T^to xvni. Poštnin« pia&na » s«i«*i»l Ljubljana, dne 20. maja 1936. Zoper laži in klevetfe Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za Inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, fiaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani t Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.104 Gospod minister dr. Korošec je na seji banovinskega odbora JRZ v Ljubljani 10. maja med drugim govoril tole: »Iz našega političnega življenja pa moramo izključiti tudi vsako laž. Nihče ne bi verjel, kakšne gorostasne laži se pri nas izmišljajo, kakšni ljudje jih širijo in trosijo in na kakšne načine jih širijo. So posebne kuhinje, v katerih pokvarjeni ljudje pripravljaj« in kuhajo najgorostasnejše lažnive vesti o najvišjih državnih dostojanstvenikih, o vladi, o režimu, o uradnikih in o vsakem, ki je tem ljudem in njihovim ciljem nasproten ali vsaj nenaklonjen. Ti krogi sploh nimajo vesti. Komaj se take vesti razširjajo med ljudmi, že prihajajo iz teh kuhinj iste laži v novih verzijah in v novi obleki. Hudo nam je, ko vidimo, da se raznašalci takih vesti ne ustavijo niti pred najvišjimi osebami in iz najbolj sebičnih razlogov. Kam bo privedla taka podla borba? Širitelji takih laži nimajo vesti in nočejo razumeti dalekosežnih posledic takih zlobno izmišljenih neresnic. Vse zaradi egoizma! To moramo odločno poudariti, da se laži v kali zaduše, razširjevalci pa do golega razkrinkajo. y interesu ugleda države in tudi v obrambo poštenja teh visokih oseb pozivam vse poštene ljudi in vse oblasti v državi, naj ne dopuščajo raz-širjevanja laži, ki ogrožajo temelje naše države«. Pod naslovom »Kaj je s Feniksom?« poročilo nadaljuje: »Nič novega ni v naši državi to, da zabavljajo čez vlado in ministre. Najnovejša kost, ki jo glodajo, je dunajska zavarovalnica Feniks, ki je imela tudi svojo podružnico v Beogradu. Neki ministri so bili svojčas v upravi te zavarovalnice pa so izstopili iz uprave, ko so postali ministri. Tako je bilo potrebno in tako je tudi bilo. In to je bilo skoro pred dvema letoma. Samo po sebi umevno je, da kot člani uprave beograjske podružnice niso niti vedeli niti slišali niti imeli kakšne zveze z denarnimi podporami, ki jih je zadnji čas dajala dunajska centrala Habsburžanom, legitimističnim društvom itd. Dobro vemo, da opozicija o vladi nikdar lepo ne govori. Pa tudi tu je potrebna meja in ta meja je resnica! Te meje ne bi smel nihče prekoračiti: kdor to dela greši prod časti, proti časti drugih in proti ugledu oblasti in države! Ni mogoče dovoliti, da še take laži širijo in tiskajo. To ni več svoboda, marveč anarhija. In temu se mora narediti konec!« Strankarski agitator Kar je govoril gospod dr. Korošec na tej 6eji J® govoril seveda kot eden ustanoviteljev JRZ in kot njen agitator. Govoril je sicer pred ožjim krogom svojih ožjih partijskih somišljenikov, vendar objava govora preko agencije Avale znači, da je govoril tudi kot notranji minister, torej kot šel policije, ki ga gotovo prav dobro obvešča o vsakojakih vesteh in govoricah, ki se čujejo v narodu. Mi bi radi čuli sicer kaj več, ker javnosti ni znano vse to, kar je službeno snano g. notranjemu ministru, pa se je bati, da bi ne bil po opozorilu nasproten učinek, toda že to, kar je povedal in dal natisniti o ministrih in Feniksu bo v tej obliki napačno razumljeno. »Glas Naroda« je pripomnil jako srečno, da je za pobijanje laži najboljše orožje čista resnica. In zahteva možnost pisanja čiste resnice. Ker se mi z izvajanji g. ministra popolnoma strinjamo, želimo in prosimo isto. Pred dvemi leti, to je 20. junija 1934, ko se je razširjalo po vsej naši mili deželi toliko laži, da so ena drugo prehitevale, smo že zapisali v uvodniku »Kmetskega lista« sledeče ugotovitve: Mi smo svarili »Navada ali prav za prav razvada, o kateri hočemo napisati danes nekaj besed, ni nova ne pri nas, ne drugod, ampak je stara že toliko kakor človeški rod. Ta grda razvada je obrekovanje in zavestno širjenje raznih laži in izmišljotin o najbolj poštenih ljudeh. Obrekovalci igrajo zelo važno vlogo tudi v politiki. V politiki in v političnem boju si namreč ne stoje nasproti samo načela, ampak tudi osebe. Borba z načeli, z argumenti in z dokazi pa je težavna in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora imeti že precej bistro glavo in dobre možgane. Bistre glave pa nima vsak, čeprav ima še tako trdno voljo do politične zmage nad svojim nasprotnikom. Kdor pa nima V borbi topov, temu pride prav še tako umazano krepelce obrekovanja in ker imajo ljudje nekako prirojeno slabost, da silno radi poslušajo in verjamejo še tako bedasto čvekanje o svojem bližnjem, ima dobro znano krepelce navadno tudi svoj uspeh, posebno tedaj, če je krepelce zagnano iz skrite zasede in če se dobro premišljena in preračunjena laž širi skrivaj od ust do ust. Tak gnusen način politične borbe pa mora vsak človek, ki še nekoliko drži na poštenje in na možatost, odločno odklanjati. Zaplotniki in zahrbtneži še nikdar niso bili nič vredni in nikjer na svetu še niso veljali za može poštenjake.