PRImuKSKI DNEVNIK
PoStnina plačana s gotovini „	„ i*
Abb. postale I gruppo Lidia 5UU lir
Leto XXXIX. Št. 102 (11.518)
TRST, torek, 3. maja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRESENETLJIVA ODLOČITEV PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE
Predsednik Pertini poveril sen. Morlinu posvetovalni mandat za izhod iz krize
v
Se ta zadnji poskus nima nobene možnosti uspeha - Socialisti ne spreminjajo svojih stališč - Ali bodo datum junijskih volitev premaknili za teden nazaj?
RIM — Prvo majhno presenečenje v italijanski politični krizi. Vsi ®° včeraj zjutraj pričakovali dekret za razpust parlamenta, predsednik republike Pertini pa je poveril klasični poizvedovalni mandat predalniku senata demokristjanu Tommasu Morlinu, da bi dodatno »preveril orientacijo parlamentarnih skupin in strank glede vladne krize*, kot le rečeno v noti s Kvirinala. In kdo naj bi bil zadolžen za to nalogo ™t predsednik senata, ki je po ustavi drugi mož v državi za predsednikom republike? Ta ukrep je seveda izzval veliko presenečenje, ob Jem pa je takoj začela prevladova-
* še skepsa. Morlino, ki je «poča-seen zaradi velikega zaupanja*, je obljubil, da bo izredno hiter, na dlani pa je, da ne bo mogel rešiti o^me zakonodajne dobe. V rokah nima nobene karte, niti tiste, ki bi n>u omogočila ustanovitev «volilne vlade*, da bi upravljala junijske vo-“ive namesto Fanfanija. In zaradi 'ega vprašanje: zakaj takšna izbira predsednika republike?
nem aktu*. Pertini se je poslužil tega ukrepa, da bi prepričal državo o neizbežnosti volitev in da ni možno ustvariti nove parlamentarne večine. Skratka, gledamo igro, ki je bila potrebna, da ne bi še dodatno skazili slike te izvenparla-mentarne krize, ki jo upravljajo izključno stranke in katero gre pripisati v bistvu samo PSI, ki razpolaga s samo 10 odstotki moči. Pri vsem tem ne gre pozabiti, da so se
Poluradno se govori o «dolžnost-
PRVOMAJSKE PROSLAVE V ITALIJI
V ospredju vladna kriza in napad Confindustrie
lama in Carniti proti manevrom gospodarjev za preokret v desno, Benvenuto za reformo zveze
,	— Prvi maj je potekel v I-
■®bji v znamenju tradicionalnih sin-'aaalnih manifestacij s sprevodi po *^diščih na j več jih mest, delavski-shodi in govori najvidnejših sin-9'kalnih voditeljev, le v Rimu so ?e sindikati odločili za odstop od tradicije in so priredili ljudsko ve-sekco v vrtovih Ville Borghese, z vrsto kulturnih prireditev, glasbena nastopov, plesom in igrami za .obe. Drugod so bile glavne teme s*ndikalnih shodov vladna kriza, boj *a delovne pogodbe, družbenogospodarske razmere in obramba delov-mb mest.
■j Generalni tajnik CGIL Luciano rf^a je govoril v Firencah pred Vee kot 10 tisoč delavci in je pou-anh da je v sedanjih razmerah Prid rtiaj mnogo bolj dan boja kot Plaznik. Pri tem je opozoril na ma-rfjVer Confindustrie. ki hoče izkori-_l 1 krizo za premik politične osi v esno in je pozval delovne ljudi, naj ^ ,na junijskih volitvah jasno izre-eJo za temeljito preobrazbo gospo-arske politike. Enotna sindikalna nrj? b° morala pred volitvami sli .ti demokratičnim političnim *am jasne smernice za spremembe, .rKospodarski zagon, za obrambo ridikalne moči delavstva. jLania je ob tem naglasil, da se r\~° morale stranke jasno izreči o h predlogih, tako da bodo mogli VoPvni ljudje zavestno izbirati pri v 1,tvah na osnovi nedvoumnih ob-j. z’'ki jih bodo sprejele stranke in dati. Tajnik največjega sindi-n ta je nato obravnaval mednarodni razmere, ki jih označuje razži-v. . oboroževalne tekme in zaostreni]:16 ^P^osh. Pri čemer je po-11 obvezo sindikatov za popušča-vif ?a!*ei°-sti, za mir, za zaščito ci-. n,h in političnih pravic ter neod-‘5?osti vseh narodov.
»jv Milanu je pred 15.000-glavo mno-^o govoril tajnik CISL Pierre Car-n '• .-ie dejal, da »gospodarji z j ‘.Umnimi izzivanji zasledujejo ne 0 |7-njčenje januarskega sporazuma tičn60'- de'3- a tudi potlačen je poli-in • 'n Pogodbene vloge delavstva d-^odikata*. Po njegovem mnenju hinv Na*°i skušajo z «avanturistič-n izbirami* pognati državo nazaj, 'demer se nekateri politiki (jasen du^1^ na desnico KD) »ponovno nav-kaluioj° za centrizem*. Toda sindi-ort« zna' takim izzivom primerno nn?°VOriti, Je poudaril Carniti. ki je fcj™ Prešel na vprašanje vladne
boritem tajnik CISL zatrdil' d.a
J kot volitve potrebujem) drugačni gospodarsko |)olitiko, ki naj te-/ k razvoju in opusti monetarizem,
. Pravičnejšo davčno politiko. Gle-na_irnednarodnega položaja pa je Žitv’ 11 Podf>oro sindikata razoro-ierf 1 nasprotovanje nameščen ju d ar*'*1 *zstrelkov ter izrazil soli-2a ost vsem narodom, ki se borijo neodvisnost, pri čemer je pose-,1 omenil tragedijo argentinskih katS«Ž?a-rec’dosov* 'n P°*Jsk* sindi-nik - idarnost, katerega predstav-je tudi spregovoril na shodu, .rajnik UIL Giorgio Benvenuto pa lj£i *?a*topjl v Bariju v neki gleda-dvorno j in je poudaril, da mo-za .pn,i maj odskočna deska ja Pdločilno fazo pogodbenih poga-1 ^ato ie Pozval delodajalce, naj vu?tujejo obveze iz 22. januarja, n d° pa naj v tem smislu pritiska ki Je' ^či stranke naj bi se izreci: 6 „tem’ KD P« naJ «prepriča dj/, lilija (pixlpredsednika Confin-U*r|®). da nujno sklene delovne L.^ddbe. namesto da mu ponuja j, Midaturo za senat*, je vzkliknil V avenuto. Osrednji del svojega go-a Pa je tajnik UIL posvetil re-
formi enotne sindikalne zveze, pri čemer se je zavzel za vključitev kadrov in tehnikov in za večjo notranjo demokracijo.
