Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Ker so skoraj vsi ministri na dopustu in torej ne na Dunaju, je vse politično delovanje na miru in li-sti imajo svojo težavo, da napolnijo svoje predale; kar se v njih piše, ni veliko več vredno, kakor besede politikov — pri pivu. — Med delavci na Dunaju, pa tudi po drugih večih mestih se razpravlja vprašanje, kaj naj storijo, ako se v naši državi ne vpelje splošnja volilna pravica. No, če se l/e-ta tudi vpelje, zato še no bode stanje delavcev bolje, vsaj tako, kakor si ga želijo, kajti tako sploh ni mogoče. — Strah se loteva Dunajčanov, ker je kolera že v mestu. Za-njo je doslej umrl še sicer le eden delavec, toda kdo zna, če se strašna morilka ne loti svojega dela z večo močjo? Č e š k o. Pri Mladočehih je nevarno, da se ne razcepi njih stranka na dvoje. Dr. Gregr, lastnik »Narodnih listov«, je trd mož in ne trpi, da ,še kdo drug kaj velja, ee mu on ne privoli veljave. Poslanee dr. Masarvk najbrž odloži svoje poslanstvo, ker si je z dr. Gregrom v navskrižji. Štajarsko. Ni še bila rakev nad pokojnim knezoškofom sekovskim zaprta, pa so liberalci že ugibali, kdo da postane škof v Gradci. Ni treba nam reči, da je to njih ugibanje, kakor prerano, tako neslano! — Med nemškimi konservativci se dogovarja več mož, ne kaže-li, da se osnuje v državnem zboru katoliška stranka? Nekateri možje, izlasti gornje-avstrijski so za to, drugim pa se dozdeva, da še ni za tako stranko prava doba. Kedaj pa tedaj pride? Koroško. Veliko je upanja, da se posreči slov. rodoljubom napraviti v Velikovcu ljudsko šolo za slov. otroke. Se ve, da bode ovčr še veliko, toda postava govori za potrebo take šole in samo »nemška pravica«, kakor se dobi v tej deželi, se ji zoperstavlja. — Ljudstvo se toži. da so poti v Podjunski dolini slabi, ali niti c. kr. okr. glavarstvo niti nemški (?) župani z bauerndom vred se vam ne zmenijo za to! Kranjsko. Na volilnem shodu v Novem mestu je poslanec Šuklje imel polno vrečo hvale za dež. vlado in od nje upa vse najboJje, zato seondrži— »napredne stranke«. Na to mu bodi, ali da zanaša razpor sedaj že tudi med slov. poslance, to mu naj prizanese, kdor more! Slov. rodoljub, posebno na Štajarju, pa mu za to ne ve hvale. — Ljudje so jako nejevoljni, ker se dela na Dolenjski železnici eelo o praznikih, da-si za to ni potrebe. Gemu torej oskrunjevati sv. dneve? Primorsko. Za dež. poslanca v Tolminskem okraji izvoli se najbrž grof Albert Coronini; nasproti pa mu stoji župan v Tolminu, zagrizen Lahon! — Otroški vrtec v Trstu se odpre jutri, dne 1. septembra. Ni dvoma, da vpišejo slov. stariši svoje otroke va-nj, če jih tudi laški moževi motijo, kjer je le in kolikor je mogoče. Hrvaško. Madjari se kažejo tudi na Hrvaškem za ljute gospodarje ter nastavljajo po vsej deželi Madjare za urednike, posebno v službah, v katerih je lepa plača. Domačih take službe ne dobi nihče, ali le če se zapiše madjarstvu. 