« Vse je bilo zaman Naš glas je bil naslovljen na tedanjo opozicijsko stranko, ki je vedno zatrjevala, da stoji na »katoliški« podlagi in da ji je resnica prva in največja čednost v politični borbi. Naš glas je bil uperjen na stranko, ki je vedno zatrjevala, da ne pozna dvojne morale, eno za sebe in drugo za nasprotnika in ki je na ves glas objavljala svetu, da je resnica in poštenje temelj na katerem mora biti zgrajeno tudi javno življenje. Pa smo pričakovali, da bo njeno časopisje in njeni besedniki z odprtimi rokami poprijeli za besede našega uvodnika in obračunali z zaplotniki in obrekovalci, da bodo pomagali razkrinkati tajne kuhinje, laži v kali zatrli in lažnivce do golega slekli. Pa niso napravili ničesar. V svojem pričaka »iinju snu bili silo« razočarani. Tajne kuhinje so obstojale še naprej, laži in okrožnice so se širile nemoteno naprej in zaplotniška obrt se je sistematično organizirala naprej. No, in ker le ni bilo konca takih umazanih grdobij je tov. Ivan Pucelj pod'svojim imenom napisal 4. julija istega leta članek, ki ga je imenoval: »Doba političnih pravljic«. Obrekovanje je skupno zlo Sklicujoč se na naš zgoraj omenjeni uvod* nik, je tovariš Pucelj nekatere umazane grdobije pribil na čelo lažnivim kuharjem ter pozval proti njim vso javnost, da se postavi složno na branik morale, javnega in zasebnega poštenja, poudarjajoč, da je »obrekovanje negacija, torej skupno zlo obrekovalcev in obrekovanih. Bedasto je od tega pričakovati kakršenkoli političen kapital, kajti zlo je zlo vseh in iz zla se ničesar dobrega napraviti ne more«. Ustmena pošta V navedenem članku omenja tov. Pucelj najprej nekaj starih »novic«, ki so šle nekoč od ust do ust in ki so jim tedaj vsi bolj trdno verovali ko v Boga. Člankar navaja: »Obesil se je bil mlad frančiškan, ker se je siromaku omra-čil um. Toda nam, takratni zlasti mladi javnosti, ta resnica ni ugajala, nego smo vsi verjeli, da je bil zaljubljen, da so zato predstojniki z njim grdo ravnali, ga pretepali po nečloveško in ga prisilili v smrt«. Ali: »V Ljubljani pri Giontiniju je bil raz-« stavil mlad umetnik svojo sliko z naslovom »Prostitucija«. Zamislil si jo svojo snov tako, da je simbolično upodobil prostitucijo v podobi lepega, mladega ženskega telesa z grozno režečo mrtvaško glavo. Resnično jako posrečena misel! In romala je tja cela Ljubljana. Ko pa so prišlo tja mame in tetke iz Trnovega in Krakovega ter od Sv. Petra in Kurje vasi pa notri do Po-savja in Rudnika, potem to ni bila več podoba prostitucije, nego prava pravcata ltotšildova hči, ki ima 100 milijonov forintov dote in išče po celem svetu moža, pa jo navzlic veliki doti ne mara«. Zloba v politiki Člankar nadaljuje: »Še z večjo trdovratno-stjo vztraja javnost na zlobnih vesteh o političnih možeh. Saj mora biti še vsem v spominu, kaj je vedela slovenska govorica v o dir. Sušteršiču po prevratu leta 1918. »Pokradel je milijone is deželnih blagajn in odnesel na Tirolsko, kjer sedaj uživa in se smeje zabitim Kranjcem. Ko sem nekaj let pozneje s težko borbo temu možu omogočil povratek v domovino, po kateri je tako živo hrepenel in kjer je tudi kmalu umrl, ni bilo naravno od tistih milijonov ostalo uiti za pogrebi. ' > »In dr- Krek ? Ali se ga ni hotel« predstaviti, že ne sa navadnega vlačngarja, pa vsaj za velikega babjeba, kateremu je vse politično, gospodarsko in socialno delo tako sekaj postranskega, a zabava prvi in edini eilj življenja?