Neuvrščeni za obnovitev dialoga Sever-Jug
NEW DELHI — Na dvodnevnem sestanku devetih neuvrščenih držav, ki se je včeraj zaključil v Nevv Delhiju, so pooblastili indijsko ministrsko predsednico Indiro Gandhi, naj s posebno poslanico voditeljem raznih držav izrazi nujno potrebo, da bi spet obnovili dialog Sever -Jug.
PARIZ — Masud Radžavi, eden izmed voditeljev Revolucionarnega narodnega sveta v Parizu, ki nasprotuje Homeinijevi vladavini, je v prvomajski poslanici iranskim delavcem izjavil, da je iransko-iraška vojna doslej zahtevala že 300.000 mrtvih, 500.000 ranjenih in dva milijona beguncev.
vsi predstavniki večjih italijanskih strank na posvetovanjih s Pertini-jem izrekli proti predčasnim volitvam in izrazili čisto abstraktno željo za normalno nadaljevanje te zakonodajne dobe. V tem okviru so včeraj skoraj vse stranke pozitivno ocenile še ta zadnji Pertinijev poskus in predsednik poslanske skupine KD Bianco je na primer celo izrazil upanje, da bi se nebo razbistrilo, to se pravi, da bi nastopili taki nepredvidljivi dogodki, ki bi preprečili junijske volitve. Konec koncev pa je edino včerajšnje dejstvo to, da bodo vsi predstavniki strank ponovno potrdili na posvetovanjih s predsednikom senata Mor-linom bistvo svojih političnih stališč. Socialisti so včeraj tudi formalno potrdili, da ne odstopajo od znanih pozicij: to se pravi, da Mor-linov mandat ničesar ne spreminja, kajti niti politični položaj se ni spremenil. Skratka, socialisti hočejo volitve in se ne bojijo, da bi jim to skvarilo podobo, niti da bi bili obtoženi neodgovornosti.
Kako pa je pravzaprav prišlo do poizvedovalnega mandata Morlinu? Skoraj gotovo je, da je Pertiniju predlagala poveritev poizvedovalnega mandata osebi, ki je «nad strankami*, predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti. Jottijeva si je med drugim prizadevala tudi za to, da bi prišlo po odstopu Fanfanijeve vlade v parlamentu do razprave in je dala razumeti, da smatra za vlade v parlamentu do razprave in je dala razumeti, da smatra za »škandalozen* način, kako je prišlo do raz pusta obeh vej parlamenta. In to iz ustavnega zornega kota. V tem okviru je prišlo na dan več imen. in sicer ime Morlina, predsednika ustavnega sodišča Elije in senatorja Lea Valianija. Pertini naj bi Jottijevo željo nato posredoval strankam in izsilil ne preveč navdušen pristanek KD in KPI, medtem ko so bili socialisti odločno proti. Po dolgem razmisleku se je nato predsednik republike odločil, čeprav je vedel, da je poskus že na začetku obsojen na neuspeh.
Nekateri so govorili tudi o možnosti, da imajo poskusi Jottijeve splošnejše politično ozadje. Po tej hipotezi naj bi bili komunisti odločno proti razpustu parlamenta in naj bi bili pripravljeni obdržati vlado pri življenju, če ne drugače pa z zunanjo podporo nekakšni »volilni vladi*. Gre pa brez dvoma za čisto natolcevanje. Dejstvo je, da se bo KPI še naprej borila in skušala pri tem pokazati velik delež svoje odgovornosti.
Z vsem tem je seveda povezan še
datum volitev. Vsi so se že sprijaznili s 26. junijem, včeraj pa je demokristjan Galloni predlagal 19. junij. Za to ima KD precej argumentov: potrebo po zelo kratki volilni kam-paniji in nujo za tak datum volitev, ki ne bi oviral dopustov velikega dela državljanov. Zaradi tega ne gre zavreči možnosti po spremembi datuma, saj bi se znalo zgoditi, da bi poslanska zbornica v teh dneh izglasovala «zakonček», po katerem i naj bi bile volitve, ki so že fiksirane za 26. junij, pomaknjene za teden nazaj.
R. G.
Proslave ob mednarodnem prazniku dela na Tržaškem



MANAGUA — Nikaragovska vlada je uradno zanikala, da na njenem ozemlju gradijo rampe za sovjetske rakete.
Tudi na Tržaškem smo v nedeljo proslavili mednarodni praznik dela, 1. maj. Glavna proslava je bila v mestu, kjer so tisoči delavcev in občanov obšli v mogočnem sprevodu glavne ulice. Na Goldonijevem trgu je bil ob 11. uri shod, na katerem sta v imenu enotne sindikalne zveze govorila Filip Fischer in Giuseppe Piccinini. Podobni delavski manifestaciji sta bili tudi v Nabrežini in v Miljah. Na trgovinski zbornici in na pokrajini so zaslužni delavci prejeli tradicionalna priznanja. O prvomajskih proslavah poročamo na 2. strani

PREDSEDNIK SKGZ BORIS RACE NA PRVOMAJSKEM SLAVJU V ŠTEVERJANU
PO BAGDADU IN KUVAJTU PRISPEL V DAMASK
Aktivni poseg Colombo v bližnjevzhodno krizo
Ključno vprašanje vsega pa ostaja umik Izraelcev iz Libanona m prekinitev židovskega naseljevanja v Cisjordaniji
DAMASK — V ozračju rastoče napetosti zaradi morebitnega sir-sko-izraelskega vojaškega spopada je italijanski zunanji minister Co-lombo v okviru svoje bližnjevzhod-ne misije (obiskal je že Bagdad in Kuvajt) včeraj prispel v Damask. Sinoči se je že pogovarjal z zunanjim ministrom Kadamom, danes pa bi ga moral sprejeti sirski predsednik Asad.
