4
ftCVRRlI
LhMIiM, t »teto 21 norafrn
Ceno Din 150.
Zahaja vsak dan poasldaa, livx«mil sedali« im prssmlka. — laairail t do 30 petk i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. —* Popust po dogovora. — inseratni davek posebej. — „Slovoatkl Herod" velja letno v Jugoslaviji 240 O. sa faesemstve 360 D
i
»t nnanoso aOJsa Stov. i, it Kamnov* mtloa it. t, L
Poštnina platana v gotovini
— Telotoa stsv. 304.
— Telefon itev. 34.
Glejmo, da se ne uračunamo!
Politične stranke nase države se pripravljajo na volilno borbo in mobilizirajo svoje agitatorične sile, da jih v pravem momentu pred volitvami razpošljejo med narod. Danes še ne poznamo vseh gesel in volilnih paro!, kt *e bodo v najkrajšem času razletele po jugoslovenski zemlji in obdelavale tako inteligenta kakor delavca in seljaka, da mn v notranjosti utrde primerno politično stališče. Stranke šele sklicujejo velfke zbore, da še enkrat razčistijo svoje programe in objavijo svoje politične Ideale. .
V takem položaju se nahajamo tudi v Sloveniji, samo s to izjemo, da tu že lahko slutimo približne obrise pro-'-rramov, s katerimi bodo nastopile naše vodilne politične stranke. Nobena po-Trrajlm države, kakor Slovenija, ni pa vezana samo na programe, temveč tudi na politične račune, ki bodo morali v končni instanci odločiti stališče volilne v napram domačim strankam in tako napram nadaljni usodi Slovenije. Mislimo namreč, da v predstojeći volilni borbi ne zadostuje samo analiza strankarskih programov, marveč da morasto svoie politično mišljenje izpopolniti z nadvse usodnim in zgodovinsko v£?.nfm političnim računom! Slovenski glasovalci, ki stopijo 8. februarja na volišče, bedo hoteli zmago svojih kandidatov v Sloveniji, vendar to ne zadostuje, akO ti kandidati cbencin ne podajo sfovenskemu človeku, delavcu, obrtniku, eljaku, uradniku. In-teli?entu, trgovcu in industrijcu garancijo, da bodo po volitvah tudi vstopili v tisto večinsko kombinacijo, ki bo za dolso dobo let od'očala o celokupni usodi države in s tem tudi o blagostanju na?ifc domrčih slovenskih po krati o.
Kaj pomaga najpopolnejši program, če za njegovo uresničenje niso podane niti najmanjše garancije po volitvah ». februarja. Stranke, ki odpošljejo v centralni parlament po enega ali dva poslanca, ne bodo zraven, kjer se bo oc-fočala usoda države, kjer se bodo na primer seštevale   postavke državnih proračunov in usmerjali nsŠi gospodarski In kulturni razvoji. Ti poslanci bodo obsojeni na platonične izjave. Ista usoda pa bo doletela tudi večje stranke, zlasti tiste stranke, koiih program in usoda je odvisna od stališča kooperacije, zadržanja in delovanja Stjepana Radića. Po dosedanjih, vsekakor dovolj številnih izkn^njah   je   jasno, da predstavljajo vse koalicije in koopera-eile s Stjepanom Radićem malo poetično verjetnost, da bi mogle zavladati v Jugoslaviji ali pa dobiti pri predstojećih volitvah nacijonalno večino. Zato bo morala n. pr. Slovenska ljudska stranka slovenskemu prebivalstvu poleg upravičenosti   svojega programa dokazati tudi to. da   ji je   v   zvezi s Stjepanom Radićem zasigurana zmaga v Jugoslaviji m definitivno ustvarjenje federalističnega   ali avtonomističnega principa. Mislimo pa, da ni resnega slovenskega inteligenta, ki bi veroval taki kombinaciji s Stjepanom Radićem. Zato je gotovo, da bo Slovenija, da bodo aie gospodarski krog?, uradništvo, obrtništvo, seljaštvo in celo delavstvo pred vol't vami prav dobro premislili, komu oddajo glasove.   Ali   tistim, ki prepovedujejo ustvarljlve principe notranje ureditve ter sploh zdrave in pozitivne interese notranjega blagostanla in napredka, alt pa tistim, ki zagovarjajo povse?ti neresne, nemogoče kombinacije s Stjepanom Radićem.
Slovenija predstavlja preveč zaokrožen sistem zahtev želj. interesov in potreb, tako od strani dobrega urad-ništva in seljaštva, kakor delavstva, industrije in trgovine, da bi hotela razpršiti svoje glasove in jih oddati za kombinacije s Stjepanom Radićem. Mi ne moremo računati na celokupno oblast v Beogradu, pač pa na gotove dele in Čim večje bo zastopstvo in navdušenje Slovenije za nacijonalno politiko In za predstoječo nacijonalno večino, tem večja bo zaščita naših krajev v Beogradu, v parlamentu in od strani države. Slovenije spas rii v izolaciji od Hrvatov in Srbov, ni v fantastični in opasni spekulaciji z Radićem in s fede- I
Volilna borba.
Nekateri nosilci list. — Nemci in Madžari postavijo samostojne kandidate. — Nemci so pripravljeni podpirati dr. Korošca na
Štajerskem.
dr. Kosta Kumanudi le nosilec liste v
svojem rojstnem kraju.
Za sedanjo volilno borbo le dalje zelo značilen nastop narodnih manjšin v naši kraljevini. Prvi so postavili svoje kandidature Madžari. V Vojvodini obstoječa madžarska stranka je sklenila postaviti v treh voillnih okrajih svoje samostojne kan dldate in sicer: 1.) v suboti Ske m okraju advokata dr. V a r a n d y j a iz Vel. Beč-kereka; 2.) v somborskem okraju advokata dr. D e a k a iz Sombora in 3.) v novo-sadskem volilnem okraju advokata dr. Rudolfa Sleszaka iz Novega Sada.
G'avni odbor nemške stranke za kraljevino SMS ie priredil včeraj sestanek v Zemunu. Dr. Kraft je poročal o političnem položaju in o razmerju nemške stranke do opozicije odnesno do nacijonalnega bloka. NaelaSal Je, da so bile sedanje opozidjo-nalne stranke Nemcem naklonjene in da so v pošte vale politične, kulturne in gospo-darske težnje nemške narodne manjšina. Zato Je dr. Kraft priporočal pri volitvah previdno taktiko in nasvetoval, da Nemci povsod podpirajo nJim prijazne stranke. Po sestanku je bil izdan komunike, ki kratko veh, da nemška stranka postavi načeloma samostojne kandidate v vseh onih krajih, kjer so komor ktni nemški volilcu Za 7. decembra je določena konferenca zaupnikov, ki določijo nemške kandidate. Nemška stranka je prepričana o svojem uspehu pil volitvph. Povsod priporoča glavni odbor nemškim volilcem, da, če to zahtevajo lo~ k~lne razmere, stopijo v sporazum s sfr.tn-knmi opozicifonrlnega blakm. Kakor zatrin-frh nekateri beogradski krogi, sknšn dr. Korošec doseči na Štajerskem podporo ne^t%kih volitev, lato Je tudi kot prosvetni minister iz povsem strankarske taktike podpiral Nemce na šolskem polfa
Ko vlada re*i jrotove državne pos*c, nameravajo ministrski predsednik Pa^ii in ostali ministri odpotovati v eotove vo*f'ne Vrt!e. kier prirede več voHlnih shodov. Pa-Sić na"br*e odpotuje v Banjaluko.
— Beograd, 21. nov. (Jzv.) Volilna borba, ki so jo pričeli   voditelji političnih strank najpreje v Beogradu s političnimi govori in s pogajanji za skupen volilni sporazum tako vladinih kakor tudi opozicijo-nalnih skupin, se polagoma prenaša na po-samne pokrajine. Večina voditeljev je že odpotovala iz Beograda   v   svoja volilna okrožja. Prihodnji teden se razvije Že živahna agitacija, prirejali se bodo sestanki zaupnikov in prvi politični shodi. $e vedno najvažnejše vprašanje v sedmji fazi volilne lorbe je postavitev kandidatnih I:st ozir. nominiranje posamnih kandidatov. Pri nekaterih skupinah je zelo pereče vprašanje določitve nosilca liste. S temi imaio vse stranke mnogo težkoč. Definitivno so že določeni nekateri nosilci list, tako n. pr.: .Nikola P a š i Ć v Beogradu. Banjakiki, sremski Mitrovicl in v moravskem okraju. Fin. minister dr. Milan Stojadinovič je na podlagi sklepa okrožne konference radikalne stranke v Pančevu določen za nosilca liste v volilnem okraju Pančevo-Bela crkva. Ljuba D a v i d o v i č nastopi kot nosilec liste svoje stranke v Cniigori, kamor je snoči odpotoval. V Južnem Banatu bo nosilec demokratske liste Ljuba M i h a j 1 o v i Ć, bivši poslanik v VVasliins-tonu in znani posredovalec med Radićem in Ljubo Davldovićem. V severnem Banatu je nosilec demokratske liste dr. Slavko Se-če rov.   Zanimivo je dejstvo, da Ljuba Davidovič več ne kandidira v Beogradu proti Nikoli Pašiču, marveč bo tu nosilec demokratske   liste  dr.  Ivan   Ribar, bivši predsednik" ustavotvorne skupščine ednos-no Milan Grdi, državni podtajnik v ministrstvu zun. del.   Zunanji   minister dr. Nlnčič kandidira v svojem prvotnem volilnem okraju. Velikem Bečkereku. Tu še ni prišlo do sporazuma med radikali in samostojnimi demokrati,    katerih  število je precejšnje. Zunanji minister dr. Ninčlč odpotuje prihodnji teden v Vel. BeČkerek, kjer priredi prve sestanke z zaupniki radikalne stranke. Bivši fin. minister demokrat
Pred spremembami volilne vlade
— Beograd, 21. novembra. (Tzv. Ob 12.) O spremembah v sedanii volilni vladi se že dolgo časa širijo nai-različnejće vesti, opozicijonalni tisk je s prozornimi nameni razširjal gotove kombinacije ter navajal celo imena raznih ministrskih kandidatov. Vladini krogi so zatrjevali, da so te vesti še prezgodnje, bistva pa niso zanikali. Na včerajšnjem sestanku so sklenili ministrski predsednik P a š i ć. Marko T r i f k o v i ć in dr. N i n Č i 6, da se naj v najkrajšem času izvedejo gotove spremembe vlade. Danes od 11. do oooldne je bil ministrski predsednik Nikola Pašić pri kralju v avdijenci* Vladini krogi zatrjujejo, da ni izključena možnost delne izpopolnitve vlade in je tudi mogoče, da kralj Še danes podpiše ukaz o imenovanju ministrov. Po avdiienci se is ministrski predsednik vrnil v svoj kabinet. Zastopnikom tiska ni podal nobene izjave.
Državni odbor za mrr^m obrambo.
— Beograd, 31. novembra, ifcgvj Pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra je bila včeraj od 17. do 19. seja državnega odbora za narodno oi>ra:n-bo. Prisotni so bili vsi člani tega odbora: ministrski predsednik Nikola Paši ć, zunanji minister . dr. N i n č i ć, vojni minister general Dušan T r i i u -nović, notranji minister Boža M a k-s i m o v i ć in prometni minister Ančra S t a n ič. Kot zapisnikar seje je fungi-ral odborov tainik general K a l a f a -t o v i 6 O podrobnostih seje in ?cz-prav ni ničesar znanega. Naglašajo le, da je odbor razmotriva! razna tekoča vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo naše armade in o bodočem pro-
raflzmom, pač pa v krepkem naslona na predstoječo nacijonalno večino.
Politika ni zgolj stvar ideje in programa, temveč tudi prokleto resna zadeva trdega, spretnega, političnega računa. Zatorej glejmo, da sc ne vračn-namo!
gramu. Znano je toliko, da je traiata dve uri razprava, ki je bila izklj i5no posvečena oboroževanju vojske in vprašanju prehrane. Vesti opozicijo talnega tiska, da je odhor razpravIJil o politični situaciji, so popolnoma lercs-nične.
Poslanska imuniteta po razpustu skunščine.
Zanimiva sod^a zagrebškega sodišča.
— Zagreb, 21. nov. (Tzv.) V hrvatskem tisku in javnosti se je zadnje dneve razvila ogorčena debata o vprašanju trajanja poslanske imunitete in zlasti o vprašanju, če ve1 i a imuniteta tudi še po rnzpuščeni skupščini do novih voTitev. rP^SS in ostalim hrvatskim separatistom naklonjeni tisk je strastno branil tezo. da mora veljat! poslanska imuniteta nepretrgoma od dneva izvolitve do dneva novih volitev. Demokratski tisk nasprotno konstatira, da Je edino pravilen in logičen nazora da imuniteta poslancev ugasne takoj z dnem raz-pusta skupščine. V tem oziru je ze'o zanimiva sodba kotarskega sodišča v Zagrebu proti bivšemu radičevskemu poslancu dr. Pernar ju.