« Milijoni v hlačah Po teh »govoricah« iz prejšnjih let navaja tov. Pucelj nekatere »resnične« vesti, ki so se pred dvemi leti širile ko blisk po vsej Sloveniji in ki so jih pritajeno šušljale na ušesa branjevke in plevice, mežnarji in kaplani. To je bila tista strašna reč o 80 milijonih, ki jih je Pueljcva hčerka v hlačah nesla čez mejo, pa jo je tam financar ujel in milijone konfisciral. Vsak je tedaj vedel pripovedovati, da kupuje Pucelj po Švici vile in daje svojim hčerkam milijone dote itd. itd. Ko je bilo nekaj takih razširjevalcev postavljenih pred sodišče, so iz vseh milijonov ostale le solze nedolžnih zapeljanccv. Kdo bi mogel danes našteti vse one laži, ki so jih pred nekaj leti razširjali pokvarjeni ljudje med svet in z njimi zastrupljevali politično ozračje, moralo in narod. Opozarjali smo resno in odločno na kvarne posledice takega napačnega početja. Takrat je ostal naš glas glas vpijočega y puščavi. Zdaj pa smo se našli na isO črti Obrekovanje političnih nasprotnikov pa je tudi grd in ostuden greli zoper bližnjega in upamo, da se vsi tisti, ki so mnogo mnogo grešili zlasti zoper nas v pogrešnem računu, da delajo za dobro stvar sedaj po besedah svojega voditelja, opametujejo, da popravijo storjene krivice in se za prihodnjič poboljšajo. Poboljšajte sel Toda s samimi pridigami in pa pretnjo s kaznjevanjem vendar le ne bomo te stvari iz- trebili. Poleg laži, klevet, pretiravanj in bedastih izmišljotin je vendar le v naši politični zgodovini tudi toliko resničnega gnoja, da ga moramo izkidati, če hočemo resnično ozdravljenje. In zato Ijndje nikoli ne vedo kaj je resniea in kaj laž, kdo je po nedolžnem obrekovan in o kom se morda ve samo desetinko tega kar je zagrešil. Mojstri v tej stroki so vedno razumeli pravočasno na čisto nedolžne ljudi nametati toliko lastnega blata, da je nepoučena javnost skoro vedno v zmoti. Nujen lek zoper to bolezen je takojšnji zakon, po katerem naj se preišče premoženje vsakega človeka, ki je imel količkaj posla z javnim življenjem. Omogoči naj se najširše zbiranje dokaznega materiala, najobjektivnejše in medstrankarske komisije, skratka omogoči naj se sodelovanje najširši javnosti. Taka poročila naj se potem objavijo. Kar bo kriminala na sodišče, kar bo pa »samo« moralni defekt, naj pa tudi javnost izve, kdo se je na dovoljen način okoristil s položajem pa vsled ljudskega zaupanja doseženo mesto razvil v profesionalno lakomnost. Narod je zato silno občutljiv. Ne samo zato kdo je sprejemal podkupnino, nego tudi zato, kdo se je boril ob slovesu polit, imena za bogato fundira-na upravno-svetniška mesta pri drž. ustanovah, pri privatnih podjetjih, pri tiijezemskem, po večini čifutskem kapitalu, ki vedno potrebuje posebne nege in skrbi merodajnih gospodov in koliko je na takih položajih »zaslužil«. Ne gre, da v teh težkih časih kupujejo graščine ljudje, ki so pred desetimi leti bili navezani še na borno uradniško plačico, pa čeprav so finančni geniji in niso »nič okradli«. Če bodo nekoč to imeli ljudje točno pred očmi, potem bo konec laži, rcsnica bo vladala in nedolžno obrekovani bodo tudi dobili zadoščenje. Poprej pa ne upamo na velik uspeh, čeprav nam je te besede govori) g. notranji minister resnično iz vsega, srca. V boju za zemlfo Zmozganemu malemu kmetu pijejo kri Stoletja je hrepenel mali slovenski kmet bajtar — po malem koščku zemlje. Za eno kravo, ja da bi je bilo vsaj za eno kozo. Zadovoljen bi bil z njo. Košček zemlje, na kateri bi bil sam gospodar, na kateri si bi zgradil naj-skromnejso leseno hišico, iz katere ga ne bi nihče mogel preganjati in poditi, to je tiha želja slehernega delavca, slehernega slovenskega človeka sploh. In prišla je svobodna narodna država ter z njo agrarna reforma. Jugoslavija bi naj uresničila stoletne težnje slovenskega bajtarja. Veleposestniška zemlja se je pričela resnično deliti. iToda, kako, to vedo samo naši bajtarji in Zveza elovenskih agrarnih interesentov. Križev pot hodi naša agrarna reforma. Slično, ako ne slabše kot v Španiji. Tu le par primerov izmed neštetih nezakonitosti in nesocijalnosti. V smislu zakona o likvidaciji agrarne reforme so bile s nravomočnim odlokom o utrditvi agrarnih objektov dodeljene za svrhe agrarne reforme tudi parcele last veleposestva verskega zaklada v Kostanjevici (državno dobro), krajevno nazvane »Loka«, in sicer parcele štev. 1710, 1711, 1713, 1714 in 1715 k. o. Kostanjevica. ! Ministrstvo poljoprivrede je z odlokom No. 27.462/VI z dne 7. maja 1934 rešilo, da spadajo predmetne parcele, ki jih je imel v zakupu župnik v Kostanjevici pri Krki, pod agrarno reformo in da se bodo oddvojile kot stavbišča mestne občine v Kostanjevici ter za tamkajšnje agrarne interesente. Proti temu odloku ministrstva je župni urad vložil pritožbo na Državni svet, katera pritožba je bila