Podobno kot v Bagdadu in Kuvajtu bo poleg dvostranskih odnosov glavni predmet pogovorov bliž-njevzhodni zaplet od vprašanja Libanona do naseljevanja Židov v Cisjordaniji. Colombo pa ima v Damasku v libanonsko krizo neposredno vpletene sogovornike, zato je njegov sedanji obisk izrednega pomena, šef italijanske diplomacije je v neprestanem stiku z a-meriškim državnim tajnikom Shult-zom, saj lahko v Damasku odigra posredniško vlogo. Sodeč po nespodbudnih vesteh glede Shultzove misije bo Colombo predvsem nabral prepotrebne informacije o sedanjem zapletu in o sirskih stališčih glede reševanja krize, ki jih bo lahko posredoval Shultzu. Prav zato ne izključujejo, da se bo med povratkom Colombo za krajši čas ustavil v Bejrutu.
Že sedaj pa je jasno, da so Co-lomba tako v Bagdadu kot v Kuvajtu zaprosili, naj s pomočjo Elib vpliva na ZDA, da bodo končno pritisnile na Izrael in dosegle u-mik njegovih čet iz Libanona in prekinitev naseljevanja Židov na zasedenih arabskih ozemljih. Predvsem v Kuvajtu so Colombu tudi izrazili bojazen, da bi rastoča blokovska konfrontacija na Bližnjem vzhodu lahko prisilila marsikatero arabsko državo, da bi se izne-
verila svoji neuvrščenosti in poiskala blokovska zavezništva.
Italijanska diplomacija hoče torej odigrati aktivnejšo vlogo. V ta okvir spada tudi napovedani sestanek med Shultzom, Pymom, Cheyssonom in Colombom v Parizu 9. in 10. maja, na katerem bodo razpravljali o vlogi večnacionalnih mirovnih sil v Libanonu.
KARTUM — Gaafarja Nimeirija so že tretjič zaporedoma izvolili za sudanskega predsednika.
Prihodnje volitve naj razčistijo položaj in omogočijo sprejetje zaščitnega zakona
Race se je skupno z drugim govornikom, Giovonnijem Padoanom, spomnil tudi skup• nih bojev slovenskih in italijanskih partizanov med narodnoosvobodilno borbo
ŠTEVERJAN — Prvomajsko slavje se je v števerjanu odvijalo kljub slabemu vremenu, nalivu in toči, čeprav seveda v precej okrnjeni obliki. Slavnosti napovedane pred spomenikom padlih na Trgu svobode ni bilo, odvijala pa se je vseeno v pokritem prostoru v Dvoru, kjer sta zbrani množici spregovorila pico sednik SKGZ Boris Race in garibaldinski komandant Giovanni Padoan, v programu pa so sodelovale še nekatere kulturne skupine iz goriške-ga zamejstva, Slovenije ter Koroške.
»Prihodnji mesec bomo šli zopet na volitve*, je dejal predsednik SKGZ Boris Race in tako nadaljeval: »Tokrat nas čaka večji zalogaj. Poleg volitev v deželni svet bomo volih še v poslansko zbornico in senat, na Goriškem pa še v pokrajinski svet. Ne gre torej za majhne stvari in mislimo, da je bolje tako, kakor stalna negotovost in neučinkovitost osrednje vlade spričo težkih gospodarskih razmer v državi.*
«Tudi kar zadeva nas, Slovence, je bolje, da je prišlo do predčasnih parlamentarnih volitev. Vedno so nam zatrjevali, da si volitve in slovenske pravice stojijo nasproti tako kot ogenj in voda, da so predvolilni meseci bili za nas neugodni in da so se razne stranke izgovarjale na volitve, zato da so bile do naših vprašanj hladne. Končno upamo, da bomo imeli nekaj let mir, če bomo vse omenjene volitve letos opravili. Tako bo izostal vsaj ta odgovor.*
»Smo tik pred odločitvami strank glede kandidatov in pred sestavo volilnih programov. Torej ob pravem času, da lahko vplivamo predvsem na programe,* je dejal predsednik SKGZ, in k temu še dodal, da je za nas Slovence velikega pomena, da je obseg pravic na teritoriju enak ne glede na pokrajino. Poleg pravice rabe jezika, šolstva, kulture in drugih dejavnosti je posebno važen gospodarski faktor, je dejal Race, in še dodal «da nekatere politične sile nočejo razumeti ali vsaj priznati, kako velikega pomena za manjšino je njen gospodarski potencial in kakšno garancijo predstavlja zemlja, da pripadniki manjšine ostajajo zvesti samim sebi,*
Govornik je potem obsodil tiste, ki so proti uvedbi dvojezičnega po-
slovanja v nekatere aspekte javnega življenja. Potem je govoril tudi o gospodarskih vprašanjih in težavah, tudi v naši deželi. Poudaril je da si v Gorici prizadevajo, čeprav le v nekaterih primerih, da bi se z gospodarskim sodelovanjem čez mejo premagale ovire, ki jih predstavlja meja. V Trstu pa takih poisku-sov ni bilo, še tisto kar je bilo načrtovano z osimskimi sporazumi, je propadlo zaradi zanikrnosti dela tržaškega prebivalstva. V Trstu i-ščejo druga pota, mimo zaledja, toda drugih alternativ razen zaledja ni.
Boris Race je v svojem govoru, v katerem se je spomnil tudi pomena, ki ga imajo prvomajski prazniki za primorsko prebivalstvo in vlogo, ki jo je imelo to prebivalstvo v času narodnoosvobodilne borbe, da se je z bojem proti fašizmu borilo tudi za ustvarjanje novih pogojev prijateljstva z demokratično mislečimi Italijani, dejal tudi, da bi prihodnje volitve morale prispevati k razčiščenju položaja v državi, da bi se sestavila trdnejša vlada, ki
bo izraz širokih ljudskih množic in da bo moč s prispevkom delovnih ljudi premagati gospodarsko pa tudi družbeno krizo.
»Slovenci pa si tudi želimo take izide volitev, ki bodo končno omogočili sprejeti zakon, ki nas bo zaščitil in nam omogočil, da zaživimo enakopravno, življenje na vsem o-zemlju, kjer v deželi živimo*, je zaključil predsednik SKGZ.
Giovanni Padoan pa se je v svojem govoru dotaknil predvsem dogodkov na našem ozemlju v času partizanske borbe, ko so se, prav v Brdih, slovenski in italijanski partizani borih ramo ob rami proti nacistom in fašistom, spomnil se je na sodelovanje med slovenskim in italijanskim odporniškim gibanjem tudi na diplomatski ravni, omenil pa je seveda tudi sedanji položaj v svetu, ko dve velesili s svojima vojaškima blokoma kopičita skladišča atomskih bomb in najrazličnejših raket, ter zaključil z vzklikom, da se je treba boriti, danes bolj kot kdajkoh, za mir v svetu.