Dr. Pernar, kot odvetniški koncipijent, je prišel na sodniji začetkom julija t. 1. v ostro nasprotje s svojim tovarišem dr. Timtnermannom ter ga končno oklofutal. Dr/ Zimmermann ga ie tožil radi žaljcnia časti. Po razpustu skupščine jo sodišče poslalo dr. Pernarju vabilo k razpravi. Ta je vabilo kratkomalo zgrnil z motivacijo, da vabila ne sprejme, kt r ?a veruje poslanska imrrjfcfa in to tudi po razpustu skupščine. Kotarski sodnik dr. Buratovič je na današnji razpravi ob 11.30 dop. izdalo sodbo, s katero se obsoja dr. Pernar na 10 dni zapora, ki se ne more spremeniti v denarno globo. V razlogih sodba naglasa, da v nobenem zakona niti v parlamentarni tradiciji ne stoji, da bi narodni poslanci po razpuščeni skupščini v živ ali imunitetno pravico. Taka pravica se protivi tudi zdravemu razumu, ker ne more narodna skupščina, ki sc nahaja v razpusta, pod nika-kimi pogoji poslancev izročiti radi njih krivičnih del. Narodni poslanci hi bdi za časa razpuščene skupščine še bolj imuni, ko* kor za časa redne skupščine. Sodba kotarskega sodišča je vzbudila v političnih krogih Živahno odobravanje. ($imptomatično je, da se pri nas razpravlja o vprašanju, ki
je po vsem svetu že zdavna rešeno ra česar rešitev daje že zdrav razum sam! Da je z razpustom narodne skupščine konec imunitete narodnih poslancev, Je jasno in Se so prt nas to vprašanje sprožili gotovi intereslranl krogi. Je to samo dokaz, da se boje odgovornosti za svoje politično delovanje kar pomenja toliko, da sami priznavajo, da je njih delovanje pogubno in zločinsko!)
Program nove avstrijske vlade.
— Dunaj, 21. novembra (Tzv.) Včeraj ob 11.10 se je sestala narodna skupščina, da potrdi od glavnega parlamentarnega odbora predlagano izvolitev dr. Ramekovega kabineta. Odborov poročevalec je čital ministrsko listo. Ko je začel čitat! ime vojnega ministra Vangoina, so socijalni demokratje zagnali velikanski trušč, vzklikajoč: Sramota, fuj! Krščanski socijalisti so začeli ploskati. Socijalist Seitz je vzkliknil: »Vau-goin je in bo težko breme za vlado!« Socijalist Sever: »Vladi bo to zelo neprijetno!c Predlog o izvolitvi nove vlade jc bil sprejet na to v poimenskem glasovanju. Vladine, stranke so oddale bele, socijalisti rdeče listke. Za vlado je glasovalo 91 proti 60 glasovom. S tem je bila vlada izvoljena. Takoj nato je bila se?a prekinjena. Novoizvoljeni kabinet je odšel k predsedniku republike ter tam prisegel.
Ob 14.40 je bila seja ponovno otvorje-na. Zvezni kancelar dr. Ramck je nato v Imenu vlade podal kratko deklaracijo o delovnem programu. Z ozirom na posebne politične težkoče prosi vlada, da jej izkazuje zbornica popolno zaupanje in da ž njo solidarno deluje. Glavni temelji politike sedanje vlade ortanejo isti kakor prejšnje. V duhu ženevskega protokola bo vlada skušala izvesti sanacijo Avstrije. Dosedan:a sanacijska politika je Avstrijo obvarovala pred popolnim polomom na finančnem in gospodarskem pol'u. Ta polfka je edino mogoča In fo bo nova vlada Izvajala z najstrožjo doslednostjo. Vlada bo stremela za stabilizacijo avstrijske valute, skušala bo ohraniti ravnotežje v državnem proračunu, uvesti ennten finančni sistem na podlagi največje štedljivosti. Glede ustavne reforme naglasa deklaracija, da je treba razjasniti vprašanje pristojnost! med zveznimi oblastmi m dež?Iami. Sledila je nato kratka debata, v kateri so socijalni demokratje irra-vili, da podniraio vlado, če izvaja pravilne socijalne rreforme.
NASTAS PFTROVIĆ KANDIDAT HRSS.
— Zafreb, 21. novemb-a. (Izv.) Potrpi«, jejo se prvotne vesti, da namerava HRSS kandidirati Petroviča na svoji listi. Petrovič bo Postavljen za poslanskega kandidata v volilnem okraju Krapina ali pa Sv. Ivan Ze* lira. Iz B~og-ada prihajajo poročila, da skle« nejo davi d mri če vet v mora\*skem okraju z Nastasom Petrovičem poseben volilni kompromis ter mu hočejo omogočiti mandat v tem okraiu. kjer mu je nasprotnik sam Ni« kola Pasic.
NEMCI IN MADŽARI ZA RADIĆA.
— 7-apreb. 21. novembra, (Izv.) Po poro* čilih tz Novega Sada je gotovo, da se nem« Ška fn madžarska stranVa zelo bojite Radi-čeve agitacije v Vojvodini. HRSS postavi tu povsod svoje kandidatske liste. Radić bo po zatrdihi poznavalcev razmer pritegnil k sebi zelo veliko število madžarskih in nemških volilcev, zlasti v Somboru in Subotici.
Vfl'ka železniška nesreča na Neretvi.
Železniški most oorušen. — Več tonov p?>dlo v vodo.
— Beograd. 21. nov. (Izv.) Današnji
jutranji !!sti priobčujejo iz Sarajeva kratka privatna poročila o veliki železniški nesreči, ki se je zgodila med postajama Prenja-Jabianica na sarajevsko-mostarski progi. Tovorni vlak Št. 9151 je vozi! \?, Sarajeva na zadnjih treh vagonih naložene težke topove. Prispel je na most čez Neretvo. Lo-komotiva in nekaj tovornih vozov je srečno pasiralo most. ko se je zaslišalo strahovito lomljenje hi pokanje. Zrušil se je most in v reko Neretvo je padlo več zadnjih \*ozov. Po sedanjih poročilih človeških žrtev ni bilo. Materijalna škoda je velikanska.
Kakor poroča današnje »Vreme* se je nesreča pripetila včeraj ob 15. popoldne. Tovorni vlak je vozil čez most Neretve, ko se je začulo močno lomljenje. Na zadnjih treh vagonih so bili naloženi težki topovi, toda telo nepraktično in nerodno. Ko lokomotiva preide most, se takoj pričenja hud ovinek na desno. To je povzročilo, da so se cevi težkih topov na zadnjih vagonih, ki so bili še na mostu, nagnili v stran in se pri tem zadeli ob Železniško ograjo. Močni sunek topov ob ograjo je povzročil,
da se je začel most mšiti in vsi trije vagoni so na to padli v vodo. Tovorni železniški promet na piogl Sarajevo-Mostar jc za deset dni ustavljen. Osobni promet se na tem mestu vzdržuje s prestopanjem potnikov. Uvedena je preiskava. Na mesto nesreče so odposlani pionirji in tehniške Četa*
DEMISIJA TURŠKE VLADE.
— Angora, 21. nov. (Izv.) Radi nezaupnice, izrečene od narodne skupščine, Jt vlada danes odstopila.
NOV CELJSKI OPAT.
— Ce?«e, T!, nov. Za celjskega opata je imenovan \ikar Peter J u r a k*
TARZAN
predvaja od 23. novembra) naprej  v „KINO IDEAL**
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.50. Ljubljanska borza.
LESNI TRG Hrastovi plohi L in II. vrste, 3.95 m, 4 m in 5.25 m dolžine., 100/75 mm, irco meja: blago 1450; deske IS mm. III. vrste, frco Ljubljana: denar 500; hrastovi pragovi, 1.80 dolžine, 24/14, za komad, frco meja: denar 36.50; orehov bouls Ia. frco meja: denar 190O. blago 2000: bukova drva 1 m dolžine, na pol suha. frco nakladna postaja.. 20 vagonov: denar 25, blago 26, rakljn-ček 25; oglje vilano la, irco meja: denar 119..
2ITNI TRG. Pšenica, domaća, tco. LjuMjnna, denar 400; pšenica, bačka, par. Ljubljani*, blago 440; oves. bački par. Lj-bljana. blago 340; koruza, nova. gar.. fco. slav. postaja, denar 175; koruza, umetno nušena, fco, Postojna, trans., blago 275; fižol, ribničar. orig., fco. Ljubljana, denar 440; fižol, ribrričan. čiščetu b/n, fco. Postojna, trans., blago 555; fižol, prcpeličar. ong.. fco. Ljubljani, denar 490; fižol, mandalom, čisoen. b'n. fco. Postojne trs. 1 va«., dcn. 490. bi. 500. zaključki 500; fižol, mandalon, ori?., fco. Ljuhljana, denar 390; fižol. rjav. oritj.. fco. Ljubljana, denar 410; laneno seme. fco. Ljubljana, denar f»SO, blaf»o 735: otrobi, srednje debeli, foo. Ljub* Ijana. blago 255; ajda, domača, črna, tco. Ljubljana, denar 270: ajda. domača, Mva^ fco. Ljubljana. d*^rar 2^0.
EFEKTI.
2H?c drž. renta za vojno škodo 112—114— 114, 1% rnvest. pos. L 1921. 65K Celjska pos, 210^—220, Ljubljanska kreditna banka 220—230. Merkantttna banka 125—127, Prva hrv. šted. 915. NttiaK 62S, Strojne tov. in Irv. 130, Združene papirnice 129, Splrf cement Portland 1410—1440. AVt^ kom. zad. dež. bke 89, 4H% zast !. kr. de*, bke 17.
Zagrebška borza.
Dne 21. novembra. Spreleto ob 13-
Devize: Curih 13.31—13.41. Pra«a 205.50—2O8.50, Pariz 363.50—368.50, New-york 68.375—^9.375. London 317.90—320.90, Trst 298—301, Dunaj 0.0965—0.0985.
Valute: dolar 67.50—68.50. lira 297—
300.
Efekti: 7% invest. nosouio 1921 65 do 66: 2H % drž. rente za ratnu stetu 114 do 115; Ljubljanska kreditna 217.50—221; Centralna banka 29—30: Hrv. okomprna banka 107—108; Kreditna banka, Zagreb. 110; Hipotekama banka 57: Jupobanka 102 do 103; Slavenska banka 92: Eksploatacija 82—85: Drava, d. d.. Osijek. 230—240; Scce* rana, Osijek. 825—835: Isis d. d. 6.5—67.50; Gurman 750—760; Slavonija 71—72; Trbo* veljska 4*50—483.
INOZEMSKE BORZE.
— Carin, 21. nov. Današnja borza: Beograd 750. Prasra 15.50, Pariš 27.40. London 24.01 Newyork 518.50. Milan 22.52. Berlin 1.235. Dunaj 0.0073.
— Trst, 21. nov. Borza Beocrad 33.45— 33.50,  Prasa 68.80—<69 20.  P^riz 121.10—
121.30. Curih 444.50—445. London 106.85, Dunaj 0.0326—0.0238, Newyork 23.45—23.50
— Dunal 20. nov. Devize: Beograd 1028—1032, London 328.800—329.800, Milan 3069—.3081, Newyork 70.935—71.185. Curiti 13^55—13.735. — Valute: dolar 70.64A-70.860, Hra 3035—3055, dinar 1022—1028. čeSka kTOna 2107—2123.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Đclgtia: Irad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/11 Italija: Zrinjskega cesta 3d Portugalska: Dunajska cesta 33. Francija: Dunajska cesta (Ljubiji
Šira h 2
BOMBNI ATENTAT NA ANGLEŠKEGA
Požar v tržaškem pristanku. 1 r^iramnogorpis°em ^T^^e^rte- »s:
Trst 21. nov. Listi objavljajo zelo 4 tcrtn J« očtvtdrto, da so tmeiiTOtnmi J*>-oMirno podrobnosti o katastrofalnem po- «°» ▼ danem *aac*aentu v nrpatsM^taiii žarJ v urosU luki. Požar je trajal Se vča> v zrak vataše vo|*t*a 0***t> v
raj vse dopoldne. Posebna komisija si )• afero so zttftmt tudi ajS+Ove^poMtlčne včeraj ogledala pogorišče. Strokovnjaki ne osebnosti. 7 ateb le bilo amiran. izključujejo možnost, da se Je v tako veliki množini (100 vagonov) nakopičeni premog sara vžgaL To hipoteko potrjuje tudi okoU nos% da le ogenj Izbruhnil g največjo silo« vitostjo. Požar na jugoslovanskem parnikn »Dunav* je trajal vso noč do zjutraj. Na krovu je zgorelo vse. kar ni bilo želea* nega. Poveljniški mosi, razni leseni pred* meti in rešilni čolni. Komita je cenila ško-do na šest milijonov lir. Na parnOtu »Do-nav< po 7 *>žaru povzročena škoda znaša 2
milijona. !ir. Poveljniku parnika »Dunav«, Tianiću, je zgorelo v njegovi kabin! 50.000 h*r. Požar je uničil 30.000 ton premoga, k! H bB last paroplovnih družb »L!oyd Trte-siino«, »Cosulich«, »Navigazione libera tri-
estina«.
BOLJŠEVISKA 'VOHUNSKA
DRUŽBA V KAUPATSKI , RUSIJI.