zavrnjena in je postat odlok pravomočen. Pritožbo je župni urad utemeljeval z navedbo, da mu pristoja na teh parcelah dedni zakup. V tej stvari dednega zakupa pa je ministrstvo poljoprivrede pod br. 18.867/VI-a/35 od 3. aprila 1935 izdalo načelno odločbo, da postopanje kakršnegakoli zakupnega odnosa med žtipno nadarbino in državo na spornih parcelah ne sprečuje ekspropriacijo tega zemljišča, ker gre za državno dobro, katero se po odredbah § 4., odst. 1 zakona o likvidaciji agrarne reforme samo takrat ne more odvzeti za agrarne svrhe, če ga država obdeluje v lastni režiji, ali kot vzorno zemljišče in posestvo. Dalje je po § 15. predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme razvidno, da se razrešujejo vsi zakupni ugovori, razen če zakupne zemlje ne obdeluje sam kot strokovnjak ekonom, ali kot zemljoradnik, tako da zemlja po osnovnem načelu agrarne reforme njemu samemu pripade. Ko je župna nadarbina po župnem uradu s svojimi pritožbami bila odbita, je pod opr. štev. I Po 138/36 po dr. Marku Natlačenu, sedanjemu banu Dravske banovine v Ljubljani, vložila napram verskemu zakladu tožbo na priznanje lastnine, ali pa vsaj dednega zakupa predmetnih parcel. Da bi se mogla cela akcija v redu in nemoteno izpeljati, je bilo potrebno razpisati nove volitve v občini Kostanjevici ter za vsako ceno vreči dotedanjo občinsko upravo, ki je bila agrar-j nim interesentom naklonjena. Po tej tožbi pa se je dne 30. marca 1936; sklenila poravnava, s katero je tožena stranka, državni zaklad za verski zaklad, po direkciji šum in rudnikov v Ljubljani, odnosno po pooblašče-j nem advokatu dr. Kamušiču v Ljubljani priznala lastninsko pravico na spornih pareelah župni nadarbini v Kostanjevici na Krki. S to poravnavo je bila pravda zaključena v korist tožeče župne nadarbine, ki naj bi po tej poravnavi pridobila lastnino spornih parcel, verski zaklad pa to lastnino izgubil. Ta poravnava pa je nedopustna in se protivi zakonitim predpisom. Predvsem ni izkazano odobrenje ministra in ministrskega sveta, da se to državno dobro odsvoji in to še celo brezplačno odtuji, dasi gre za vrednost preko 1(10 tisoč dinarjev. S tem se je očigledno prekršil predpis čl. 94 in 95 točke g) zakona o državnem računovodstvu in je poravnava neučinkovita. Poravnava pa se protivi tudi odredbam zakona o agrarni reformi in ta zakon izigrava, ker so za agrarne svrhe s pravomočnim odlokom ministra že utrjeni objekti s to poravnavo odtujeni in izvedba agrarne reforme obrezuspešena. Poravnava je tudi neizvedljiva iz razloga, ker je v zemljiški knjigi, sreskega sodišča v Kostanjevici vi. št. 771 k. o. Kostanjevica, h kateri so sporne parcele pripisane, zabeležena uvedba agrarnega postopanja, to je prepoved odtujitve in obremenitve. Iz samih navedb v predmetni pravdi okrožnega sodišča v Ljubljani pa še dalje izhaja, da žnpna nadarbina nikdar ni zadobila lastninske pravice ali dednega zakupa na predmetnih pareelah in je torej tudi iz tega razloga pravda stvarno neupravičena. Zveza agrarnih interesentov v Ljubljani kot po zakonu in v smislu svojih pravil, odobrenih po oblasti, poklicana zaščitnica interesov agrarnih interesentov je vložila na ministrstva za kmetijstvo, finance, šume in rudnike ter pravde posebno predstavko s prošnjo, da se izvedba opisane sodne poravnave prepreči, poravnava razveljavi, odgovorne faktorje pokliče na odgovornost in da se kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani ter sreskemu sodišču v Kostanjevici, kakor tudi direkciji šum in rudnikov v Ljubljani naroči odklonitev izvedbe te poravnave v zemljiški knjigi k. o. Kostanjevica in v vseh spisih. Nemški klošter Sv. Pavla Slično, kakor se je postopalo z agrarno zemljo v Kostanjevici, se je pripetilo tudi z 21 ha pravomočno oddvojene zemlje od veleposestva Sv. Pavla nad Mariborom. 