MARKO VVALTRITSCH
SLAVNOSTNI GOVORNIK JE BH MILAN KUČAN
Proslava prvega maja v Opatjem selu na Krasu
Depozit za prehajanje meje je treba oceniti z ekonomskih in političnih vidikov
OPATJE SELO - V Opatjem selu na Krasu je bilo v nedeljo tradicionalno, že dvanajsto zapored, srečanje delavcev in drugih občanov v čast I. maja. Hkrati je bilo tam tudi zborovanje pripadnikov nekdanjega odreda Jugoslovanske armade, ki je v obdobju od osvoboditve ter do združitve Primorske z domovino Slovenijo in Jugoslavijo deloval na območju tedanje cone A. Slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi iz vse Primorske in iz drugih krajev Slovenije, kot tu-d- iz sosednjih obmejnih krajev v Italiji. Povzeh so izročila in težnje
1.	maja, ko je treba nadaljevati z uveljavljanjem dela kot temeljnega odnosa in vrednote v jugoslovanski družbi. Takšne naloge je obravnaval tudi slavnostni govornik, član Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Milan Kučan.
V svojem govoru je Kučan povzel program gospodarske in družbene stabilizacije, ki ga zdaj obravnavajo in pripravljajo za sprejem v skupščini Jugoslavije, opozoril na
Med govorom predsednika SKGZ Raceta v števerjanskem »Dvoru*
a(iiiiiiiiiiiiiiiiii>itiiifaiiiiiisi>aiiaMiaaiiaiai«iiiaiiiiiiiiBiiafliiiaaiiiiaiitaiiiiaiii>«ii«iiiaiiafagi|V||ai|l|||||af|iaii«aa«riiiBs«i«iiiaiiiait||IBaaiiii«iiiiauaiiii«iiiM*i»«t«ifiiiii«Biiiiii*Mi«i«iiiiNiiAaiiitiiiiM»ii«Mitai««t«iiiiiii»«Mi«i^«iaiiiiiaitaiiiaiaiMiiittitiiiia>«i«tiMMMiiMiiiiiiaiiii«iiiiiM«iiftM«si«in
OB OSTRIH REPRESIVNIH UKREPIH PROTI PRISTAŠEM ILEGALNE SOLIDARNOSTI
Poljska razdvojena ob praznovanju 1. maja
Na Vzhodu proslave v znamenju mirovnih pobud, na Zahodu pa v vzdušju gospodarskih težav
RIM — Praznik dela so proslavili po vsem svetu na najrazličnejše načine: z zborovanji, manifestacijami, povorkami, izleti, sindikalnimi akcijami, govori itd. Največ pozornosti pa je veljalo Poljski, kjer je prišlo pravzaprav do dvojnega prazno vanja: eno so pripravile oblasti, do dru gega pa je prišlo na poziv ilegalnega de lavskega sindikata Solidarnost.
če so po eni strani oblasti skušale z vso potrebno koreografijo in množičnostjo ustvariti sliko, da si Poljaki vendarle žele stabilizacijo življenja, pa je tudi res, da jim niti z najostrejšo represijo ni uspelo preprečiti manifestacij, ki so izšle iz krogov Solidarnosti. Do teh »protimanifestacij* je namreč prišlo v velikem številu mest in značilno zanje je bilo zlasti to. da se udeleženci teh neuradnih prvomajskih proslav niso ustrašili spoprijeti z varnostnimi
organi, ki so tokrat ukrepali z izredno od-jočnostjo in grobostjo. (V Nowi Huti je celo izgubil življenje neki mladenič). Prvič se je na Poljskem tudi zgodilo, da so te i legalne prvomajske povorke, v katerih je bilo ponekod več deset tisoč ljudi, varovali mladinci z znano gverilsko tehniko zakrinkanih obrazov, ki so ponekod celo pognali policijo v beg. V nekaterih mestih so demonstranti postavili na ulicah celo barika de. Varnostni organi so tudi povsem izolirali stanovanje Lecha Walese od množice, ki je v bhžini skandirala njegovo ime. Walesa se zaradi gostega policijskega kor dona tudi ni mogel oddaljiti od svojega stanovanja in se pridružiti množici.
Vse drugačna je bila, seveda, slika uradnih proslav, katere je poljska televizija prenašala (iz raznih mest) kar pet ur brez presledka. Videti je bilo dolge in ure-
jene povorke, s predstavniki tovarn z za stavami in transparenti in m si bilo težko ustvariti vtisa, da so poljski delavci proslavljali letošnji prvi maj vsekakor med seboj razdeljeni. Izjava Jaruzelskega, izrečena v okviru njegovega govora na prosla vi v Varšavi, da so bile manifestacije Solidarnosti le »marginalne* ter da bodo ukinili vojno stanje, če v prihodnjih dneh in mesecih ne bo neredov, se zdi zato le nekoliko preveč optimistična.
Vse torej ponovno kaže, da je položaj na Poljskem še vedno na moč zapleten in ker uporabne alternative ne nudi ne ena, ne druga stran, tudi ni mogoče računati, da bo prišlo v krajšem obdobju do take alj drugačne sprejemljive rešitve. Morda se je celo prepad med obema stranema še bolj poglobil.
Z običajno slikovito povorko so delavski
praznik proslavili na Rdečem trgu v Moskvi, kjer je padla v oči odsotnost člana najožjega vodstva černjenka; ker pa njegove slike na velikih panojih, kjer so podobe vseh članov politbiroja, niso odstranili, menijo, da ga verjetno niso odstavili (kar bi niti ne bilo veliko presenečenje). To proslavo so bojkotirali veleposlaniki skoraj vseh zahodnih držav. Podobne proslave so imeli tudi v drugih vzhodnih državah, kjer so v prvomajskih govorih poudarjali predvsem mirovne pobude.