* — Praga. 21. nov. (Izv.) Po poročflh w Užgoroda so tamošnje po'ltlčne oblasti odkrile dobro organizirano boljševiSko vohunsko družbo, ki je zlasti vohunila o vo-
gaslcih napravah in dislokacijab češkoslovaške armade. Dru?ba ie Imela tudi poscb-
Prosveta,
— Kairo* 21. nov. (Izv.) PavHjnUt angleške egiptovske armade Ltm Strnem ie po noči umrl   sled aobijenih rmm.
— London, 21. nov. (lav.) Rej ter lavlja Is Kaira 30. t m.: sir Jat Lam Siaek ie nocoj umrU — Vest o smrti sirdarja le vzbudila v angleških vladinih krogih globoko sožalje. NI izključeno, da se dogodki v
£gip:u razvijejo do zelo resne krize. Min. predsednik Baldwin in ostali ministri skrbno motre dogodke v Egiptu.
STAVKA TIPO GRAFOV N4 SLOVAŠKEM.
— Bratislava, 21. novembra. (Izv.) Po vsem Slovaškem je izbruhnila stavka ti po* grafov. Časopisi ne izhajajo,
ODKUP JUŽNE ŽELEZNICE.
— Dunaj 21. nov. Ozv.) Zadnje dneve opažajo na borzi velika naročila možem* stva za nakup kuponov Južne že'ezn»ce.
Cena seriji, ki obsega osem komadov. Je 24—30.000 K za komad.
Politične vesti.
— Odhod zunanjega ministra. Po poročilu iz Beograda odpotuje dait«-s oh 14. popoldne zrmanjl mimster dr. M. Ninčič v Velik! Bečkerek, da se posvetuje z voditelji tamošnje radikale organizacije glede svoje kandidature.
= Sklicanje Fn?nCnega od': »rtu Predsednik finančnega odbora 7\thm >?ešić je včeraj dalj časa konfjriral s skupščin*! ra predsednikom Lj-ibo Jo v a novic' rn o sklicaniu seje Ti-nančnegi o^tvlr:i, ki Ima vladi od >h-iti !n dovoliti t' sce kredite.
s= »Slovenec« o «eb?! Z redko odkritosrčnostjo objavlia današnii rS!o-^enec« uvodnik, v katerem priznava vse svoje ~rehe in kjer n?rn odkriva VTse tajnosti svoje dosedanje politične dišave. Tu priznava, da je uvedel v naše javno življenje ^sovraštvo in osebno polemiko«, da je v politiki in v klerikalnem časopisju vrgel moralo čez krov. da je spravil v oolitično areno
laž kot zlobno premiš'j^no sredstvo«.
da je metal na na«orotn?ke najnJžfc psovke, da jih mora'no uniči, o političnem nasnro^niku ra je postavil načelo »lagati ali pret'ravrtl in ga sramotiti kakor n? j večjo pronallco*. Vse to hi se več priznava »Slovenec« in se izgovaria le s tem, Ca n? mogel n-^ -blatom odgovarjati s -kometi«. Tudi priznava ta jrrešnik, da ie nekoč hotel dat! dober zgled, da pa danes te^a v časn, ko propovedtije duhovno obno-vi ne more več storiti, ker ie položaj prer>sen in nevarnost r*nn^*ifeija klerikalnega poloma prevelika! Lep izgovor! Zato je treba nadaljevati borbo v dosedanji maniri. r>N*fcce tako iskreno in globoko (!!) ne želi ponravstvenia našega političnega življenj, oHažitvc naših notranjih borb in poštenih metod ter lepih manrr v politični polemiki ks-kor mir Toda prej tnoraio nn^nrotnik: odnehati od borbe proti ST Sele potem lahko zahtevalo od klerikalcev, da se poprimejo kulturn:h\ politici metod in poštene javne polemike! Čisto farizejsko: priznavajo vse svoie srdobije in nemoralnost:, tudi priznavajo, da oznanjajo duhovno obnovo, toda to ne velja za nje, dok'er »nasprotniki ne onuste borbe proti SLS.« SLS ie namreč nekaj bolj dragocenega, kakor duhovna obnova in ž nio združeni verski in moralni interesi slovenske katoliške cerkve! Ali ni tako, preč. škof ljubljanski, g. dr. Jeglič?
~ Albert   i borna*  v Beogradu.
Dne 5. decembra prispe v Beogra-i predsednik mednarodnega delavskega urada A'bert Thomas. Za časa vojne *e Albert Thomas predlagal, da se proti centralnim drža\am postavi glavno fronto pri Solunu, ki je potem odlo£;la svetovno vojno. Thomas potuje po Jugoslaviji, da se seznani z gospodarski mi in socijalnimi razmerami v naši kraljevini
= Iz 5e§ko5lovr5kega p-r!?menf^ češkoslovaški parlament je te dni pričel razpravo o državnem proračunu Celotna nemška opozicija je po svojih voditeltih izjavila, da se ne bo udeleževala proračunski razprav t*r «e zapustila zbornico. NemSk! opoziciji se je pridružila tudi slovaška, pod vodstvom patra Andreja H'mke s*ojcči Klerikalna stranka, ki je tudi pri nz-pravi proračuna zanustila zbornico. Pred njen:m odhodom je v njenem imenu podal poslanec dr. B u d a v izjavo, da zapušča njegova stranka 7bornico v prepričanju, »da s tem služi dragemu slovaškemu narodu in domovini.« Ta korak naj bo resen me-mento za meroda'ne čin't^lie, da spremene svo;o dosedanjo politiko na 5o« vaškem. Ka^or je razvidno ?z tesra. so slovaški klerikalci pono-noma enaki naš;m. Tu kakor tam odpor proti ria-rodni državi samo zJ>og tega, ker se ta država ne udinta njihovim težnjam
in  P***o **rK0>f*)H  c^fr^;;^ p;m^|
kotu in m^ornž'tvenemu vr^aSan'«. V rimskem parlamentu se Je predsednik Mjsso-
l?*»l i v svn*em dolgem eovorn do^nV^i! tn#*l težkega prohlerra, o katerem se je pred kratkim razpravljalo v Ženevi. »Vprašanjn protokola m razoroževanja ne moremo MM načeloma na nasprotnem stališču, toda hiti moramo zelo prevldn* in prevdamL On! protokol te podpisala Francija fn ž njo deset malih narodov. Anglija ga Se nI nodnl-snla. Japonska Se ne ve. kaj bi storila. Ita-II'a si mora nrem'sifti. predlo si s podoisnm ohve^e svojo bodočnost. Za na* govore predvsem praktični ra7lo^l. Ole^e »irovm smo na podreienem stp'f*čn In kruto nas ie zabela am^ri*ka naselien^Ska postava. Ni zadosti reči da naj hoćemo m'rnl. ko pa mi ne vemo, kam naj pošiljamo svoie odvisne ljudi, ko ne vemo, kje dohiti sirovine, nahajamo %e v raz^erafi. ki ne pomenijo miru v resnici svobodnih ljudi, marveč pomenijo mir jetnikov.«
In*«wtn*l#* tt   ^f#ty (Idnifflt^f
Sentfakobski
ki d«<W«ki LjaDsjaiiL
V soboto, dne 22. nOM.z »Beda^ preniijertv
V nedeljo, dne 23. nov.: Gosto van ie v Mojstrani.
Ruska ttasi: •
Ruska glasba )< v svetovni glasbi ena izmed prvih. Ker pa mi tac nje zgodovine malo vemo, hočemo tu podati nekaj podatkov o zgodo- nskera razvoja ruske glasbe lu sicer po potl9kem avtorju Adamu Wjeniawskcmu (^rarszawa, »RzeczpapoU-ta«, 5t. 301. 302).
Do Katarine II. (Jruga polovica T&. stoletja) je riiska glasba ekisstirala glavno v dveh formah: narodne (Hudska) glasba fn cerkvena alf korama glasba. V 17. stoletju je đft&kOfl Vasilij Titov kompnnirai psalter (imenovan rPsalter Simona Polo-ckega«, zares lep psalter), dalje šestero-glasno liturgijo in več cerkvenih spevov ter je obenem z raznimi drugimi menihi cerkveno glasbo rešil dotakratnega kaotičnega stanja. Osemnajsto stoletje prinaša snahio ispremcmho. Začenja se polejj narodne In cerkvene muzike razvijati tudi posvetna. Po zeiedu carskega dvora pošiljajo magnat? sne sobne svoje »duže« v Inozemstvo ter jih Izobražujejo za svoj užitek, a s mpjhno koris*jo za rusko umetnost v odlične goslisfe klarinetiste flavtiste m tudi za skladatelje. Poleg teh »krepostnikov« (t. i sužnjev v ruskem pomenu te besede) se z glasbo včasih bavi tudi plemstvo samo. Nr»s*a|ajo Stevrne opere — buffa. s^ere — terča, sonate m renatme, koncerti, koncer-tina fn varijacije, madrlgaM In pesmi, a1! brez sTedu narodnega zn?č?ja: obratno, to so proizvodi, ki slepo Imltlrajo Italijansko, francosko fn nemško gl?sbeno literaturo te-ra s*oV*ja. M?*o se od trga r^zločide počete* 19. st^e^ja. tekom katerega se Je v s?n*~s*aT»ib m semtrt"Hlfh rrrfn^en^ gT"«ba vedno sljajnefe rrzvljala. (Treba n^g'aSati cerkveno glasbo, ker je bil njen vpliv na poznejše pokolenje skladateljev Jako znaten.)
Se'e leta 183«. Je prosvetni r'^sbf prinesel izvesrne n?ce'ne Izpremembe. In to pod vplivom dveh s^d^tellev: strokovnega muzika Nikolaja rTinke (rrinke). 1*04— 18^7, in snosob^etra diletanta na sroslfli. ad-Jut?n*a carja NTkotoja ravnatelja dvor-ne kapeTe. gen. majorja Alrks^ja Lvova 0799—1871). T vov je skomp^niral nek^i-ko jako pravilno rapis^nih ooer, par komadov za gosM J*d., aH nlojf* zas^inr^ ne obs^HI v tem. T.v-ov je rtrvl fzv-estno Nw-rn^^f^^r"*! ^"»rrr^s^e c****!^''*^ S^ev^. lih z vnemo pomt'arizfral h ted->? Izčrpno delo o zanimivi ritmrtlkl teh spevov.
— Sprememba d^amrkega ren**->«^>i Ker se Je gospa šestova prehladila, se igra v soboto zvečer ljubezenska /gruba »Zora. dan. noč* za red C m^'i prrl© ;n .-Irene komedije »Sestero oss^ išče avtorja«
— Spreme" ha opernega repertoarja.
Ker Je gospa TbieTir*Kavčnfkova obofe'a na anj;i"i, odpade za danes napovedana opera r Trubadur«. Mesto nje se poje goletto« za isti red F. Vlogo Magdalene poje gdč. Sf;tfgojeva. vlo<ro Sparafučila g. Zathey; zasedba ostalih vlog je ista k:kor pri prejšnjih predstavah. Tenorist g. Me-stri Je že dosel fn nastopi prvič v nede'jo 23. t m. pri popoldanski predstavi »Prodana nevesta* v vlog! Janka.
— V soboto 22. t. m. se Izvaia Dvofa-kova opera »T^usalka« za red fL Sodeluicjo: Vanc^kova, Sfillgojeva. Thalerjeva, Ribičeva, Korer>i"kova itd. Beietto, Jiranek, Mo-horič in Perko.
— V nedelji 23. t. m. ob 3. uri popo?-dne se Izvaja prflJubMena Smetanova opera ^Prodana nevesta«. Sodfluiejo: Rozimanva, Ropasova. Ribičeva. Smolrnska, Mesrek kot gosf. Kovač, Zathev, Debevec. 5ubeTj in Pcrko. Pese in pantomimo Je priredH baleti mojster Trob^, plešejo gdč. Svobodo va. Jape'Jeva, Mohorjeva, baletni zbor in baletni m^j^ter Trobiš.