2e vež kot 10 let je uživala banovina oddvojeno zemljo in uredila na njej vzorno trsnico v znamenitih Pekrah pri Mariboru. Sv. Pavel je nemški klošter. Zelo bogat klošter v Nemški Avstriji. In naša revna banovina se je odločila vrniti nemškemu kloštru vso oddvojeno zemljo. Narod se sprašuje, zakaj, čemu? Sv. Pavel ima veliko in krasno veleposestvo v Jugoslaviji. Enodušna zahteva vsega kmetskega naroda je že davno postavljena: Razdeliti med kmete celokupno veleposestvo vse do zadnjega kvadratnega metra. To so naše nacijonalne, so-cijalne in gospodarske zahteve, od katerih ne bomo nikdar odstopili. Mesto popolne razdelitve veleposestva, pa vidimo ravno nasprotno politiko. Veleposestvu se vrača celo ona trohica zemlje, ki je bila že pravomočno oddvojena in razdeljena. Če banovina noče zemlje, jo dajte kmetu in nikomur drugemu. Prišel bo žas, ko se bo ta reč temeljit« i«-, vršila! Kmetje, agrarni interesenti, dobre se pri-; pravite na tisti čas! Zares, Schichtovo terpentinovo milo pere tako prizanesljivo, da tkanine prav nič ne poškoduje. Odpravi temeljito iz perila vso nesnago in ga napravi lepo belega. _ . ..i n z a n a m a kan je Ženska h v al a f Inž. Jože Skubic V nedeljo zjutraj so našli v Ljubljani v Gra-daščici truplo pok. inž. Josipa Skubica, sadjarskega referenta kralj, banske uprave. Govori se, da ga je doletela nesreča, ker je bil vinjen. Že poprej enkrat je padel v Ljubljanico, a so ga stražniki pravočasno rešili. Žalostno je pri tem to, da je tako tragično končal baš, ko bi si mogel urediti lepše življenje, ko so mu pred kratkim bila priznana službena leta od leta 1932. dalje pa do jeseni lanskega leta, ko je bil reaktiviran, in je za vsa ta leta prejel čedno vsoto blizu sto tisoč dinarjev. Radi značilnosti naj ponatisnemo tozadevna izvajanja »Slovenca«: »Jeseni L 1931. se je pričel njegov križev pot. Najprej so ga premestili od kmetijskega oddelka banske uprave v Mursko Soboto. Ta ukrep tedanjih oblastnikov je dostojanstveno in mirno prenesel ter se na novem službenem mestu takoj lotil z vso vnemo dela za kmečki narod. Geslo mu je bilo; četudi na najslabšem mestu, samo, da morem za kmeta kaj storiti. V juniju 1932 so ga vrgli iz službe. To je znana stvar in o tem nečednem delu tukaj ni mesta govoriti. Samo to je treba povedati, pet oživela; njena čarovna ljubezen do moških, v turškem ujetništvu, poveljnica turških pesjanov, France poročen z dvema ženama, Zalka drhti strahu pred črno ženo, katero njen junaški mož preganja in neznanokam izgine. Vrše se boji za Blejski grad, sledi kmečki upor. Med streljanjem in umorom ciganske princesiuje, ki je preoblečena v turškega poveljnika, se čuje prelepo planinsko petje. Igra je prirejena po zgodovinski po- Vabilo na XIV. redni občni zbor ..Ekonoma" osrednje gospodarske zadruge v Ljubljani r. z. z o. z., ki bo v sredo, dne 3. junija 1936 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo »ačelstva o poslovanju v I. 1035. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935. 5. čita nje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug., 6. Volitve; 11 članov načelsiva iu 8 članov nadzorstva. 7. Slučajnosti. . i .. .. . • Načelsiv«. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, ee bo .vršil pol ure pozneje drug občni zbor,; .ki bo.sklepal, veljavno brea ožita;na Število pri- j solnih članov. vesti ter prikazuje zanimivo, zagonetno zgodbo iz kmečkega življenja, ki se je odigrala pred več sto leti na Gorenjskem. Dejanje posega nazaj v ono dobo, ko je nad kmetom še gospodaril graščak in deželo strahoval Turek. Ves dogodek se razpleta kakor zanimiva pravljica. Vendar se h koncu spremeni v resnično in verjetno zgodbo. Vprizoritev pripravlja režiser br. Deželak Rudo. Poleg dramatičnega odseka pa sodelujeta pevski in tamburaški zbor. Ker se za to igro zanimajo tudi druga bratska društva, sporočamo naslov avtorja, kjer je mogoče »Črno ženo« naročiti: G. Redenšek Ivan, Domžale. K naši vprizoritvi že danes vabimo vse prijatelje lepih iger od blizu in daleč. Pripravna je za žalostne in vesele, stare in mlade. Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev knjižnice, se najvljudneje priporočamo k obilni udeležbi. Ponovitev igre se vrši na Binljpštiio nedeljo ob pol 3. uri popoldne v Sv. Lenartu in sicer v šolski dvorani. Ob tem času bo tudi prvič javno nastopil novi cerkveni pevski zbor z novim pevovodjem. Številno vabljeni! Loče pri Poljčanah Da ne porečejo naše nasprotne organizacije, da je naše društvo zaspalo ter izginilo s površja kmetskega pokreta, poročamo, da priredi tukajšnji pevski odsek pod vodstvom pevo-vodje Silvestra Orla ter načelnika tov. Peča Ferdinanda svoj prvi pevski koncert. Na njem se bo izvajalo okrog dvajset lepih narodnih pesmi. Prosimo tovariše in tovarišice sosednjih to-variških društev, da se udeleže tega našega prvega koncerta v kolikor mogoče obilnem številu. Iz sredine našega društva se je poslovil vsem dobro poznani tov. Franc Gumzej. Dne 10. maja je stopil pred oltar zakonske zveze ž našo neumorno tovarišicO Mieiko