Na Zahodu so delavca praznovali svoj praznik predvsem v vzdušju gospodarskih težav, v katerih se je znašel svet. Posebno značilna je bila prvomajska povorka v Tel Avivu, kjer je družno korakalo 200.000 izraelskih in arabskih delavcev, ki so ostro protestirali zaradi hude gospodarske krize v tej državi.
socialistično samoupravljanje, ki •-staja najvažnejša sestavina in temeljni odnos v državi, ter obravnaval tudi vprašanje depozita za prehajanje meje. O tem slednjem problemu je Milan Kučan dejal naslednje:
»Problem depozita nima zgolj e-konomskih, ampak tudi pomembne mednarodne pravne in politične razsežnosti. Prepričan sem, da bi nas večja pripravljenost prisluhniti argumentom — zlasti tistih, ki so zahtevali drugačen režim za ljudi na mejnem območju — zavarovala pred marsikatero neljubo posledico. Prav Jugoslavija je imela zelo utemeljene razloge, da si je prizadevala u-rediti vprašanje meja in zagotoviti demokratični režim na njih, da bi tako res povezovale in ne ločevale države, narode in ljudi. Prav na meji z Italijo so ta prizadevanja postala način življenja, toliko bolj, ker je meja odrezala od narodne matice na obeh straneh številčno močne narodnostne skupnosti. Življenje, ki so ga urejali ljudje sami, je bilo sankcionirano tudi z meddržavno pogodbo, ki je omogočila, da je ta meja, nekdaj kamen spora in vojne postala in bila do nedavnega med najbolj odprtimi mejami v Evropi, prav gotovo pa najbolj odprta meja med dvema različnima družbenima in političnima sistemoma. Bilo bi zato kratkovidno vse te demokratične pridobitve žrtvovati neki zelo sumljivi predpostavki, da so ljudje ob meji nepošteni in da samo kršijo predpise. Depozit je bil utemeljen kot kratkoročna ekonomska mera, ki je zdaj že pokazala svoje rezultate. Objektivno jih je treba oceniti z ekonomskih in političnih vidikov. Toda to je potrebno opraviti mirno, strpno in trezno odločiti o njegovi usodi, kajti ne bi bilo prav, če bi tako zelo hitro pozabili, kaj se je ,s prav nič državljanskega dostojanstva še pred slabim letom dogajalo na tržaškem Ponterossu' in na prehodih proti Tl-stu in Gorici. Imamo dovolj demokratičnih poti in postopkov za skupno, argumentirano presojo tega ukrepa, tudi v kontekstu mednarodnega pomena in vloge Jugoslavije, v kateri bo dovolj posluha za poseben položaj ljudi ob meji in zato ni nobene potrebe, da bi rešitve izsiljevali s pritiski, ki porajajo samo trmasto zadrževanje obstoječih ukrepov.*
Organizatorja srečanja v Opatjem selu na Krasu, Občinski sindikalni svet Nova Gorica in Krajevna skupnost v vasi, sta pripravila zelo pester in bogat kulturni, družabni in športni program, ki bi ga izvajalo nad 500 učencev, vojakov, mladih likovnih umetnikov, pevcev, godbenikov in drugih. Med njimi sta bila tudi Tržaški partizanski pevski zbor in orkester »Pinko Tomažič*. Žal' pa je popoldanska ploha močno okrftila takšen zelo skrbno zasnovan program.
Med gosti prvomajskega srečanja v Opatjem selu so bili tudi zastopniki sindikatov iz goriške pokrajine v Italiji, potem sekretar Predsedstva Zveze komunistov Slovenije Miha Ravnik, izvršni sekretar Zveze komunistov Slovenije Ljubo Jasnič, podpredsednik skupščine Slovenije Jože šušmelj in podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj.
TEHERAN — Iranske oblasti so izjavile, da so včeraj v Perzijskem zalivu potopili neki iraški bojni čoln, ki je skušal napasti naftne črpalna naprave «Nou Ruz*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V NEDELJO MOGOČEN SPREVOD IN SINDIKALNI SHOD Nfl GOLDONIJEVEM TRGU
V Trstu proslava mednarodnega praznika dela v duhu enotnih prizadevanj za izhod iz gospodarske krize
Glavna govornika Filip Fischer (v italijanščini in slovenščini) in Giuseppe Piccinini Podelitev priznanj zaslužnim delavcem na trgovinski zbornici in na pokrajini
«Prvi maj praznujemo danes v Istem duhu, v katerem smo pred štirimi dnevi uprizorili splošno stavko in množično manifestacijo v obrambo tržaškega gospodarstva. V tem duhu bomo delavci svoj boj nadaljevali tudi v prihodnje, dokler ne bomo dosegli odločnega preokre-ta v ekonomiji tržaške pokrajine. Zaradi tega 1. maj ne t more biti za nas le praznik; za nas je prvi maj tudi dodatni dan boja za zaposlenost, za nove naložbe, za spremembo stvarnosti, ki nas obdaja. Naš 1. maj je hkrati za vse nas dan trdega dela za dosego in ohranitev tistih dobrin, ki so še vedno redke in zato toliko bolj dragocene in težko dosegljive: mir, sodelovanje med narodi in sožitje med italijansko in slovensko etnično skupnostjo.*
To so glavne misli, ki jih je izrekel v svojem govoru v italijanščini in slovenščini predstavnik pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Filip Fischer na glavnem prvomajskem delavskem shodu na Goldonijevem trgu. Na trgu se je v nedeljo okrog 11. ure zgrnilo tržaško delavstvo in prebivalstvo, ki je poprej v mogočnem sprevodu z godbo in številnimi transparenti obšlo glavne mestne ulice od Sv. Jakoba, kjer je bilo zbirališče, do Carduccijeve ulice ter nato po Ul. Roma in po Korzu na Goldonijev trg. Prevladovali so seveda delavci, zelo številno pa so bili zastopani tudi upokojenci, ženske, mladina. še posebno številne pa so bile prisotne vse komponente naše narodnostne skupnosti. Na vsaki bluzi in na vsakem suknjiču rdeč nagelj, marsikje pod njim pa tudi dekoracije iz osvobodilnega boja in odporništva.