— V uedella 2x t m. ob X ml popoldne bo druga popoldanska operna predsta-
va tekoče sezone. Gledalf*k! uprav) so došla od več strani pisma, da Želijo podeželski krogi popoldanskih predstav. Da se moralo podeželski sosetnikl popoldanskih predstav v operi aH dramJ pravočasno s vlaki vrniti, se bodo ob zimskem času vse popoldanske predstave vršile ob 3. uri popoldne,
— KotfeUa v Narod ne m gJelallše«. V
nedeOo popoldf.e točno ob IS. uri se pole v oi erl »Prodana nevesta^ s gostom tenoristom Jan Mcste*om iz Plzna v vlogi Janka. Ta psedstava se vrti kot ljudska predstava pri znižanih cenah. — Zvečer oo 20 ra le v drami velesabavna Nu^ičeva Komedija: »Sumljiva oseba«, ki je izzvala pri premijeri cele salve smeha. Obe predstav: sta Izven. V ponedeljek le pa v drami *?a-gtfVak« za r**d B,
— Anton Wildganaova »Beda« na št-jakebskem gled. odru. V soboto 22. rov. se vrti premijera krasne \Vildgan5ove moderne ČaJolgre -Beda'. Drama ie jako krasna in pretresljiva, dejanie napeto, tako da bodo trneli vsi posetnikl predstave velik užitek. Vstopnice so v predprodaji v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
— Sl'a'en aspeh dirigenta Matačiča na beogradski operi. Te dni je dirigiral na beogradski operi bivši ljubljanski kapelnik svojim dlrigcnsklm nastopom naravnost triumfalen uspeh. Listi prinašajo Izredno Matač?č opero Pop Pasquale In dosegel s tople kritike o k-»peln?ku Matačiču in mu n,ijav!jajo veliko bodočnosL
— Umetnostna razstava. V nedeljo 2\ t. m. se otvori v bivSem Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava, ki Jo aranžira sr>kar Matija Jama. Razstave se udeleži tU slovrnskih ume*nikov. s^relsih In mlajih s 158 deli. Zastopani so: M Vesei s 21 večinoma novejšimi deli, Tvana K o-bilca s S tihožitji (cvctlice\ R. Jakopič r. 22 sklc-mi in Študijami. M. Jama s 37 rMi, Iv. Vavnotlč z 10, fr. K1 c-menčič z 12. S. £antel s6 o'l. s"kaml, r» Zupan s 14 akvarr1!. A. Sodnik-7«nanec s 17 olj. s^k^mi In akvareli. H. Vavpotlč s 5 akvareli. Izmed kiparjev razs*avllMa Tv. 7ajc In Tr. Nanotnik po eno plastiko. K. Pu^včeva pa nastopa prvič v javnos*! s 6 deli.
— ff^ovlna«. katero revijo Iz-»Ferlja'ni  S-»vez«.  Je  pravkar iz^la.
!"rednf*tvo nam ni*e: P-iradevamo si. dvlr-nl*i na5 m^seč^ik na visino lideramo-znan-s*v*»ne revije, ki bi pa posvečala najvexio pa?n?o proučavanju in on:sovan»u na^e 7ew'»* boH'si z r^učne^a ali leposlovnega sfaM*'x*\ Objavlial bo dobre geografske, e*-nr*Tafske. arh^'oske rarnrave kakor tudi k"T*irrno-rist«->rixne In Inform^mme članke, ^bavu; bo prinašal vsakovrstno prozo b*i pe«-*rii# %jgn }e i-lco razširjen v Srbiji in HrvjifcVi frr ima SnOfj izvodov mes^č^e na-M*#fe. ^ei^'I b? v*vx'ega odzivn naročnikov V^kor r:»Hj sotrud^lkov iz Sloveniie. Po-♦*»m hI bil sTovm«ki del bonxi In cbs*»*nei-l.e+»*-» naročnin zu-^a 2s Din. Naroda s-5? rri T7nrav| »N"?e domovine*. Ferij^nl s^ver, P^ograd. Dobiva sc v vseh večjih knjlRarn^h.
— m. mtfzIkaVo predavanje za mladino «e vrTl v nedeljo 23. t. m. ob 11. dop. v Ffharmonični dvorani in nosi naslov: vCVasba Slovencev« (vokalna glasb-«). Spored izvaja naše prpjubMeno In agilno pevsko društvo ^ljubljanski Zvon« pod vodstvom p^vovodje e. Zorko Prelovca. Sestavljen je po večini iz zborov in otroških pesmi s sprem'jevan'em klavirja, ki so se izvajali nr, z-«dnlem javnem večernem koncertu »Ljub'ianskega Zvona« s tako lepim, splošno priznanim usoehom. Starše prosimo, da opozore mladino, da poseti to mladinsko predavanic. na katerem Ima prf1fko čut! 7borovo pe*le enoea naših najbolKih pevskih zborov. Spored Je v predprodaji v Ma*5*ni knlicarni po 2.50 Din.
TARZA
mm predvaja asi 23« Mmmmmrm naprej « . KISJO IDCAL*4
[plačevanje pokojnin.
Finančna delegacija objavlja uradno: Po €1. 55. zakona o glavni kontroli se mora vsaka odločba, s katero se prizna in odmeri penzija, predložiti glavni kontroli, ki se sme pritožiti na državni svet, kolikor misli, da je bila država z odločbo materijalno oškodovana. V bistvu enako se glasi č!. 156. n»j-\ ega uradniškega zakona v besedilu, kakor ga je dobil ta Čl. s čl. 26. zak. o oror. dvanajsiinah za januar—marec 1924.
Iz teh določb sklepa praksa naših centralnih organov, da }č odločba
o pravici in količini penzije še le tedaj »izvršena*, z drugimi besedami, da se z izplačevanjem penzije ne sme pričeti, dokler ni gotovo ,da se Slavna kontrola ni pritožila in da do tega trenotka sme umiro\ ijenec dobivati k večjemu predujem (akontacijo) na penzijo. prizadetim ni bilo treba predolgo čakati, so si s prednjem) dosedaj kolikor mogoče pomagala iudi oblastva v Sloveniji. Finančno ministrstvo pa ie, sklicuje se na či. 131. zakona o državnem računovodstvu z odlokom br. 171.901 ex 19J4 (kateri datum?) finančni delegaciji izrecno zabranilo izplačevanje vseh takih akontacij, ako lih ni odobril gosp. finančni minister sam, in zapre-tilo fin. delegatu in vsem njegovim organom, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, da uveljavi napram njim najstrožjo materijalno odgovornost. Z ozi-rom na to je finančni delegat odredit, da se bodo odslej na novo odmerjen; pokojninski prejemki izplačevali samo, ako je izkazano, da soglaša glavni kontrola ali da je finančni minister dovolil predujem. Predlog za predujem stavi finančnemu ministrstvu, generaln: direkciji državnega računovodstva ono oblastvo, ki fe poklicano odmeriti penzijo, to je ali resortno mnistrstvo ali pa njegov organ v pokrajinu
Pošteni tatovi
Ed. Rice Burroughs:
13
Tarzana a srn
Prepričan je bil. da se je Amerikanec pritihotapil v sobo le iz namena, da mu ukrade bankovce. Toda pri sebi jih nima. Premeta! je truplo in pregledal vse žepe. Še enkrat in še enkrat Je preiskal po sobi, po žepih, povsod, a denarja ni bilo nikjer.
V njegovo dušo je sedal obup. Kaj jima sedaj preostaja? Zjutraj bo zločin splošno znan in Čaka ju le smrt. Dasi je bil telesno močan in dobro razvit je bil vendar le tnal deček, prepla§en in prestrašen otrok, ki se mu je hotelo po domu in ki ie mislil in čutil kakor Šolarček. Ni doumel drugega, kakor preprosta navadna dejstva. Ubila s*a svojega bližnjega belokožca in to sredi med poldiv-jimi, surovimi plemeni, katere žeja do krvi prvega krivca, ki jim pade v roke. To je smatral za sebi-nmevno. Tako je bilo pisano v romanih.
Za vsako ceno morata dobiti denar. Dnuače Sma grozi strašna, brezobzirna smrt!
Pristopil je ponovno k mrliču, sedaj odločno !n junaško. Opica je čepela v kolu in opazovala svojega malega tovariša. Deček je temeljito preiskal in pregledal vse dele obleke, celo v »x«Mijih je pobrskal. Utrujen In slab je :oučr.o omahnil na postelj in njegove široke in Žalostno odprte oči niso gledale in videle ničesar drngega. kakor košato drevo, na katerem vistte dve trupli, eno nje* govo in drugo Ajaksovo.
/ Kako dolgo je tako ležal in žalostno sanjal, se pozneje ni več spominjal. Iz te«U:i.i misli ga je pre-
hasft
I
ropot od spodaj. P*anii je pokonci, ugasnil uč. katero je preje prtfg«1, da bi našel denar, p ctrkel sobo in zaklenil vrata. Nato pa se je obrnil V opici, odločen v svouh sklepih.
Prejšnji dan je sklenil, da porabi prvo priW ko h. se vrne k staršem ter jih poprosi od?uŠ?a-r;a. da je odšel v tako n^'arne pustolovščine. Sedaj pa je ta sklep spremenil in bil oJločen ra^no č<\ ra:;j.?otno. Po/ra*eV je s da; izključen. Kri iw vt.<sa je bila na njegovih rokah. V svojih trudrih misl'i' umora ni več pripisoval opici, ampak K- sebi. Bolestni strah je tako tčrnkoval na njegovo čvSo. da je videl kri na s »'o, i h rncah. 2a d«.nar bi n.orda kupil pravico tu v nšnjih postav, sedaj pa nir :i denarja in £al more piiča'nO'. ati od teli divjakov r
Toda kje je ven.Iar n:egcov denar? Zbiral je misli, da bi se tf9t:.> \ na čai> ko j«, ime! dciar Rosvcrjikrat v rtCJttt
Obrnil se le k »ip!:!.
»Pnjdiva,« Je izgovoril v jeziku opic Ni pomislil, da je oblečen v tenko nočno srajco. Sklonil se je preko okna in napeto poslušal. Nekoliko korakov od okna je rastlo visoko drevo. Jack ie odskoči! raz okno in se vrgel na vejo drevesa, se splazil k deblu in se tiho spuščal k zemlji. Tik za njim opica. Kakih dvesto metrov za mestom se Je pričenjala brezkončnost džungle. Tja fe deček usmeril svojo pot NlfiČe Jo ni opazit tiho sta utonila v veličanstvu pragozda. Tako Je John Clay-ton, bodoči lord Grevstokc, brez sleda izginil, ne da M kdo vedel. kam.
Drugi dan z jutra i je prišel k sobi sluga hoteia in potrkal na vrata. Ker se ni nihče odzvat Je po-
trkal glasnejše in končno z vso silo butnil v vrata. Ni bilo glasu. Vzel je svoje lastne ključe in hotel odkleniti vrata. Pa ni bilo mogoče. Onazil je, da od znotraj Hči v vratih drug ključ. Tekel je h gospodarju m mu naznanil to sumljivo stvar. Gosp >d Skopf je hitel navzgor in z vso silo butnil v vrata. Ni bilo odgovora. Sklonil se je, da bi skozi ključavnico pogledal v sobo. Pri tem pa je zaradi svoie telesne obilnosti izgubil ravnotežje in se z roko ujel na tla. Začutil je, da je njegova roka segla na nekaj polzkega. lepečega in vlažnega, kar se je neprijetno prijelo njegovih rok. Vzdignil je roko. raztegnil prste in proti polmraku, ki je ležal na hodniku, opazoval svojo dlan. Zdrsnil se je groze in strahu. Obšla ga je kurja polt: na roki je zapazil madež temnordeče krvi.
Planil je pokonci in telebnil v vrata. Gospod Skopf je bil orjak in silno močan. Trhla vrata so se podala in gospod Skopf se je prevrnil v sobo.
Pred njim je ležala najtemnejša skrivnost v njegovem življenja. Na tleh, pred njegovimi nogami Je ležalo mrtvo truplo tujega, popolnoma neznanega človeka. Njegov tilnik je bil zlomljen in grlo raztrgano, kakor bi nad njim divjala divja zver. Truplo Je bilo popolnoma nago, obleka p t razmetana po celi sobi. Stara dama hi njen vnuk sta izginila. Okno Je bilo odprto. Očividno sta pobegnila skozi okno, kajti vrata so bila od znotraj zaklenjena.
Toda, kako Je mogel ta deček nesti svojo bolno babico iz prvega nadstropja skozi okno na tla? To je čisto nemogoča stvar. Gospod Skopf je še enkrat skrbno pregledal malo sobo, v kateri se je dovršila skrivnostna žaloigra. Pri tem je opazit
Pred leti je potovala učiteljica Dar:n' j I. Iz Karlovca na Reko. Na neki postaji ji je Izgini'a ročna torbica, v kateri Je bilo deset dolarjev, nekaj dinarjev in razne listi* ne. Mesec dni za tem je dobila učiteljica iz Švice vrnjene svoje listine, ki jih je poslal uzrooviČ sam. Nekega lepega dne je doSilj D-jrinlca I. zoper pismo, ki je prispelo \T Chicaga v Ameriki. Pismo, v katerem je bilo deset dolarjev, se je glasilo: *Draga gosr*-m dična! Oprostite mi, ker sem Vas s tatvino pripravil v neprijeten položaj. Jaz sem bil morda v še bolj neprijetnem položaju, iz katerega sem se rešil na ta sicer nelep način. Pošiljam Vam odškodnino, da ta::o olaišan, svojo vest, ki me je mučila do dane?. Tat-vino sem izvrši! v sili.- Kasneje je pošteni tat poslal učiteljic! še dva dolarja odškod* nine.