0 g e r s k o. Na večih krajih je bila letos že s pomladi kolera, toda prikrivali so jo, sedaj pa je imajo toliko, da je prikriti ni več mogoče. — Nekoliko je utihnilo sedaj o civilnem zakonu, vendar pa skrbijo judje, da se ne pozabi. — Se ve, da je njim tak zakon voda na mlin, ker so bogati in bi se radi ženili v plemenitaške hiše. Sedaj še to ni mogoče, ker jih loči vera. Tistokrat pa ne bode več vprašanja za vero, le za denar Vunanje države. Rim. Da so sv. oče v Rimu framasonora najbolj na poti, zna ves svet, ali tudi oni sami to priznajo, kedar se izpozabijo. Tako v zadnjem času Clemenceau, ki obžaljuje, da so sedanji sv. oče >modri in da gledajo dalje, kakor drugi ljudje«. Zadnje je že resniea, kajti namestnik so Kristosa, skala na morju in upamo, da se ob njo razbije tudi ladija framasonov. Italija, Ta država je mlada, vsaj v toliki meri, kakor se nam kaže od leta 1870, vendar pa hira, kakor starec, ki še živi, toda le v spominih na mlada leta. Kakor sedaj, tako se Italijanom še ni lahko kedaj godilo, kajti nekaterim manjka živeža, drugim zdravja, vsem pa denarja. Vsled tega pa je po mestih že vsak drugi, ki na tihem kolne—zedinjeno Italijo. Franeija. Republikanci so pri zadnjih volitvah zmagali, toda Bog zna, zakaj teh volitev niso prav veseli. Držijo se nekako klaverno, kakor da bi sami ne •saupali prav tem volitvam. No brez sile se že niso izvršile. — Predsednik republike je dal velik obed ter je hotel s tem pokazati. da je ozdravel, govornica pa nikakor ne utihne, da je bil ta obed ljudim le pesek v oči t. j. da bi verjeli na njegovo zdravje, če prav bi ga ne bilo. Anglija. Vlada trdi, da je angleško mornarstvo sedaj dobro in da se ni bati za-nj, ako pride do vojske na morju. — Zoper homerule, novo irsko ustavo, šeuje se vedno od naprotnikov ministra Gladstone in če pride do novih volitev, v resnici ni gotovo, če še dobi večino za-se. Nemčija, Vojvoda Ernest v Gothi je umrl in drugi sin angleške kraljice, princ Albert je njemu naslednik. To Nemcem ni čisto povolji. Oni bi najrajši videli, da vojvodina preneha ter se združi z nemškim cesarstvom, ali to ne gre tako lahko, brez hrupa. Rusija. Že dalje časa ima le-ta država trgovinsko vojsko z nemško in obe državi imate od nje škodo, ker se blaga veliko manj razprodaja. Vsled tega dobite tudi manj davka, ali obe ste ponosni ter nobena noče reči prva: Zadosti je, poravnajve se! Nam in sploh so- sednjim državam pa je to prav, ker razprodamo zato tembolj mi, če imamo kaj blaga, katero se ondi spravi v denar. Bolgarija. Letos je nenavadno dobra letina v tej državi in kar je posebej dobro, je to, da ljudje lahko spravljajo pridelke svoje pod streho, ne da imajo strahii pred kako politično homatijo. To je veliko vredno v mladi državici. Turčija. Ker obhaja sultan Abdul Hamid letos neko obletnico, zasedenje prestola vseh mahomedancev, zato se pričakuje, da bode pomilostil več jetnikov, izlasti takih, ki dihajo sapo v ječah le zato, ker so se pregrešili zoper njega ali njegovo vlado. Afrika. V nemški Afriki ali Kamerunu so domačini zopet prijeli za orožje in bi radi napodili Nemce iz dežele. Doslej pa so imeli nesrečo ter je njih čete nemška vojska popolnem pobila. Amerika. V združenih državah ne vedo prav, ali naj obdržijo samo zlati denar ali pa poleg njega tudi srebrnina v veljavi. I'ri zadnjem glasovanje ni prislo do odločbe. Velja že torej oboje, zlato in srebro. — Pri razstavi v Ghicagu bode primanjkljaj in kakor se računi za več miljonov dolarjev. Smola!