V nadaljevanju svojega govora je Fischer prikazal kritičnost položaja, v katerem se nahajajo tukajšnje gospodarske dejavnosti ter opozoril na socialne probleme, ki se vzporedno s krizo postopoma zaostrujejo. Nato je prešel k vprašanjem, ki
Še ena provokacija pred proseškim spomenikom
Podle izzivaške akcije proti spomeniku padlim v NOB s Proseka so že preveč pogost pojav, da bi se mu ne moglo enkrat vendarle narediti konca. To terja vsa vaška skupnost z borčevsko organizacijo VZPI - ANPI na čelu in z njo vsa naša skupnost, potem ko so se fašistični provokatorji prav na delavski praznik, 1. maj, še enkrat pojavili pred proseškim spomenikom. Tokrat so jim bile v napoto zastave, ki so jih domačini razobesili ob spomeniku, da bi počastili delavski praznik in 38. obletnico osvoboditve. Poleg rdeče delavske zastave sta c'j spomeniku plapolali tudi slovenska in italijanska zastava. Medtem ko so italijansko pustili, so ostali dve strgali z vrvi in odnesli. Krajevna sekcija VZPI-ANPI je tudi tokrat hitro ukrepala. Potem ko je obvestila organe javne varnosti r tem ponovnem fašističnem skrunilnem podvigu. je pozvala vse krajevno prebivalstvo k še večji budnosti.
z dne 28. aprila. Zaključil je s pozivom, naj se tržaško delavstvo in vse prebivalstvo še naprej in odločno bori za to, da bodo pristojni dejavniki — krajevne uprave, dežela, industrijska zveza, državne soudeležbe in vlada — končno le ubrali pot ustreznejše gospodarske politike za ovrednotenje tukajšnjih zmogljivosti in za premostitev krize. Zadnji je spregovoril predstavnik organizacije «Amnesty International* Mario Gallo, ki je pozval vse prisotne, naj se na vseh ravneh zavzamejo za to, da bo delavcem po vsem svetu dana možnost, da bodo lahko proslavljali mednarodni praznik dela, ne da bi jih kdo zato preganjal, zapiral ali celo streljal, kakor se še vedno dogaja.
V okviru prvomajskih praznovanj so v nedeljo na trgovinski zbornici podelili «zvezde» za delovne zasluge 22 delavcem iz naše dežele. Na slovesnosti so nastopili dr. Vatta
*' 3* - I Z J
Govorniški oder med govorom Filipa Fischerja
za zbornico, predstavnik organizacije mojstrov dela Gregori, predstavnik vitezov dela F. Randone in deželni odbornik za odnose z FGS Solimbergo. Osrednjo vlado je zastopal podtajnik na ministrstvu za
obrambo M. Scovacricchi. Podobna slovesnost je bila ob istem času tudi na pokrajini, kjer je predsednik D. Clarici izročil zlate kolajne in diplome 14 nameščencem, ki so dopolnili 25 let delovne dobe. (ef)
PRVOMAJSKE MANIFESTACIJE V OKOLICI
Iz Nabrežine in iz Milj poziv k enotnosti tržaških delavcev
Na shodih sta govorila tudi slovenska sindikalista Tuta in Valenčič - Budnice m rdeče zastave po naših vaseh - Tradicionalni prazniki po sekcijah KPI
V PRIČAKOVANJU DEŽELNIH (IN TUDI POLITIČNIH) VOLITEV
Politične sile pripravljajo sezname svojih kandidatov
Župan Cecovini baje kandidat za parlamentarne volitve Na listi KPI tudi občinski svetovalec Parovel?
Stranke se že vneto pripravljajo na deželne in čeprav še neformalno tudi na parlamentarne volitve, ki bodo baje na sporedu isti dan, torej v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. junija. V tem tednu napovedujejo vrsto srečanj, na katerih bi morale politične sile izdelati prve o-snutke kandidatnih list, ki jih bo treba nato dokončno formalizirati sredi tega meseca. Vse je torej še na ravni bolj ali manj utemeljenih govoric in hipotez, ki jih bo treba v naslednjih dneh potrditi ali pa demantirati.
Trst ima sedaj v parlamentu štiri predstavnike (komunista Cuffara in Gerbčevo, demokristjana Tombesi-ja in listarko Gruber - Bencovo), ni pa izključeno, da bodo zaradi
Boj za družbeni preporod Trsta in enotnost italijanskega in slovenskega delavstva sta bili osrednji temi prvomajskih sindikalnih manifestacij- v Nabrežini in v Miljah, ti dve gesli pa sta prevevali tudi ostale manifestacije in pobude, ki so se v nedeljo odvijale v naši okolici. Delavski praznik so po skoraj vseh vaseh že zarana pozdravile borbene koračnice godb na pihala, nakar so zastopstva borčevskih in drugih organizacij položila vence k spomenikom in obeležjem padlih za svobodo, že v soboto ponoči pa so na najvidnejših mestih, na visokih drevesih in drogovih, plapolale rdeče zastave, ki so- jih letos razobe-
sili zlasti., mladi, v čast plemeniti, finansiranja bodo kmalu zadostova-tradiciji, ki sega v-začetke soeia~ ta le za poravnavo pasivnih obre
lističnega gibanja in ki se je vestno ohranila^ tudi med borbo proti naci-fašizmu.
Sindikalna povorka na zahodnem Krasu je tokrat krenila z dvorišča kriškega Ljudskega doma in se po pokrajinski cesti vila proti Nabrežini. Pri «kolunah», tradicionalni mejni točki med tržaško in devin-sko-nabrežinsko občino, so se Križanom pridružili Nabrežinci ter množično zastopstvo štivanske papirnice, ki jih je spremljala nabre-žinska godba na pihala. Na zborovanju, ki se je odvijalo na glavnem nabrežinskem trgu, sta spregovorila zastopnika enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL Igor Tuta in Pom-peo Tria. Shodu je prisostvoval tudi zastopnik občinske konference Zveze slovenskih sindikatov iz Se Žane Stane Furlan, predsedovala pa je sindikalistka Stanka Mokole.
Tuta je prvi del svojega posega posvetil velikim gospodarskim težavam, s katerimi se danes sooča naše mesto ter pri tem ostro grajal I kratkovidnost določenih sektorjev, i ki je prišla zlasti do izraza po znanih restriktivnih ukrepih zvezne ju
nes potrebuje še večjega pristopa zlasti mladih in svežih sil.