V B?ogriid'T je bil nriier brerpose1!!: natakar D'išan Bcrić, ki je odnesel svoiemu tovarišu obleko. Policija je bila v nemali ?a* dregi, ker okradencu ni mogla vrniti »ikra* dene obleke, kajti Bcrie je imel na «ebi samo obleko svojepa tovariša.. Niti spodnjega pe* rila ni imel. Pri zasliševanju je tat policij* sUim uradnikom sTci-šaI dokazati svojo nedolžnost in je povdarjai:
»Vi mislite, d«, sem jaz lopov — ab! va« rate se. Jaz sem pošten kakor ste vil Sum; pravniki trdijo, da sila menja zakon. Pri meni je sličen FfnČai, Bik je sila in zamenjala z3kon.# »Ni sila menjala zakona, temveč ti pojdeš v luknjo.c so mu rekli na po = liciji. »Če me zaprete, to znaČ:. da se v te$ držaxi ^azi zakon. Zatrjujem vam. da sem pretrp:l večie muke nri tatvini nego oškodovani. Ali je tako lahko snati izmučen pri prijatelju, ki te je lepo sprejel in vendar nc smeš zaspati. Pa ne samo to! Se h"jšc je odločiti se k tatvini ter nato pobegniti. Kr^ maj bi bilo, da se me za pres+ane muke naj gradi. Pomislite samo! Jaz bi lahko potegni! nož in zaklal njega aH kot^a drv*;%£ft- M rtv* ne go\ore in jaz bi ostal pošten človek. Tega nisem storil, kar dokazuje, d* sem pošten In prosim, da me zato pustite na svobodi!«
——JmtGVZT~~Z—."   J"**"'""'"*----' —----■—    ' 1----
da je postelj odmaknjena od 2idu. Zakaj? Pogledal je na postelj, pod njo, dvakrat, rrikrat, še večkrat. Vse se mu je zdelo nemogoče, četudi sta oba izginila. Saj je bila dama tako stara in oslabela, da so jo morali po stonnjicah v sobo nesti. !n sedaj, da bi šla sama ven?
Daljše razgledovanje in ogledovanje po sobi je celo skrivnost le še bolj zamotalo. Ohieka st2re gospe in njenega vnuka je ostala v sobi. Oditi sta morala ali naga ali pa v nočnih srajcah. Toda tua» nočna srajca stare gospe ie bila v sobi. Gospod Skopf je stresal z glavo in se resno popraskal za ušesi. Da bi stara gospa odšla na nočne sprehode v Adamovi obleki, to je prosto izključeno. Gospod Skopf je bil popolnoma zmeden. Za ra^ciŠČenie tega dogodka bi potreboval Sherlock tfolmesa. Stara dama je bila tako bolna in slaba, da so jo morali prav od ladje in v sobo n*sti. Zvečer sta s! dala večerjo prinesti v sobo. Od tega časa jih ni nihče več videl. In ob devetih zjutraj leži v sobi mrtvo truplo tujega, popolnoma neznanega človeka. V tem času iz pristanišča ni odš*a niti eni ladja in železnica je oddaljena od tu celih sto milj. Naselbine belokožcev so daleč, več dni hoda, m mogla sta Jih doseči le, ako bi imela s seboj celo spremstvo dobro oboroženih in z vssm preskrbljenih nosače v. Morala sta se pojrrezriti v remi jo, zakaj tudi pod oknom ni bilo opaziti nikakih sledov. In v mehki poti bi človeško bitje moralo pustiti sledove. Gospod Skopf je vztrepetal v grozi. Nekaj tajnega in nepojmljivega je ležalo v tej tragediji.
Gospod Skopf na to ni mislil rad in bal sc je noči. Kakšne stvari se dogode v tej noči?
Par. 268
SlTifi 5
Dnevne vesti.
V Liubuanh dru
Trije aH en narod?
Vprašanje, ali tvorijo Srbi, Hrvati in Slovenci en jugoslovenski narod ali pa so trije različni narodi, se je obravnavalo z raznih stališč, ki so bila vedno več ali manj politično barvana. Zanimiv je v tem oziru članek o medsebojnih odnošajih srbo-hrvaščine ln slovenščine, ki ga je priobčil prof. dr. A. Belič v prvem letniku »Revue des Etudes Slaves«, ki izhaja v Parizu. Iz nJega povzamemo odstavke, ki so važni za razumevanje tega vprašanja.
Dr. Aleksander Belic, ki je kakor znano, vseučiliški profesor in strokovnjak na polju slavistike, piše:
Kot je znano, obstoja sedanji srb-sko-hrvatski jezik iz treh narečij: što-kavščine, ki je podlaga slovstvenega jezika Srbov in Hrvatov in ki zavzema največji del njih zemlje; čakavš-i-ne, ki jo govore na otokih, v dalmatinskem in hrvatskem Primorju in v Istri, in kajkavsčine, ki jo govore v Hrvatski severno od Kolpe, in obsega v glavnem tri županije stare civilne Hrvatske (zagrebško, varaždinsko in bc-lovarsko). Lahko imenujemo to narečje hrvatsko kajkavščino, da jo ločimo od slovenščine, ki bi jo lahko označall z imenom slovenske kaikavščine. Ta obsega vsa slovenska narečja,
A. Beli<* je mnenja, da so sc razlike med temi tremi narečji že razvite, predno smo Juposloveni zasedli Balkanski polotok. Tu šele se Je kajkav-ščina začela razvijati v dve različni smeri in nastala je hrvatska in slovenska kajkavščina.
Slovenska kajkavščina se je raii svoje oddaljenosti od jezikovnih središč štokavščine in čakavščine začela razvijati na čisto poseben način. Ker pa je že nosila v sebi smernice jezikovnega razvoja, enake onim v ostalih narečjih, se ji je pogostoma pripetilo, da se je razvila v iste oblike; toda ravno tako pogosto je seveda tudi hodila svoja pota.
Položaj je danes ta-le: En del Hrvatov govori kajkavsko, drusi čakavsko in tretti štokavsko, med tem ko drugi del štokavskega ozemlja odpade na Srbe in drugi del kaikavskeea ozemlja na Slovence. Pojmi Hrvatje, Slov ene? ?n Srbi se torej nikakor ne krijejo r; * t i s kakim jezikom, niti s kakim narečjem, temveč so izrazi za narodove skupine, ki jezikovno sploh ne obsroje. torej jezikovno netočna imma.
Če torej trdimo, da imajo Hrvatie svoj. Srbi svoi ln Slovenci svoj jezik, trdimo nekrj neresničnega, zakaj na czeii'Iju Jugoslavije Imamo tri velika narečja (katera, če hočemo, tudi Janko imenujemo jezike), namreč štokavsko, čakavsko in kajkavsko, toda ta na*-« čia se nikakor ne krijejo z izrazi ^rbs1? hrvatski in slovenski.
T   izraz,   so   samo zgodovinsko ustaljene nazivanja   blvš'h zgodovinskih, oz. še sedanjih političnih skupin enc?a jugoslovenskega naroda. ★  ★ *
— Otvoritev prometa na progi Ormož — Ljutomer — Murska Sobota. V
nedeljo, dne 23. novembra t. 1. se izroči novozgrajena proga Ormož — Ljutomer — Murska Sobota javnemu prometu. Z ozirom na to, da proga še ni na vseh delih popolnoma dovršena, bo vozil začasno med Ormožem in Mursko Soboto samo en par mešanih vlakov po sledečem voznem redu: odhod iz Ormoža 10.50, prihod v Ljutomer 12.06, odhod 12.50. prihod v Mursko Soboto 13.44; odhod iz Murske Sobote ob 16.40. prihod v Ljutomer 18.00, odhod 18.31, prihod v Ormož 10.45. V svrho dosege ugodnejše zveze proti Mariboru in Ljubljani vozi ta vlak iz Ormoža direktno do Pragerskega; odhod iz Ormoža ob 2010, prihod v Pragersko ob 21.47. Med Mursko Soboto in Hodošem vozita od 23. t. m. dalje dva para mešanih vlakov dnevno redno (do sedai trikrat na teden); odhod iz Murske Sobote ob 5.30 in 15.40, prihod v Hodoš ob 7.05 in 17.15; odhod iz FWoš^ ob 7.20 in 17.30. prihod v Mursko Soboto ob 8.45 in 18.55. Po dovrši tvi vseh del na novi progi, bodo vozili na celi progi Ormož-Hodoš trije pari vlakov.
— Iz zapuščine ministra Stšnika. -»Balkan« prinaša članek, v katerem opozarja, kako se je pod ministrovanjem g. Sušnika pustilo železn'šVe pripravnike brez plače, da so morali mesece in mesece gladovati, predno se jim je iznlačala malenkostna — akontacija. »Balkan« poziva vlado, da takoj popravi krivico.
— Železniška tarffska konferenca v Liubijan'. Od 21. oktobra do 7. novembra 1924 so sc pod predsedstvom ratč Inika GcncTalne direkcije g. dr. MarkovFca sestali v Ljubljani nače!n?<i In strokovni referenti komercijalne slu", državnih železnic v to svrho, da :zvsi;o novi pra/ilnH? za prevoz potnikov in blaga (Betriebsreglement), prilagođen za naš domači promet Rešili so i druga važna tarifska vpraši-n:a \ smHu benačema železniških tarif v celi kraljevini. Konferenca si je
21. novembra 1924,
enoglasno osvojila predložene načrte ter se nadeja, da si jih prisvoje tuli pristojne oblasti, odnosno železniško ministrstvo Saobraćaja. S tem se osvobodimo v železniško prometnem pogledu bivšega avstrijsko-madžarskega tarifskega režima.
— Predavanje v novinarskem klubu v Beogradu. Novinar g. Stevan Curković bo predaval v nedeljo 23. t. m. v dvorani novinarskega kluba o imuniteti narodnih poslancev, ali obstoji imuniteta po razpustu skupščine.
— Italijanske vojne ladje na Reki. Pred par dnevi sta prispeli v reško pristanišče dve italijanski vojni ladji. Kateri izkrcavata razno municijo in sicer največjega težkega kalibra za gorsko artiljerijo. Ta municija se prevaža v zaprtih kamijonih v vojašnice vzdolž naše meje. Gorske artiljerije je Že mnogo pripravljene. Ali je to morda v zvezi s konferenco v Benetkah?
— Kaderska leta vštevna v pokojnino. Kaderska leta, všeta na podlagi zakona z dne 21. dec. 1S75 drž zak. št. 153, so tudi po novem zakona o državnih uslužbenc:h vštevm v pokojnino in za pomaknltey na višjo stop* njo osnovne plače. V nekem konkretnem slučaju je državni svet z razsodbo z dne 22. okt. 1924 št. 13.360 razsoJil takole: »Državni svet je v svojem če trtem oddelku vzel v razpravo tožbo N. N. proti rešitvi nrnistrstva nrosvete z dne 13. marca 1924, št. 2020, s katero je bil izveščen, da je preveden v prvo skupino služiteljev z osmo stopnjo osnovne plače, in je, ko je proučil tako tožbo, rešitev in ostala akta, kakor tudi ministrov odgovor na to/bo, poslan z dopisom z dne 23. ma;a 1924, št. 4786. tteotovil, da minister nI uva-ževrl tož'teljeve zzfiteve. da se mu morajo račun?ti v smisla člena 241 zr-kona o uradnikih In ost?r*i državn*h uslužbenc'h, tudi leta, prež'ta v vojski brez odbitja kadrskega roka. Ugovor, da tož:telj tega nI prijavil komisiji za razvrščanie, ne drži. ker se peta rubrika podatkov za razvrščevanie uradnikov in uslužbencev ministrstva pro-svete glasi: »Priznana leta službe za penzijo brez vojašk'h na dan 1. septembra 1923.« — Z ozirom na to je treba ugotoviti število teh let v smislu vojnih predpisov, ki ve'j~?o za to-žitelja in na katerega kaže člen 241 v prvem odstavka, in izdati drugo rešitev, imajoč v vidu Člen 233. imenovanega zakona. Na podlagi navedenega in na temelju člena 233, zakona o uradnikih, kakor tudi člena 25. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, izreka četrti oddelek državnega sveta tole razsodbo:   Rešitev ministra pro-svete z dne 13. marca 1924, št. 2020 se razveljavlja v kolikor se nanaša na službena   leta   za   določitev stopnje osnovne plače. Predsednk IV. oddelka državnega sveta Miloš Paunovič, sekretar Oi. Pooov;.ć.«
— Podržavljenje poŠt ▼ Sloveniji. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva je ministrstvo podržavllo 17 pošt in sicer: Bled I, Brežice, Dolnjo Lendavo, Kamnik, Ljubljano 7, Ljutomer, Mersko Soboto, Rakek, Rogaško Slatino, Slovenj gradeč. Slovensko Bistrico, Skofjo Loko In Tržič. Kakor se čuje bodo prišle na vrsto še druge pošte po števila delovnih enot.
— Kako morajo biti kolkovane vloge In prošnje človekoljubnih ln pridobitnih ustanov |n zavodov. Generalno ravnateljstvo posrednih davkov je opozorilo, da nekatere državne oblasti navzlic jasnim in natančnim odlokom, po katerih so določene človekoljubne pridobitne ustanove in zavodi glede na točko 5 člena 5 zakona o taksah oproste taks samo za svoje vloge in prošnje, ne vodijo računa c tem, ampak sprejemajo brez takse tudi mnoge druge spise in izvrše jejo druga dela. dasi ti spisi In ta dela niso v smislu odloka oproščeni takse in nimajo niti v splošnem niti na taki ali drugi osnovi značaja vlog ali prošenj, kakršne smejo biti po točki 1 zakona o taksah oproščene. Ker se pa mora zakon o taksah pravilno ln povsod enako razlagati, je podalo generalno ravnateljstvo posrednih davkov naslednji pojasnili: Državne oblasti smejo sprejemati od ustanov in zavodov, ki jih Je finančni minister po točki 5 člena 5 zakona o taksah oprostil taks. samo prošnje In vloge, podvržene taksi iz točk t pristojhinske tarife, razen civilnopravnih tožb. Mimo tega se smeio sprejemati brez takse iz točke 2 pristojbinske tanfe samo iz priloge k tem prošnjam In vlogam, ki so po svojem bistvu ustavni del prošnje, če to niso listine, ki so podvržene posebni pristojbini.