Siter* jevo iz Sp. Laž. Bil je vnet ter požrtvovalen delavec na našem polju kmetskega pokreta. Bil je naš ustanovitelj ter ves čas zvest predsednik. Želimo mu v imenu vsega društva mnogo-Zakonske sreče in zadovoljstva. Prepričani smo, da ostane tudi kot dober gospodar še naprej zvest tovariš in voditelj. Na članskem sestanku Društva kmetskih fantov in deklet se je sklenilo, da priredi naše društvo letošnje leto svoj drugi kmetsko-mladHiški praznik v istem redu kot lansko leto in t o na binkoštni ponedeljek. Podrobnosti bomo javili kasneje. Naprošamo vsa tov,, društva, da na ta dan ne prirejajo nikakršnih prireditev, Frankolovo , , ^ Člani društva kmetskih fantov in deklet ia Zreč, Konjic, Tepanj, Nove cerkve in Fraukolo-vega, smo,napravili dne 10. m&ja skupen ,&let na grad Lindek pri Frankolovem. Klj^b, v$estj-$n-. skim zaprekam smo z u.deJežbou?ejio 'zadovolipi, saj nas je bilo okrog 150. . j -m Zbrane izletnike na Lin$elyftje pp^r^vil predsednik Frankolovega drušfca , nard Bračič, ki je po svojem jedrnatem govoru podal besedo tovarišu l^et^ iMerslaviču iz Št. Jurja ob ju/, žel. Ta nam je obrazložil, kaj pomenijo taki skupni izleti za n'aše!'gibanje. V imenu deklet je govorila tajnih "frikkol^VSkfega društva tov. Fanika škrl^viiife./Ta^j^biSft^^Ia mladino, naj se zaveda združena prinese naši vasi /KotjSmi^ lju- beznijo do našega revnegak'fcftsteej|S pojdimo na delo in naša mfSŽl "j&frif fii Sleherno vasi , . . t.r. Tovariš Ivo Brložnib. fia&'J® pa obrazložil zgodovino graj^k-ib razvalin, Jijor sift i . predniki od. nruk, udarcev,oko^ja, ift OČM^S^-. niti svojo dušo. Toda ptop.adieK »» na njegovih razvalinah zboruje danes svobodna kmetska mladina, ki je živi porok, da so minuli časirsdžehjstva in da je le kmetski človek tisti, asi v ki {bo sebi in potonjcem s svojim lastnim delom zgriadil na trdnih temeljih še lepših in pravičnejših dni usodo, v Sv. Jurij ob juž. žel. Kakor je bilo že javljeno, priredimo na binkoštni ponedeljek 1. junija t. L ob 3. uri popoldne pri g. Martinu Šporerju, v bližini tukajšnjega kolodvora, tekmo koscev združeno s kmetsko veselico. Želimo, da označeni datum vsa sosednja društva upoštevajo ter nas polnoštevilno posetijo. Enako so vsi prijatelji kmetsko-mladin-6kega gibanja iskreno vabljeni. Šmartno ob Savi Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo svojo prireditev, t. j. veselico in tekmo koscev, v nedeljo 24. maja ob 3. uri popoldne. Prosimo vsa tovariška sosednja društva, da ne prirejajo ta dan sličnih prireditev. Vso kmetsl-o mladino in vse prijatelje kmetsko-mladinskega pokreta pa vabimo na čimvečjo udeležbo! št. Peter na Medvedjem selu Društvo kmetskih fantov in deklet bo priredilo na binkoštni ponedeljek, t. j. 1. junija 1.1., društven izlet na goro Rudnica. Ob tej priliki si bodo izletniki ogledali zgodovinski grad grofa Attemsa v Podčetrtku in tovarno kopit v Loki pri Zusniu. Zabavni del izleta bo pa pri tovarišu Florijanu Gajšku v Loki. Izleta se udeleži društveni pevski zbor in člani muzikanti s svojimi glasbili. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Za dobro udeležbo pa skrbijo naši nasprotniki, ki z največjim pritiskom delujejo proti in s tem vršijo propagando za nas. Izlet na Sv. Planino Zaradi slabega vremena je bil izlet na Sv. Planino preložen in se vrši v nedeljo 24. maja. Člane in članice društev kmetskih fantov in deklet vabimo, da se tega skupnega izleta udeleže polnoštevilno. šmarnogorsko okrožje priredi dne 1. junija okrožno tekmo koscev v Vogljah. Vabimo vse, da nas posetijo v čim večjem švevilu! Dne 7. junija pa bodo imela vsa včlanjena društva v šmarnogorskem okrožju kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče ob 9. uri dopoldne v Mostah. Ig pri Ljubljani V nedeljo, dne 17. t. m. smo imeli v Društvu kmetskih fantov in deklet zanimivo predavanje >0 izgledih letošnjega izvoza«, ki nam ga je v poučni obliki podal ravnatelj Zveze slov. zadrug g. Franc Trček iz Ljubljane. Želimo si še več sličnih predavanj, ker je to pot številna udeležba pokazala, da imamo kmetski ljudje smisel edino le še za pereča gospodarska vprašanja. TISKOVINE vseh imklrgovske, uradne ,r£kla m-T^^ine,časopise", knjige.večban Ailv.v in nfrrnnil Ifilatic vnilisk hibo in poceni! TISKARNA MERKUR LUJBL1ANA.GRIGORČIČEVA5I.23 % 125-52 Tdeq vam: Tiskarna 11 le r k ur. še ne izdelan program Gosp. minister dr. Korošec je dejal prejšnjo nedeljo v Ljubljani med drugim: »Pa