Na miljskem sindikalnem shodu sta govorila zastopnika enotne sindikalne federacije Roberto Treu in Livij Valenčič. Tudi slednji je uvodoma spomnil udeležence manifestacije na hudo gospodarsko krizo v tržaški pokrajini, ter pri tem omenil tudi sektor (gledališče in predstave), v katerem je sam zaposlen in tudi aktiven sindikalist. «Gledališče Verdi in obe stalni gledališči, italijansko in slovensko,* je rekel Valenčič, «zaman čakajo ža vrsto let na zakonsko reformo, ki je sicer že pripravljena, parlament pa odlaša z razpravo o tem. Javna
____________________ | goslovanske vlade. Kriza pa ne pe-
I sti samo gospodarske dejavnosti, je zadevajo specifično našo narodnost- j dejal slovenski sindikalist, ampak no skupnost ter v tej zvezi dejal; j se odraža tuc|i na ostalih področjih «še vedno se dogaja, da nam kot družbenopolitičnega življenja, kot
pripadnikom naroda, ki drugače go vori od večine sodržavljanov, drugi samovoljno določajo bivanjski prostor in krojijo usodo. Ko je govor o naših neodtujljivih pravicah, takrat govorijo o privilegijih na škodo večine. .. In tako ostajamo Slovenci ogroženi ne le kot delavci, -emveč tudi kot narodna skupnost.* Govornik je zaključil svoj poseg s pozivom, «naj bo današnji 1. maj potrditev naše volje po spremembah, hrepenenja po miru in sožitju, po enotnosti in pravicah slehernega delavca, potrditev naše odločnosti in volje, da ohranimo ideale svobode in protifašizma, in to z dejanji, ne le z besedami.*
Pred mikrofon je nato stopil pokrajinski tajnik enotnega sindikata policije SIULP P. Badalucco, ki je opozoril na razraščanje organizira-
je npr. kultura, saj hočejo točno določene politične sile na vsak način izsiliti nazadnjaške nazore in stališča do naše narodnostne skupnosti. Svoj govor pa je Tuta sklenil z odločnim pozivom po večji enotnosti vseh delavcev, tudi v samem sindikalnem gibanju, ki da-
sti zaradi dolgov, ki so jih gledališča prisiljena^najemati. Sama radiotelevizijska uštanova, ob pomanjkanju zakonskih določil, ki bi jasno določala njeno dejavnost in potrjevala njeno vlogo kot javno sredstvo, živi v negotovosti in v stalnih improvizacijah. Slovenci pa še vedno čakamo na uresničitev televizijskih oddaj v našem jeziku, čeprav imamo že zakon, ki jih predvideva.*
Valenčič je nato tudi opozoril na zelo nevarno tendenco mnogih važnih družbenih dejavnikov in tudi nekaterih političnih sil, da bi se sedanje stanje prevesilo na desno. Pri tem je omenil nedavno fašistično provokacijo ob predstavitvi brošure o škvadristu in požigalcu Narodnega doma Francescu Giunti in poudaril dolžnost delavcev in sindikalnih organizacij, da se ob takih primerih globje zamislijo in da zavzamejo odločnejša stališča, ki bi imela za cilj zares enakopravno in o-mikano sožitje med Italijani in Slovenci.
Prvi maj so praznovale tudi številne mestne in okoliške sekcije KPI. Osrednja slavnost je bila v popoldanskih urah v Ljudskem domu v Križu in sicer na pobudo sekcije «Josip Verginella*. Na shodu sta govorila pokrajinski tajnik To-nel in deželni svetovalec Iskra, v kulturnem programu pa sta sodelovala moški zbor «Vesna» in godba na pihala od Korošcev. V Ljudskem domu v Podlonjerju sta govorila dolinski župan Švab in član vodstva tržaške federacije Canciani, nastopila pa, je godba «železničar» iz
Srpskih Moravic. Prvomajska slavnost je bila tudi pri Sv. Sergiju, kjer sta govorila posl. Cuffaro in občinski svetovalec Spetič.
Vaščani iz Zgonika in Koludrov-ce so se, podobno kot lani, zbrali na celodnevnem prvomajskem pikniku na prostranem travniku na «Brdeh». Zjutraj je iz vasi krenila z godbo na čelu kolona traktorjev z vozovi. Na licu mesta pa so zaklali prašiča, ki je končal svoje življenjsko pot v zalakanih želodcih številnih udeležencev. Sproščenega in veselega vzdušja ni skvarila niti kratka popoldanska ploha in izpod zasilne najlonske strehe je mogočno zadonela lepa slovenska pesem, ki je kaj kmalu razgnala svinčeno sive oblake. Podobno prvomajsko slavje so pripravili tudi vaščani iz Repniča, ki so se zbrali na družabnem srečanju na travniku blizu Zagradca.
Prihodnjo soboto in nedeljo bo v konferenčni dvorani ACI v Ul. Cu-mano 2. pokrajinski kongres PSI. Na prekongresnih zborovanjih so izvolili delegate posameznih sekcij.
Danes nova seja skupščine KZE
Glavna skupščina tržaške Krajevne zdravstvene enote se bo spet sestala drevi, da bi odobrila proračun za leto 1983. Kot je znano, je skupščina prejšnjo sredo že zavrnila proračun, zato je današnja seja po oceni KPI, pa tudi nekaterih drugih političnih sil, povsem sdveč, saj ni pričakovati, da bi se stališča strank v šestih dneh korenito spremenila. Medtem sta že odstopila predstavnika KD v upravnem odboru KZE, in sicer predsednik Se-gatti in bivši prnsednik Pan-gher. Tudi KPI je včeraj sporočila, da je pooblastila svojega zastopnika v odboru Pes-sata, naj odstopi.
upada števila prebivalcev to njegovo predstavništvo skrčili na tri enote, čeprav bi lahko v končni igri ostankov obdržal štiri parlamentarce.
Največje zanimanje vzbujajo v teh dneh govorice, da misli tržaški župan Cecovini kandidirati na bližnjih volitvah in se tako odreči županskemu mestu, kar bi gotovo odprlo zelo delikatno politično vprašanje njegovega nasledstva. Govori se celo, da ima Cecovini namen kandidirati na listah liberalne stranke in to tudi kljub temu, da bo politično gibanje, kateremu pripada, skoraj gotovo izvolilo v parlament spet svojega zastopnika.
Komunisti se še niso izrekli o kandidaturah, prevladuje pa mnenje, da bosta glavna nosilca list spet senatorka Gerbčeva in poslanec Cuffaro. Bolj negotov in tudi zapleten pa je položaj v demokri-stjanskih vrstah, kjer je tako gle-
Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu Slovensko stalno gledališče uprizorilo krstno izvedbo farse pisatelja Alojza Rčtmle uBribi, pokrijte nas». Dogodek je vsekakor pomemben, saj je to prvo Rebulovo delo, ki doživlja odrsko uprizoritev.
Zgodba črpa iz primorske variante mita o Kralju Matjažu, vendar je mit prostor, v katerem se izluščijo številna vprašanja našega časa. Jedro dela pa je spopad z Bogom, ali spopad «z nemogočim», kot ga je tudi sam Rebula označil.
HiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifinfiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii«
de deželnih kot glede morebitnih parlamentarnih volitev še vse povsem odprto. Sinoči se je v Cervi-gnanu sestalo strankino deželno vodstvo, ki je imelo na dnevnem redu prav debato o kandidatnih listah. Skoraj gotovo bo spet kandidiral posl. Tombesi, baje pa bo stranka za parlament predstavila tudi sedanjega deželnega odbornika za proračun «morotejca» Colonija, ki bi se moral v tem primeru odreči kandidaturi za deželno skupščino.