— Po koliko denarnih pisem ▼ Inozemstvo sme oddati kdo na dan na isti naslov.
Počenši s I. januarjem tL se smejo pošiljati vrednostna pisma v nekatere tuje države, Točka 2. te okrožnice pa določa, da se smejo pošiljati samo manjši zneski, največ 500 dinarjev (tj. 34 zlatih frankov). Finančni minister je dovolil ta promet v prvi vrsti zato da prihrani pošiljateljem izgubo časa in pa stroške za nabavo Izvoznega dovoljenja. 2e samo to, da je znesek, ki ga sme poslati kdo iz naše države, omejen kaže, da je hotel finančni minister preprečiti vsako špekulacijo z našo valuto. Zato se nmeje samo obsebi, da stranke vobče ne smejo oddati več kakor eno denarno pismo na en naslov. Vendar pa smejo na pr. prosvetna društva in zavodi, pa tudi posamnlki kadar pošiljajo kupnino za naročene knjige, glasbila itd. ali pa domačini sinu ali hčerki.
ki študira v inozemstvu. Poslati tudi po dve denarni pismi na dan, aenarnfm zavodom, ml n* to ej dovoljene.
Iz občinstva. Pišejo nam: Dobivam iz Srbije pisma in časnike. Na časnikih Je moj naslov dobro čitljivo tiskan, vendar se tisti dostavljajo kam drugam in sicer na naslov, ki se z mojim naslovom ujema edlnole s hišno številko. Nekako dosledno pa dobivam liste s tujimi naslovi. Dotični pismonoša, — opozorjen na storjeno napako že neštetokrat in prigovarjan, naj se nauči cirilice, ie to odločno odklonil z besedami: »Srbski pa se ne bom očill. — to nI treba.« — Javnosti bi s to pritožbo ne nadlegoval, ako bi si mogel drugače pomagati. Tako je pač razumljivo, da marsikateri zaman pričakuje kak odgovor Iz Srbije, In kaj bi bilo, ako bi nam tam v Srbiji jeli vračati z odklanjanjem latinice?! — Bilo bi pametno, ako bi poštno ravnateljstvo z vso energija uvedlo pouk cirilice!
J. S.
— Dinarski dan Jngoslovenske Matice-
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice nam javlja, da so mu bili do 19. t m. vpo-sbni sledeči prispevki, zbrani ob priliki »Dinarskega dne* dne 9. trn.: 1.) Prispevki podružnic v dinariih: Jesenice 1250, Sv. Jurti oh ju*, žel. 4#">. Radeče pri Z"d. mostu 2138.50, Kamnik 707, Vransko 572.50, Medvode 678 75. S-oŠr.-vni 7fr\ Slovenjcradec 1346.25, Breži-e 9h0 50, Šmarje pri JelSah 447, Ormo* 2194.25. Breznica 924.75. Kostanjevica 31275. Ljutomer 101 Metlika 1P2V75, Zagorje ob Savi 1332, Kočevje 700, Podčetrtek 2b\ Oornia Radgona 312, Žhi 1*00, Skofja Loka 1475, Vnjnlk 140, Ru*e 2S6, Litija 1336, Bled 1034.25, Kozle 245 25. Logatec 176«. Trebnle 950. Podnart 194. Lož-?tarl tr«r 791. Vrhnika 1623. Kranjska gora 791.50. Brdo 218, Sevnica 919, Besunje 275, Dobrova C96 25. 2.) Šolska vodstva: St. In? ob Tabora 2"5.30, Gomilsko 615, Moste 211.25, St. Jnr v S1*v. gor. 172, Dobova 571. Stara Cerkev 11, št. Vid pri Orobem« 34. Grosuplje 412 25, Sv. Križ pri Jesenicah 32 25, Gorfe pn Bledn 170. Rače 256. Slovenska Bistrica 707.W\ Žalec 21225, Sv. Lovrenc na Pohorju 360. Velike Poljane 70, Tešanovcl 65. Koroška Bela 184.25, Šenčur mi Kranju 272 50. Tram 404, Grl že 301.50, št Vid pri Brdu 23275, Ribnica 2°0, Poljane 2^0.25, Vinica 339. Petrovce 52*10, Le^en 23, št. Rnpert ?2\. Cerklje ob Krki 62 70, Svetove! 57, Buče 51. Cezanjevci 75, Str-nišče 136, Cankovo 263.75. Orla vas 22"» 25, Begunje 186.25, Konjšica 100, Lesce 56.25, Laporje 163.50, Nevlje 45.75, Sv. Križ pri Liutomeru 80, Dob Je 32, Fikšinci 33. 3.) 2pni n^adl- Polšnlk 25, Muta 10. dbrez-je S\ Želimlje 13, 2ahnlca 5*2 23, Vurberg 15 Sv. Jedert 50. Sorlca 10. Stan ga 10, Sv. Martin pri Vurhcrzu 50. Smiklavž 15, Solčava 2\ Sv. Planina 102. 4.) Županstva: Dol pri Hrastniku 500, Hotedrščica 461.75. 5) Društva: Narodna čitalnica Vojnik 25, Finančna kontrola Ceršak 203 25. .Orel« Šoštani 25, »Orel« Trbovlje 30. »Sokol* Laško 482, nVnuritskl samostan Ptuj 2\ KMo jugoslovanskih sester Dravograd 460, Kat. izobr. dr. Konj'ce 270, Društvo rudniških nameščencev Trbovlje 100, »Orel« Preva-Ije 120, Kolo jugoslovenskth sester Prevaljc 104.75. »Sokol* Mežica 160, »Sokol« Mengeš 170, »Orel« Vače 36, »Sokol« Prevalje 170.   6.) Zasebniki skupaj 515.75.
— Aretacija profesorja Slavlča. Na odredbo preiskovanega sodnika dr. Dltt-maverja je bil v Zagrebu aretiran urednik »Hrvatske Svijesti« prof. Frsno Slavič in prepeljan v sodne zapore. Proti nJemu se vodi preiskava radi prestopka § 92.
— Pobijanje pijančevanja. Ministrstvi, notranjih del je z razpisom z dne 9. ckt. 1921, J. B. br. 11367 opozorilo vse podrejene oblrsti, da je naredba o pobijanju pijančevanja in omejitvi točenja alkoholnih pijač z dne 13. nov. 1919, objavljena v »l?r. listu« za S'oveniio dne 3. dec 1910, še v veljavi in da se m^ra strogo po nji postopati. Po § 3 te naredbe zapade vsakdo kazni, ki      Javno zaloti v pPanem stanje. —
— Iz carinske sinih«. Premeščen Je Iz Bnh'nfcke Bistrice v Beograd carinik Dimitrije Voinovffc
— Privatne trgovske šole Ministrstvo za trgovino je odredilo pismeno anketo o delovanju In odpravi privatnih trgovskih šoL
_ Poroke. 30 letnico svoje poroke In
obenem poroko svojega sina je slavil na Martinovo nedeljo g. Ignacij B u r n i k. nadpaznik na Glincah. še na mnoga leta!
_ Za razvoj tujskega prometa. V prihodnjih dneh se vrše v ministrstvu industrije in trgovine velike konference delegatov za tujski promet iz cele države In pa zastopnikov prizadetih ministrstev. Dnevni red teh konferenc je: t. Zakon o delu v trgovinah m delavnicah z ozirom na našo hotelsko industrijo: 2. državna in komunalna politika t ozirom na razvoj hotelske Industrije s pomočjo zasebne inicijative; 3. kataster hotelov, dosedanje delo in predlogi za izpopolnitev, 4. zak. o kopališčnih odborih; 5. letošnje olajšave pri vizumih in dosedanja policijska kontrola, predlogi; 6. propaganda, reklamna in informacijska služba; 7. letošnje število tujcev, 8. razvoj turizma, zlasti z ozirom na Češkoslovaško, 9. naša prometna politika z ozirom na tujski promet (pogozdovanj, markiranje potov, razsvetljava vodovodi itd.); 12. mere proti pretiranim cenam; i3l osrednji mednarodni turistovskl svet; 14. nstancvltev mioslov. turing kluba.
— Akcija za znižanje cen sladkorja. Minister trgovine in industrije dr. Grlsogo-no Je včeraj priredil anketo o akciji za znižanje cen sladkorju. Na anketo so bili povabljeni tudi zastopniki sladkorne industrije. Na konferenci se je predvsem ugotovilo, da je letos sladkorna kampanja izredno ugodna. Prvotno so računali, da se pridela okoli 7600 vagonov sladkorja. Sedaj je že ugotov* Ijeno, da se ga pridela 11300 vagonov. Za tsvos ostane po pokritja domaČe potrebe še okoli 6000 vagonov. Na anketi so se razpravljala vprašanja, ki se nanašajo na taiianjt cea domačega sladkorja. Zastopniki sladkorne industrije so od ministra zahtevali dovolitev 50% tarifnega popusta za Izvoz sladkorja.
— Smrtna kosa. Včeraj popoldne je na Viču umrla ga. Ana 9 k e r 1, vdova Novak, znana gostilničarka m obrtnica. Pokojrica je bila na Viču v bližnji in daljni okolici do» bro poznana. Bila je vrla slovenska žena, marljiva sor-^dinja in podjetna obrtnica, vseskozi strogo narodnega in naprednega mišljenja. V tem d-jhu je vzgojila tudi svojo deco. Njen sin Slavko Novak je napreden občinski odbornik na Viču. Blagi pokojnici bodi ohranjen prijazen snomin.
— V smrt radi nesrečne ljubezni. V Boki Kotorski je te dni izvršila samomor 16 letna Ljubica Ljutica. Imela je ljubavno razmerje z nekim mladeničem. Med obema pa je nastal spor ter sta se ločila. Ljubico je to iizično in duševno uničilo In odločila se je k obupnemu koraku. Ljjbica je izginila — našli so jo malo zatem obešeno na smokvi... — O drusem tragičnem slučaju poročajo iz nekega sela v Hercegovini. Pe-voika Milica G. je imela Ijnhavno raz-nerje z nekim 19 letnim mladeničem, docmi je Imela ona že 24 le:. Njena ljubavna srečrt ni trajala dolso, kajti mladi ljubimec se je svoje izvoijenke kmalu naveličal in io zapustil. Prevarana devojka je pričela blazreti. Videlo so jo večkrat, kako se razeovarja sama s seboj, prepevala je In vriskala, v n^sledn^m trenotku pa si je pulila tase Iz glave. Pred dnevi si je v takem livČne.Tt napadu prereza^ žile na roki. Kasneje so so naš!! seljaki ležati v mlaki krvi na cesti. Vsaka pomoč pa je bila brezuspešna. ker Milica le že Irkrvavela. Zadnje mene besede so bile: »Kje Je oni prokletnik, zemlja naj mu kosti izvrže . ..!«
— Volkovi v Da1mae!|L Zopet so se pclavill blizu raznih sel volkovi, ki ogrožajo seljaške domove. Pridejo tudi v sela sama. Podavili so že mnogo ovac.
— VIe'1 vlom v zagrebško carinarnico. Včeraj ie bil izvršen v Zagrchu vlom v prostore carinarnice na južnem kolodvoru. Vlomilci so navrtali blagajno in odnesli 100.000 Din gotovine ter ček. glcscč se na 20.000 Din. O vlomu je bila takoj obveščena policija. Vlomilci so na licu mesta pusti'1 rpzno vlomPno orodje, tako vrtalni stroj, pile, svedre itd.
TARZAN
•e pred*a\m od 23. novembra naprej v „KIM9 IDEAL"
\ — Porabljeno je bfio v torek v dram/ kukalo v parterju pri sareroherki na levo. Oseba, ki ga je vzela. Je bila opazovana ter se poziva, da ga vrne v garderobi. Kjer je bi!o vzeto. 12* •
— Policijske ovadbe. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvl-
i ne 3. poškodbe tuje lastnine 1, izgreda 1.
suma tatvine  1. kaljenja nočnega miru I,
prestopka cestno pol. reda 10, prekorače-| nja pol. ure 4. Aretacije: 2 rac: postopanja.
1 radi pijanosti, 1 radi kajjenja nočnega
miru.
— Nepreviden deček.    Dne 15. t. m.
okoli 6. ure je neki deček vrgel po neprevidnost? kamen v izložbeno okno tvrdke Osva'd Dobeic na Sv. Jakoba trg':. Deček je razbil 650 Din vredno Sipo. Pomočniku, ki ga je prijel, je deček izjavi', da se piše Breskvar in da stanuje v Mestnem logu, vendar policija prebrisanca >e nt izsledil2.
Iz Ljubljane.
