sta se napravili 2 poučni pedagoški potovanji v Nemčijo, 1 potovanje v Svico in eno potovanje v Rusijo. (Pravkar eno po Jugoslaviji). 8. Razstavni odbor za pedagoške razstave. 9. Ekstensni oddelek je preskrbel, da se je vršil tečaj za reformne šole na vzhod* nem Češkem v mestu Hofice in pedagoški teden v glavnem mestu v Pragi. 10. Pedagoški seminar za šolsko reformo ima letos 2 oddelka: 1. za osnovne in me= ščanske šole in 2. za višjo srednjo šolo. 11. Avtorski odbor. 12. Kulturno časopisje. Šola visokih pedagoških študij v Brnu bo v letošnjem šolskem letu obhajala deset* letnico svojega delovanja. Program predavanj in praktičnih vaj v pedagoškem smislu in pedagogiki pomožnih ved je bil letos raz= širjen na predavanja: a) šolske reforme; b) učni jezik na češkoslovaških osnovnih in meščanskih šolah. — Nekatere ure teh predmetov imajo lice seminarnega študija.* Slušateljem je dana možnost, da se popolno* ma izobrazijo v zmislu moderne šole in da preizkušajo s pedagoško znanostjo posamezna vprašanja moderne šole. Praktične peda= goške psihološke vaje se vrše že v zato pri* pravljenem zavodu za eksperimentalno pedagogiko, ki ima pedagoško in psihološko sekcijo Praga, v maju. Tej šoli je priključen tudi visokošolski tečaj za meščanskošolske učitelje matema« tično-tehniške predmetne stroke. Ta kurz ima 23 slušateljev, dočim ima »Šola visokih študij« sama 94 slušateljev in slušate« ljic. Tu je bil otvorjen tudi delovni seminar za učiteljstvo meščanskih šol, kjer slušatelji rešujejo v sobotnih konferencah vprašanja, tičoča se didaktično-pedagoških vprašanj v meščanskih šolah. Za učiteljice domačih naukov je bil lansko leto prirejen psihološki seminar. Udruženje slovaškega učiteljstva je letos priredilo predavanja v treh mestih o glo* balni metodi pri pouku čitanja, in sicer po uspehu lanskega velikonočnega cikla preda* vanj o poučevanju jezikovnega pouka^ .T^prčanskem Sv. Martinu in počitniškega^niver^ zalnega tečaja za učiteljstvo v Zvolenu. Na Moravskem se zahteva, da bi bila daljša izobrazba učiteljstva prilagodena dobi in potrebam učiteljstva. Zato je otvoril ku* ratorij Pedagoške akademije v Brnu »Pedagoški centrum« s pedagoškim odborom »osrednje učiteljske zveze na Moravskem«, kjer se goji znanost, umetnost, šolska praksa in se. poučujejo moderni jeziki. Ta iniciativa je bila za učiteljstvo velikega pomena, naj si bo pri organiziranju učiteljskega dela ali pri grajenju novih učnih osnov za osnovne šole. O teh osnovah se je v »Pedagoškem centrumu« mnogo govorilo in se v letošnjem šolskem letu preizkušajo ti načrti na osnovnih šolah. S pomočjo »Pedagoškega centra« je bilo prirejenih šest krajevnih pedagoških seminarjev, kjer se je debatiralo o vseh temeljnih smernicah novih učnih načrtov. Omenjeni seminarji so se vršili v naslednjih mestih: Jihlava, Znojm, Uh. Hradište, Vai. Mezifiči, Moravski Ostravi in Zabfegu V vsakem izmed naštetih mest bo prirejenih šest seminarnih delovnih konferenc. Za seminarje poskrbe učiteljska društva dotičnih krajev, za docente pa Osrednji Pedagoski center; ostali stroški se razdele na polovico. Pedagoški centrum skrbi za osnove notranje pregraditve šolskega dela. Tu naj bi bili pojasnjeni pojmi: ideja dela, individualnost pcuka, temelji delovne šole, enota šolskega dela, kvalitativna in kvantitativna diferen* ciacija učnih nalog. Od teoretičnih sklepov naj bi se vedno prešlo k praktični rešitvi novih vzgojnih in učnih metod, in to z no^ tranjo preudarnostjo, ali nas ta nova pot res pripelje do zaželenih ciljev. V prvi vrsti ndj bi se povsod proučile lokalne osnove učiva, ki so začrtane v novih metodah za osnovne šole. Na koncu letošnjega šolskega leta sc bodo seštele sreske komisije, sestavljene iz strokovnjakov posameznih delovnih enot, ki bodo, analizirale vse osnovne pojme in sestavile minimalni osnovni načrt, ki naj bo, ka^ kor v pojmih, tako tudi lokalen vzgled k prirodnemu in kulturnemu značaju vsakega kraja. Didaktična sekcija Pedagoškega cen= tra, ki uvaja v šolsko prakso misel: od k-kal* nih delovnih možnosti k splošnim osnovnim pojmovnim temeljem, bo pobrala vse elabora* te, izdelane od sreskih komisij, nato bo iste analizirala in končno napravila sintezo iz vseh izkušenj in predlogov, nakar bo izdelala celoten študij osriovnega načrta ministrstva prosvete. Misel pokrajinskih pedagoških seminarjev je gotovo dober načrt za poznejše izpopolnjevanje učiteljstva. Vse te veje nadaljnjega učiteljskega izpopolnjevanja so bile ustanovljene iz lastne iniciative in želje do samopomoči celokupnes ga češkoslovaškega učiteljstva. E. Lippert=Kus.