pustimo to blato in pojdimo na solnce. Stranka JRZ se zadovoljivo razvija. Res je, da so se nekateri starejši radikali postavili ob stran. (Mi lahko izjavimo, da ne samo na stran, nego čisto nasproti!) Po našem prepričanju za to ni bilo razlogov. Obžalujemo to in si umijemo roke vsake krivde. Sami so šli stran. Še ta mesec bo ustanovni zbor JRZ. Mi ga željno pričakujemo, ker se bo šele potem lahko izdelal program JRZ t vseh podrobnostih in se bo začelo obširno delo za ljudstvo. Senzacijonalna novica »Glas Naroda« 12. maja pod naslovom »Laž in resnica« končava članek tako-le: »G. dr. Korošec kot poklicni novinar bo vedel iz lastne izkušnje, da je laž najlažje ubiti s tem, da se jo javno razkrinka. Laž more zatreti samo resnica.« To kar »Glas« piše o laži in resnici je seveda res in to za nas ni novica, kaj šele senzacijonalna. Za nas je noviea le, da je g. dr. Korošec po svojem zanimanju poklicni novinar. Res, tega nismo vedeli. Iz nekega dokumenta škofijskega ordinarijata v Mariboru moramo sklepati, da tudi tam ni bilo ničesar znanega o poklicnem novinarstvu. Za razstavo »Slovenec« od 14. maja začenja svoj uvodnik z besedami: »Kakor se grešnik od časa do časa vrača na kraj svojih zločinov, tako se Jugoslovanska nacijonalna stranka zdaj pa zdaj vrača k svojim programom«. Stavek je seveda mnogo daljši, kakor to zahteva dandanašnja mengi-ška estetika, toda je toliko prisrčne žurnalistič-ne lepote že v tem delu, da smo zdaj resnično prepričani: JRZ je čisto nova stranka. V Rimu je razstava katoliškega časopisja. Če se nujno ne popolni še s to cvetko, bomo »Slovenci« mnogo mnogo prikrajšani na našem zaslužnem ugledu! Večerna politična šola »Slovenec« od 15. maja 1936: »Politika je zapletena reč, zato se sme z njo pečati samo tisti, ki se na to razume. Da bi bolj poglobili politično znanje, so se »pohorci« včeraj zbrali v Celju, radi bi pa tudi nekoliko poučili svoje pristaše in radovedneže sploh. Glavni namen njihovega sestanka pa je, da utrdijo »prijateljske vezi«. Zbrali so se pa najvidnejši predstavniki pohorskega pokreta, razni bivši ministri, senatorji, poslanci in druge politične osebnosti, ki bi bile rade bolj vidne. Navzoči so bili tudi g. dr. Kramer, bivši minister g. Ivan Pucelj, dr. Puc, dr. Marušič in dr.« — V trenutku ko smo to či-tali, so se otroci skregali pri gogalnici v kozolcu. Domači so ostali, drugi odšli. In potem so se kregali čez plot: »Pr nas pa mama guncanca, pr vas pa ne...« Resnično, kako malo je otročič-kom potrebno do sreče! Vse po tri... »Slovenec« od 14. maja ima tri članke o svojih nasprotnikih. Prvi nosi naslov »Nov porod v pohorski hiši«, drugi »JRZ je nova politična organizacija« in tretji »Okrožnica JNS — Zapiski z mrtvega doma«. Jako poučno, kaj se vse lahko na en dan, na istem sedežu, za isti list in isto publiko napiše! • Isti list poroča 12. maja v izjavi g. predsednika dr. Stojadinoviča, da se »notranja politika opira v glavnem na veliko Jugoslovansko radikalno zajednico. Ta stranka je nastala na podlagi sporazuma med tremi velikimi bivšimi političnimi strankami radikalov, bosanskih muslimanov in Slovenske ljudske stranke. Stranka je zdaj že v celoti organizirana«. Na tretji strani pa prinaša govor gosp. ministra Korošca, ki pravi o tem: »JRZ ni niti stara radikalna stranka, ni pa tudi novo oživela Slovenska ljudska stranka. To je čisto nova politična organizacija.« »Jutro« pa isti dan poroča v izjavi g. ministra Stankoviča, da »še nimamo pravih strank«. Potrebno vprašanje »Slovenec« ponatiskuje: »Vera je taka veličina, da so tisti, ki se nočejo potruditi, da bi jo bolje spoznali, s pravico izobčeni iz nje.« (Poscal) »Vera je najvišji politični činitelj — je edini temelj vsake države.« (Laboulaye, franc. pravoslovec) Dokler smo imeli samo Slovensko ljudsko stranko je bilo vsakemu jasno, da je to bila naša katoliška vera. V času »novih porodov« političnih strank pa moramo na glas vprašati, katera vera je to? Brezje-Mošnje »Domoljub« je letos na strani 59. napisal tole: »Naj povedo, ali so koruzo, Id jo je poslala banska uprava za najpotrebnejše v občini, res prodali po višji ceni, kot je bilo dovoljeno, a ne revnim, temveč celo trgovcem?