— Udruženje jugoslovenskih na vinarja v, sekcija Ljubljana, priredi na dan Narodnega praznika dne 1. decembra zvečer v UnJonskl dvorani koncert, na katerem sodelujejo od'ični slovenski komponisti in nekateri ljubljanski pevski zbori. Občinstvo opozarjamo, da se bedo vstopnice za ta koncert prodajale od ponedeljka dalje v Matični Vnfig^mi na Kongresnem trgu.
— Porotno zascđanfe v LTublTanl. Zimsko porotno zasedanje ljubljanske porote se otvori prve dni meseca decembra In bo trajalo precej časa. Določenih je že več zanimivih obravnav izmed katerih so žo končnoveljavno razpisane sledeče. V sredo dne 3. dec. se vrSi obravnava proti Mihaelu Lukmanu »adl goljufije In nezvestobe; predsed. senata viš. sod. svet. Mladič; v petek dne S. dec. proti Franu Zupanu radi težke telesne poškodbe, predsed. sen. dr. Kaiser; v soboto b. dec. pa bo dan tatov. Vrse se kar tri obravnave in sicer proti Ivanu VVukarju, Al. Gradišku in pa Ladislav Zlbertu. ki so obtoženi vsi radi tatvine. Predsed. sen. sod. svet. Antloga. Dalje so za to zasedanje določene se naslednje obravnave za katere pa Še niso določeni dnevi. Srebotniak Ant. Stopnikar Luka, uboj in Stanko Tnfkovič tudi § 197. Kakor vse kaže, to porotno zasedanje ne bo tako krva« vo, kot so bila prejšnja.
— Petkov trg je bil kljub ostri zimi jrko živahen in izredno dobro založen posebno z raznimi postnimi jedili. Poleg raznih mlečnih domačih In vpeljanih izdelkov in najrazličnejše ze'enlave ln raznega sadja je bi'o na trgu tudi Jako mnogo rib. Na prodaj so bile izredno lepe ščuke, dalje so se dobili somi, kg. 30 Din, šlajmi, klini, platnice in ojstriži. Kot posebnost so bili na trgu tudi polži in sicer komad po 1 krono in pa žabe po 4 krone. Poleg tega pa je bilo na trgu tudi precej divjačine, kakor zajci, srne in kljunači. — Cene so bile za ribe In divjačino sicer na videz precej visoke, vendar pa z ozirom na dejstvo, da Je to posebnost — primerne.
— Porzno razsodišče v L'abl'anl. Pred tem sodiščem se je včeraj vršila druea javna razprava pod predsedstvom gosp. drja Božiča.
— Izgubila se je zlata zapestnica na
poti od Trnovega do Oosposvetske ceste, na Aleksandrovi cesti ali v kavarni »Emona«. Pošteni najditelj naj odda zapestnico pri upravi »Naroda« proti dobri nagradi.
— Darila za siromake. Mesto venca na krsto pokojnemu g. Antonu Luckmannti je daroval g. Pran Derenda, tovarnar, 250 dinarjev za reveže Trnovskega okraja; g. Josip Mayr, em. lekarnar in pcsestn<k, pa je daroval 200 Din za mestne reveže.
— Koncert v kavarni »Evropa« se vrši jutri v soboto. Svira dravska godba. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. 423/n
— Risarska razstava. Kakor običajno bodo ležali dne 23. novembra (t. j. prih. nedeljo) od 9.—11. In v ponedeljek dne 24. tm. dopoldne v risainici državnih učiteljišč v Ljubljani na ogled csl letos od gojencev In fojeak izvršeni okraski na risarskih ovit* kit
— Klub Primork priredi tudi letos svoje plesne vaje in vabi k udeležbi svoje prijatelje in lanske obiskovalce. Prijave se sprejema v petek in soboto od 15. do 17, v damski sobi kavarne »Emona«.
— Pevsko društvo »ljubljanski Zvon«.
V soboto 22. nov. U L točno ob polosmih vaja v društvu. Odbor.
H,
za gospe neobhodno polrebtn.
Iz Celja.
—c Akademija v proslavo ujedinjenja. V neđelio. 30. novembra, na predvečer državnega praznika, priredi mestno gledališče s sodelovanjem Sokolskega društva v Celju v proslavo ujedinjenja slavnostno akademijo Sodeluje orkester Glasbene Matice pod osebnim vodstvom ravnatelja %. Sanrina. Na sporedu so še telovadne točke, petje in druso. Spored bo 5a*Io pe*Ter. Vstopnice se bodo tekom drugega iccina dobile v predprodan pri f'jdki Ooričar & Leskovšek.
—c Pregled In žigosanje steklenic ln posod /a točen - alkoholnih pijač in mleka. Meroiskusn! urad je naprosil mestni magistrat za nastopno objavo. Po naredbi ministrstva trgovine in industrije v Beogradu morajo biti pregledane in žigosane od državne kontrole mer vse steklenice ln posode, s katerimi se toči v gostilnah, pivnicah, kavarnah in drugih javnih lokalih: prav tako tudi posode za točenje rnleka. Ta naredba je postala veljavna s 3. sest. J924. Določeni rok poteče za pregled in 2i-gosanic »novih steklenic« pri steklarjih in v steklarnah s 3. decembrom 1924. v krčmah Itd. (starih steklenic) pa s 3. junijem 1925. Po tem roku se ne bo več sprejemalo omenjenih steklenic in posod za pregled in ž;gosanje ter postanejo vsled tega neveljavne. Zgoraj omenjena obrtna podjetja morajo svoje steklenice in posodo z ozirom na obseg delokroga meroizkusncKa urada v Celju čimpreje v to svrho predložiti.
—c Mestni muzej. Medvojne razmere so povzročile tudi v celjskem muzeju nered. Glasom sklepa občinskega sveta in muzejskega društva se bo ukrenilo vse, da se primerno popravijo muzejski prostori, kar se bo zgodilo v spomladi. Muzej bo nato zopet izročen svojemu javnemu na menu.
tjrf»ff'r*r
mi
Colombo
CEYL0N TEA
100 Grammcs ho. i
m;
mm
mM
■ 'IIIII lili
Iz Maribora.
—m Spremembe pri carinarnici. Carin«
ski uradnik Fran Mencinger iz Sarajeva je, bil glasom ukaza mfnisirstva premeščen v 1 Maribor.
—m Ljudska univerza. V ponedeljek predava na ljudski un'verzi profesor tukajšnje realke dr. Janko Kotnik o Parizu. Predavanje bj spojeno s skioptičniml slikami.
—m 2rtev zastrupi jenja. V sredo 19, tm. ie umrla ga Marija Dreo, soproga urar-ja, ki se je zastrupila s plinom. Gre za nesrečen slučaj.
—m Poskusen samomor. V sredo ob 14. se je skušal obesiti v Krčevini stanujoči poštni poduradnik G. Samomor je hotel izvršiti na podstrešju, na mestu, kjer sc je pred enim letom obesila njegova žena. V zadnjem trenotku je moža rešila njegova druga žena, ki je slučajno stopila na podstrešje. Na pomoč je bil nato pozvan poveljnik gasilcev g. Voller, ki je potom umetnega dihanja kandidata smrti zopet oživel. G. je bH nato prepeljan v bolnico.
—m Volitve župana v Središče pri Ptuj«. Dne 17. tm. so se vršile v Središču pri Ptuju volitve župana. Izvoljen je bil ponovno g. Fran L u k a č i č, odličen narodnjak In naprednjak.
—m Lepega sulca, težkega okoli 11 kg je ujel kavarnar Jurij Pichler iz Ptuja* <$-m Zasačen tihotapec. Na iMelJski . cesti je stražnik ustavi! znanega tihotapca Josipa Mijaka, na katerega je bila policija I že dalje časa pozorna. Mljak, kateremu so postala tla na Hrvatskem prevroča, je premestil svoje delovanje v Maribor ter Je bil v tesnih stikih z avstr. tihotapci v Špilju. V njegovem nahrbtniku so našli razno vtiho-taplleno blago, počenši od kravatne igle do svilenih robčov. Tihotapec je bil izročen sodišču.
Darujmo za sokolski Tabor!
MM.
Stev. 268
Gospodarstvo.
Uradniške plače v Nemčiji in Švici.
Zanimivo je primerjati položaj našega v radništva z onim v drugih državah. Plače nemškega državnega uradništva so bile po= višanc s 1. aprilom 1924. Teoretično zvišanje znaša okrog 20 %. Faktično pa samo 13 %, ker so se tudi stanovanja s 1. aprilom po* dražila. Kove uradniške leVnc plaCc v rent« nih mark al so tc»le:
skupine: I.
n.
TTL
IV.
V.
\TI. vn. vm.
IX. X. 5CT.
xn. xm.
izven skupin
1. aprila !924
684— 912
750— 1002
822— 1092
924— 12*0
1104— 1470
1302— 1734
1390— 2130
1830— 2430
2160— 2850
2550— 3390
>-)40_ 3930
.mso— 4020
4200— 5610 ao00—17.100
Obenem s povišanjem rednih plač se rvfSati tudi dohodki za stanarino, in sicer po nastopni tabeli:
t razred: minimalna letna plača . 13.000 fr.
maksimalna   *      >        16.000 » XXVI. r.: minimalna    »      » 2_500 »
maksimalna   >      » 3_500 »-
Da pritegne v državno službo strokovno dobro kvalificirane moči, je dal federalni svet predstojnikom posamnih uradov pravico, da lahko po svoji uvidevnosti zvišajo maksi« malne plače tistim uradnikom, ki so za dr« žavo posebno koristni, še za 20 %. V krajih, kjer presega najemnina in dohodninski da« vek srednjo postavko, dobivajo uradniki 5e posebne dokiade za stanarino, in j-icer:
za neoženjene      za oženjene I. cona 75 fr. 100 fr.
TI.    » 150 » 200 »
HI.   » 225 » 300 » '
IV.    * 300 » 400 »
V.   » 375 » 500 »
Poleg ter»a ima vsak švicarski državni uradnik pravico do posebne dokiade za vsakega otroka pod 18 let. ki ne zasluži. Ta do* klada znaša za vsakega otroka letno 120 frankov do največ 600 frankov za vse ctro* ke. Pravico do te dokiade imajo samo oni rodbinski člani, ki so v popolni očetovi oskrbi.
•
skupine	plače	stanarini	v r..»tovini izplačana sUum*wn i
L	do 811	252	200
TT.	» 1092	390	312
m.	t. 1734	540	433
TV.	• 2S50	72l)	
V.	» 4620	960	768
vr.	6600	1260	TOOft
VII.   nad 6600		1560	124S
Zvišane so bile slednjič tud: rodbinske dokiade, in sicer od 7 na 8 mnrk mesečno za ženo in od 11 na 13 mark mesečno za vsakega otro k n do 6 iet. od 12.50 na 15 mark za deco od 6—14 let in od 14 na 17 mark .'a otroke od 14—21 !et.*NarvzIfc tenu r*.*i* šanju pa znašajo plače nemških državnih uradnikov, zlasti višjin. koma i 50 :n 70 % predvojnih plać v minimalni. s*- -.nnni na v realni vrednosti.
Švicarski federalni .-.vet je predložil IS. ju!. T924 parlamentu osnutek novega uradni* škcgft zakona. Po tem ZtkOnu sc u rede urad* r:škc plače na sledeči način: C\cr. 37. pred* videva 26 razrednih plač v minhnabcena in maksimalnem znesku:
—g Davkt v septembra. Neposrednih davkov in doklad je predvideval proračun za september S3. 696.013 Din 6 para. Državna blagajna pa je prejela 67,393.855 Din 10 para. Hrvatska in Slavonija je plačala S.919.445 Din 23 para, Bosna in Hercegovina 7,534.360 Din, Vojvodina 19,521.747 Din 16 para, Slovenija 8,453.833 Din 86 para, Dalmacija 1,335.625 Din 15 para. Srbija in Črnagora 21.628.843 Din 70 para. Izredne dokiade so znašale 46,173.498 Din 95 para (v proračunu predvideno 41.666.666 Din 66 para); od tega je plačala Hrvatska in Slavonija 6,142.122 Din 33 para, Bosna In Hercegovina 10,425.552 Din, Vojvodina 9.829 574 Din 45 para. Slovenifa 3,660.049.70 Din, Dalmacija S4.94V.021 Din, Srbija In Črna gora 16.031.253.45 Din. Od davkov na poslovni promet ie dobila država v septembru 5,853.347.97 Din <v proračunu predvideno 16,666.666.666 Din).
—g Sajen'e bombaževca v Madžarski.
Madžarski veleposestniki delajo vsled nasvetov tekstilnih industrijcev že neka i let poskuse s sajenjem bombaževca. Ti poskusi so radi prejšnjih dobrih uspehov bili letos povzeti v relativno veliki meri, kajti z bombaževcem so nasadili približno 35 hek-
tarov na rasnih mestih delete. Čeprav Tre* I me ni bflo dosti ugodno, je Mla produkcija višja kot je povprečna v Zedinieulh državah, na vsakih 57 arov se je pridelalo 300
do 250 kg sirovega bombala in trikrat toliko semena. P-jkI temi pogoji in pri današni: ceni bombaža bi prinašal hektar, nasajen z bombažem, poljedelcu trikrat večji dobiček, kakor če ga seje z Sitom. Razen tega bombaževec ne zahteva skoraj nobenega negovanja, akomodira se slabi zemlji In poskusi na Madžarskem «*o se vršili na maio rodovitnih tleh. Prihodnje leto se bodo vrsti: poskusi v večjem obsegu in predvsem bodo skušali izbirati seme; tako da se pospeši končn: razvoj in aklimatiziranje te rastline tamošnjemu podnebju. Bmnbafevsc namreč rabi ponavadi 5—6 mesecev, da ma sad dozori i:i to dobo Je treba skrajšali, da bo mogel d^zoreti tudi v letih s slabim vremenom. Problem aklimatizacije bombaža na Madžarskem bo rešen v celoti, ako se posreči vzgojiti rastline, kl dozore v čim najkrajšem času. Če bi se tej kulturi posvetilo 50—60.nco hektarjev peščene aH slabe zemlje, bi mogla Madžarska kriti potrebo bombaža doma in že s tem edinim dejstvom bi postala njena zunanja trgovinska bilanca aktivna. Tudi za našo kraljevino bi bilo velikega pomena, če bi se zainteresirani krogi, tekstilni tovarnarji m poljedelci, začeli zanimati za sajenje bombaža. Bilo bi v njih in v splošno korist vseh.
—g Prodaia starega papirja (40.000 k s) se bo vršila dne 15. decembra ti. pri ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice > LJubljani interesentom na vpogled.
—g Radio-razstave, Iz Ženeve naznanjajo, dr. se bo vršila tam prihodnje Veto in sicer sele meseca septembra mednarodna radio-razstava. Izbrana je za razstavo jesen raditega, ker je ta letni čas za sprejemanje z inozemskih oddajnih postaj prikladnejši, kakor spomlad in pa tudi raditega, ker bo ta čas v 2enevi zborovalo Društvo narodov. — Svetovna radio-razstava. ki se je vršila koncem septembra v Newyorku, je vzbudila največje zanimanje strokovnjakov. Posamezne oddelke je bilo treba razširiti še na pododdelke za nove iznajdbe. Razstavljeni so bili trije različni aparati za predvajanje radic-sveilih slik. Na razstav! so bili izdelki iz raznih evropskih držav. Prišlo je na razstavo na tisoče inozemskih zastopnikov m kupcev. — V zvezi v vzorčnim sejmom v Pragi koncem marca 1925. se združi poseben radio-sejem kolikor mogoče velikega obsega. Istočasno bo zboroval kongres radio-amaterjev.
Julijska Krajina. i
— Na zadnjem sejma v Sežani je bilo | 1943 glav živine. Goveja živina po 500 Hr j stot, konj: so se prodajali po 1500 do 4500 eden. Teleta po 8 do 9 lir kg, prašiči po 60 do 100 !ir v starosti pet do sedem tednov. Kupčija je bila zelo živahna. Prodalo se je tudi mnogo manufakturnega blaga. Sežanski sejmi sploh dobro uspevajo.
— Radi nesrečne ljubezni. Samomor je izvrši* v Trstu 19-lerni Albert Petelin dona iz Zadra, slušatelj na univerz; za gospodar-ske in trgovske vede. Pri njem so naši: pismo, iz katerega sledi, da ga ?e gnala v smrt nesrečna ljubezen.
— Šolska ekroija :n dldakrfčna ravnateljstva v JuTIJski Kraiini. Sedaj se je izvršila razdelitev šolskih okrožij, toda upoštevale se niso pri tem prav nič potrebne krajevne razmere. Enaka površnost vlada tudi pri razdelitvi didaktičnih ravnateljstev, Objednem se za mesta z avtonomno šo!sko upravo imenovan; takozvani častni n?. J-zorniki in sicer za Trst, Gorico m Viden*..
— Javna knjižnica podružnice šentjakobske čitalnice v Rocola Izvrstno posl-j-je. Naše prebivalstvo uvideva velik pomen knjižnice in se jo pnđno poslužuje tako, da se prosve:a v tem okraju dobro pospešuje. Pričakovati je v krafkem povečanie knjižnice.
— Na Opčinah priredi pevsko društvo »Zvon^ 23. tm. veselico v prid društvu. Na vzporedu je tudi mala burka in mala veseloigra.
TARZAN
pretiva naprej
fi
d 23. ntvembi KINO IDEAL"
Najkrajši in najdaljši.
Slava, ki so jo bili pri zadnji konkurenci dunajskih debeluharjev deležni debeli, čijih slike so rz.^ie v vseh dunajskih iiustracijah, ni dala miru najmanjšim in naj- j daljšim Dunajčanom. Kaj ima človek od tega. Če je visok samo 95 crn in plača samo polovično tramvajsko pristojbino, če pa javnost in predvsem časopisje to rs^nzacJjo* omalovažuje. Zato pač je morala biti konkurenca najdaljših in najkrajših ... In so ^e izkazali -dotei« in -kratki., za nenavadno prebrisane. V komisij.;*, ki je imela odloče-
vati, so poklicali več novinarjev — bale zato, da so ti najbolj nepristranski, v rcsrrci pa so stremeli za tem, da si z*M£i!-m;o že v napre.' zaželjeno časopisu^ reklamo.
Konkurenca je biia prav zabavna in pristna in že nastop konkurentov je vzbudil Pvizornosi. Zanimiv je bil prizor, ko je sk raj dvanieterski iongin vodil zi roko koma* enmeterskega Škrata, na katerega je mora! stalno paziti, da ga ni kdo pomendral al! kdo odnesel pod površnikom. Ljudje so zlobni... Zače!: so merit;. Naipreje -lon-?ine* in izkazalo se je, da je rJvametcrsko merilo premajhno. Po dolgem trudu so našli pripravno merilo.
Slava« najdaljšega Danajčana pripada Francu Bru->chu, k! je dosegel ?03 in pot centimetra. Odnesel je rekord, zanimivo pa yz tudi dejstvo, da je v zadnjem leto rrastel Za 1 cm. kljno temu. da je Xe prekoračil dobi rasti. Morda gre ta porasta na račmt skrite podloge v čevlju? Toda možu se ne sme delati krivica, kajti odnesel bi prvenstvo- če tudi bi ne zrastcl za omenjeni ceii-liir.etcr. Njegov najbližji je iniel 202 centi-metersko visino, naio gre počasi navzdol. Razlika ie minimalna, gre komaj za pol. kvečjemu za en centimeter in 10 VonKrtre"1-tov ima Še vedno čedno ?n vpoš evc^eo višino 192 cm.
Med na;man>šimi je razlika večja. Tu s! je priborila prvenstvo Rtič. l.e^poldina Luo-schu. ki je svoje MnoškLVT konkuven*«j daleč »nadkrilila*. Zbran: cvet n;'"-.th Irkolhtov pa se je energično protivi! lemu, li bi prizna! ženski prvenstvo in tak » i >;a' : gdč. Busch samo • irven konknrc *>: j •. Na.hnaijši Dimajčan :e neki mlečnež. ki meri 111 cm. Po- poklicu je kipar in se p'š«; Kratkv. Značilno ime! Mali ie prine>«.! s seboj različite listine, iz katerih je razvid:io, da ;e ?e dosegel 18 let in ima torej pravico <J,*> fekmo-vanja. Priznali so mu tnJi pn nagra Io na snlošn.i žalost vseh preostali^ malih«.. Druv, je bil Štefan Broschik s 114 fn tretjt Zoltau Hirsch s 116 cm.
Naklaljši človek na svelu pa le menda neki Nizozemec, ki meri 2$0 tm. Kako nekt se vozi po tramvaju . . 0
RAST O PUSTOŠ! f WEK.
Od Efo 11) m i ure" i. % .* VALENTIN KOPrfAP..
Kino Ideal: S'c vnrr?o^-.: tropičnlh V.ra-?ew.
Kino Matica: •.'KntMca --u ;-.iev-..
Kino ljubljanski dvor:   C^kn^kn kri«.
PJJBfflll\ Pi|ifSy!a KR^TOFIČ - BUČAR,
priporoča
Narodna linjlprna.
9
Damska in otroška konfekcija — prodaja po nizki ceni ^
ili
bluze, jumperj«! krila, oblak* m drugo damsko konfekcijo      J JJ I
v. v a « n e :  jope tudi za deklice, lalovnlka, obleklo« ia druge plotoolno
to
■H
OTROŠKE OBLEKICE, PLAŠ6KE
velika
izbira.
PAPIR
40 eiektrc m\m
najboljSi fabrkat s 40 0 '0 popusta S \'es električni materijal globoko nnd dnevnimi cenami. Elektro Company, Ljubljana, Sv« Peti*« c. 25. 128-T
KUVERTE
VIZITKE
PRIPOROČA
NARODNA KNJIGARNA
LJUBLJANA — PREŠERNOVA ULICA Stev. 7
Pletilai stroj
St. 8/36 cm se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6978
Regal,
nov, 4 m dolg, 70 cm ši« roic — se ir^odno proda. — Matck. LtuMiana. Dal* matinova ulica 13.   136 T
Sodna dražba
znamke Adler, 17 konjskiii sil. 4 cilindre, štiri sedežen z novo in rezen?no pnevmatiko se vrši dne 25. t. m. ob polštirih popoldr.c v avtogaraži Stupica, Slomškova ul. Izklicna cena Din 7000*—       zoro      Kupci, pridite!
			>*»**»........»
			
r
Najnovejše
modne liste
fimjle&ke* fnmcoske m nemške
za jesen in zimo
1924— 192.%
priporoča
Starodna knjigarna, Ljubljana
Prešernova ulica štev 7. Prešernova ulica štev. 7.
6999
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, mama, stara mama, teta, gospa
Prazne »Odol«
steklenice
sprejema nazaj drogerija Anton Kane sinova, 7*v dovska ulica 1. 6706
Odda
danes popoldne ob polu 2. po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto ob pol štirih iz hiše žatosti §1 56 na pokopališče na Vičy.
Vio, dne 20. novembra 1924.
Žalujoči ostali.
skla
primemo za delanieo v bivšem Perutn'nskem zavodu v Snod. Šiški. Po asnlla dale lasttrca »Kmetska gojilnica* v Lfubliant. 7009
liče se
zdtava, močna in bolita de-voika, v starosti 23-30 'et, ki zna kuhati in vsa h<5na dela opravljati. Ponudbe s sliko poslati na naslov Maha MitaavHevič', Zemun, Dubrovačka 16 7005
Perje,
kokošje, račje in fio-ie. puh. oddaja vsako mno» irno po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čakoj več 52/T
Okraske in svečke
2a božicTiO drevo, jaslice narejene in v polah, oo?
Učne in ncn>otetne rez* gtednice, pismeni, ubran (krepni) in svileni papir, nudi na debelo in drob« no nefeenefe — L. PEa VALEK., Ljubljana, Zh dovr.ka ulica. 132'T
»Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa-vici (triper) ter zastare« lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetiu mehur^ Ja. Za popolno ozdrov« ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodf om stane 45 Dn. — Proizva* ja in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred« prs lekarna Penić. Za ure--prešič. Hrvatska. 90T
b»fr mastila, lakooe9 Stiih, ensafk, k!sloue I garaniovaiio £f7fi ffrnls najbaljc fe&feoole
Elledić - Zm
mHRiBOR Ljusunna hovisrđ
padralnlca      centrala skladtSfe
T1SRNICE:
LJUBLJRnii-rflEOUODE 2088
ROYflt MAIL LINE
ijc.ino S. H. S Zaorab» 'irg. K. itev. 17. js5* Redoviti ootnlftki opameti HambnTO-CHerbotirri-Sujthamptort v
New Vork en Kanado
ChorbouptT-LIverro^l-Southampton v
Južno Ameriko.
--n>r> ^2 J&r.eira. S«fl*.e!», Manievideo. Bti*nc» A?r«. Samaolo. — —
Odirava potnikov v prvem, drugem in tretjem rurredu.
Ksbine tretjep« rarrcda z dvema In žtlrimi portetjareu
Podztitonttv« ■
B*ocrra<l. K jrajrfcrEie^-a v'lcz 9!. — L;uhl'arta. Kolodvora t« oliea 36. — Veliki Bečkertk. Kralja Aleksandra n.4 — Btto!|, Bulevard Aleksandra 1<V3, 3riro]a\x: naslov ra nori navedena nodrastopsiva „Rovmailnac".
Za Bomo, narcffgovino, Dalmacijo In Crnofi
Srnska Prr.metn* banka v Sarajevu In Ornatu
Brzojavni r.a : „Prometna banka". MaT     Doplaovonje v vseh jezikih.
Kreditni zavod za
LJUBLJANA, Prešernova ulica
in industrijo
v lastnem poslopju).
Obrestovan<i rlog. nakan in prodaia vsako-1 vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. . borzna naročila, predujmi in krediti vsake i vrste, eskomnt in mkaso menic ler nakazila ! v tu- in inoyewstvo. sate-dep^sits itd, itd.
Irrajavke: Kredit LJqb1?an^ - Telefon i0. 457 in MS.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
♦
d
0547
7A