« Da, to naj pove sedanja občinska uprava z ozirom na zadnjo razdelitev koruze, kajti šušlja se marsikaj! Brezje bodo dobile lepo pot. Stala bo precej čeden kupček »jurčkov«. Kdo bo plačeval?! Večina v občini je zelo nejevoljna, da imajo Brezje tako prednost. Nič ne bi rekli, če bi bila tako draga pot potrebna in v korist vsej občini. Ubogi slovenski romar je ne bo mogel rabiti; da se pa bogatim lastnikom avtomobilov v taki meri ustreza, je neverjetno. Korist od na novo predelane poti bo imelo le par bogatašev, kmetje in mali obrtniki naj se pa obrišejo pod nosom. Ali je tako početje pravično, ali je socialno?! Prejšnji odbor z županom Tonejcem na čelu je zapustil za reveže fond 20.000 dinarjev. Zato se nam zdi zelo čudno, zakaj občina pošilja reveže po hišah. Pa se vendar ni denar, namenjen za občinske reveže, začel rabiti za luksuzno in popolnoma nepotrebno prenavljanje poti na Brezje?! Na to vprašanje želimo jasen in točen odgovor!! Pred nedavnim smo obljubili, da bomo pregledali jugoslovansko časopisje za eno leto nazaj ali malo več. To smo storili in ugotovili, da se pod naslovom »Mariborski Staviski« omenja Pavel Oenkel iz Ljubnega, brat gosp. Alojzija Cvenkla ali po domače Pezdička. Več o tem ne bomo pisali, ker se nam ne zdi potrebno. Logatec Vso dolino tod na meji je pretresla vest, kaj se je zgodilo na Rakeku. Žalosten uspeti tihotapstva: eden mrtev, eden se bori s smrtjo, trije pa bodo v Trstu sedeli in delali pokoro. Kdor to samo površno gleda in sliši take vesti, se nemara zgraža, češ kako smo tu ob meji propadli. Tak človek pač ne pomisli, da smo pri nas pahnjeni v bedo, kakršne še ne pomnimo. Les, naše glavno premoženje, ni vreden nič. Živinoreja gre vedno bolj navzdol. Voženj, ki so za nas nekoč pomenile lep vir dohodkov, ni. Od česa naj živimo, s čim naj plačujemo davke in poravnavamo druge obveznosti? Zadnji čas je, da se odgovorni činitelji zganejo in nam pomagajo preurediti način našega gospodarskega življenja tako, da bomo imeli vsaj nekaj nadomestila za vse, kar nam je izpadlo. Ako tega ne bo, bomo res vsi propadli in ne bo nič pomagalo zvoniti po toči. Kdor obsoja, mora najprej razumeti in skušati pomagati z zdravljenjem. Kazen še ni nikoli nasitila lačnega in ne oblekla raztrganega. Novice Kmetski praznik na Krškem polja Dirkalno in jahalno društvo v Krškem je na svojem občnem zboru sklenilo, da priredi kakor vsako leto, tudi letos običajne konjske dirke dne 15. in 16. avgusta. Naprošajo se društva in korportcije, da te dva dni po možnosti opuste prireditve. Odbor. X V Košišah pri Kamniku je posestniku Prusu Francu požar uničil hlev z gospodarskim poslopjem, krmo in orodjem. Zgorel je tudi en vol. Škoda znaša Din 40.000. Sumijo, da je požar zanetila zlobna roka. X V Studencih pri Mariboru je slepo naključje po 22 letih pomagalo odkriti umor. Ko je namreč grobar na pokopališču prekopaval 6tare grobove, je naletel v spodnjem delu trebuha nekega mrliča — zapičene gnojne vile. Bilo je to truplo 1. 1914. umrle Marije Rauševe. Ta je tedaj v starosti 82 let skrivnostno nenadoma preminula. Orožništvo se sedaj trudi, da bi po 22 letih pojasnilo zagonetni zločin. X Iz Žabjeka se je posestnik in mlinar Ke-kec podal v svoj vinograd v Slatino. Škropil je trte, ko mu je nenadoma spodrsnilo in je tako nesrečno padel v globok jarek, da je bil takoj mrtev. Zjutraj je vesel odhajal z doma, zvečer so žfe mrtvega polagali na mrtvaški oder. Spoštovani družini ob tej hudi nesreči naše toplo sožaljel Iz rumenega napraviti belo — nobeno čaro-dejstvo! Koliko gospodinj toži, da je njihovo perilo, poprej tako lepo belo, že po nekoliko pranjih porumenelo. Ves trud in muka, vse men-canje in drgnenje nič ne pomaga — perilo je in ostane rumeno. Pa vendar ni nobeno čarodej-stvo dobiti zopet lepo belo perilo. Za pranje se mora vzeti samo zares dobro milo, Schichtovo terpentinovo milo. To čisto jedrnato milo odpravi brez truda in prizanesljivo vso nesnago iz perila. Schichtovo terpentinovo milo pere bleščeče belo. X V Radečah se je nedavno splavarjem pripetila znatna nesreča. Zavozili so v že privezane splave, jim s tem potrgali vrvi, nakar je voda odnesla les. Šele blizu Sevnice so nato ujeli prvi >ubegli< splav, drugi je ves razbit obtičal ob mostu v Krškem, tretji pa v Rajhenburgu. Lastnik Anton Hribernik iz Rečice ob Savinji, ima 6eveda veliko škodo. X Dr. Alojzij Res, odlični slovenski kulturni 'delavec in nazadnje profesor slavistike na visoki trgovski šoli »Ca' Foscari« v Benetkah, je tamkaj umrl. Zaslužnemu in idealnemu slovenskemu znanstveniku bodi ohranjen časten spomin X Na Rakeku je tihotapska strast spet ifctevala žrtve. 19 letni Franc Perušek je bil zadet