Glede kandidatnih list za deželne volitve pa gre zabeležiti še nepotrjeno vest, da misli KPI vključiti v svojo listo tudi voditelja gibanja »Srednjeevropska omika* in svetovalca tržaške občine Paola Pa-rovela.
je podal tržaški profesor Feruglio, srečanju pa prisostvujejo ugledni strokovnjaki iz Italije, Avstrije, Jugoslavije, 7RN in Švice.
Skupščine KPI
Danes zvečer ob 18. uri bo v dvorani Ljudskega doma pri Sv. Jakobu skupščina članov sekcije KPI «G. Zol», na kateri bo govor o kandidatnih listah za bližnje volitve. Govoril bo član pokrajinskega vodstva Geri. Ob 20.30 pa bo skupščina sekcije za Greto, na kateri bodo razpravljali o istem vprašanju.
Ob navzočnosti odbornika Serija so včeraj dodelili licitacijo nekemu mestnemu podjetju za popravilo o-penske slovenske in italijanske osnovne šole. Deia bodo stala občinsko upravo 16 milijonov in pol lir.
• V Grljanu se bo danes nadaljeval mednarodni zdravniški simpozij o vzrokih skleroze. Uvodno poročilo
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiniliiiuiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiimniliiiiiiiiiiiililiiniminillfiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiifiinmiiiiiiiimnHtiiimimmiMiiiimtimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHi"1111
V	Dolini izbrali vina za občinsko razstavo
V	Dolini so v polnem teku prh prave na 27. občinsko razstavo vin, ki jo prireja občina Dolina v sklopu tradicionalne Majence. Domači vinogradniki so že oddali vzorce vin, ki bi jih radi razstavljali: med 41 predloženimi, od katerih je bilo veliko črnih vin, Je posebna komisija sprejela 10 vzorcev belih in 6 črnih vin.
Bela vina bodo na razstavi razstavljali Alfredo Brajnik (Domjo 172), Bruno Prašelj (Dolina 351), Zoran Parovel (Mačkolje 81), Ser-gio Canciani (Dolina 127), Josip Vodopivec (Dolina 128), Karlo Sancin (Dolina 360), Josip Laurica (Dolina 233), Ignacij Ota (Dolina 58), Mirko Canziani (Dolina 369) >n Bruno "Zahar (Boršt 58). Črna v>-na pa bodo razstavljali Ivan Strajn (Dolina 208), Josip Žerjal (Dolina 161), Damjan Maver (Boljunec 288), Josip Pancrazi (Dolina 187/a). Albino Zeriali (Boljunec 226) in Ivan Tul (Križpot 105).
Ocenjevalna komisija bo izbrala najboljša vina dan pred otvoritvijo: sestala se bo v petek ob 18-; uri v gledališču F. Prešeren, prisotno pa bo lahko občinstvo. Nagrajevanje bo v soboto, 7. maja ob 18. uri.
• Tržaška občina sporoča, da v soboto, 7. maja, zapade rok za vpis v občinske otroške vrtce.
Krstna uprizoritev Rebulove farse Hribi, pokrijte nas»
S SOBOTNEGA SREČANJA V TRSTU
«Zelena Iista», kaj in kako...
V soboto popoldne so se v Trstu prvič javno sestali predstavniki raznovrstnih organizacij, strank in gibanj z namenom, da preverijo, kakšne so stvarne možnosti sodelovanja «zelenih» na bližnjih deželnih volitvah. Pobudo za srečanje sta dala svetovalca «Tržaškega gibanja* v pokrajinskem in v občinskem svetu Omero in Parovel.
Glede na posege in na »različne jezike*, ki smo jih slišali v dvorani Krožka za kulturo in umetnost, pobuda ni izpolnila pričakovanj. Res je sicer, da je potreba po drugačnem gledanju na vprašanja zaščite človeka in okolja vse bolj živa zlasti med mladim, ki je naveličana retoričnih gesel. In res je tudi, da bo treba te ljudi, ki svoje nezadovoljstvo izpričajo z belo glasovnico prej ali slej spet «pridobiti za politiko*, saj bi v nasprotnem pri-
meru pomenilo še nadaljnji korak naprej v zelo nevarnem pojavu krhanja odnosov državljan - inštitucije.
Tem ugotovitvam pa niso sledili konkretni predlogi, vsaj taki ne, ki bi lahko na nekakšen način odprli pot sodelovanju «zelenil,» na volitvah. Slišati je bilo torej marsikaj. Nekateri so se ogrevali za samostojno udeležbo, drugi za sodelovanje z radikalci, še tretji ra kandidature v tradicionalnih levičarskih strankah, spet nekateri so bili mnenja, da bi bilo treba ljudi pozivati k bojkotu volitev. Tudi zemljepisno so prišla na dan zelo različna mnenja, kaj bi morala pomeniti in- kakšne cilje bi si morala zastaviti neka hipotetična ekološka lista. Že v Vidmu gledajo na različen način na ta vprašanja kot v Pordenonu. Skoraj
povsem logično je torej, da so se udeleženci srečanja razšli brez domene kdaj se bodo spet zbrali. O-čitno je razdalja, ki ločuje našo deželo od Kolna in Hamburga danes zelo velika.
Nekaj koristnega in zanimivega pa je bilo vendarle tudi slišati. Zastopnik «Tržaškega gibanja* se je tako v svojem uvodnem poročilu vprašal, zakaj je tržaška levica skoraj vedno v preteklosti prepustila «politično skrb* za zaščito okolja in teritorija (mislil je seveda na Kras) desničarskim in konservativnim silam, ki so nato okrog te problematike spretno gradile volilne račune in žele tudi določene uspehe. Vprašanje, o katerem je vsekakor vredno in potrebno razmisliti, pa je v razpravi ostalo brez pravega odgo-
Delo se tako naslanja na meditativne elemente, ki na svoj način zažtvijtrv večkrat poetskem jeziku.
SlotenskO stalno gledališče je tudi tej, v letošnji sezoni drugi slovenski noviteti posvetilo vso pozornost. Režija je bila tako zaupana Jožetu Babiču. Posebnost bodo tudi scenografija in kostumi, za kar je poskrbel evropsko znani češki scenograf Miroslav Malena. Velik delež bo imela v igri glasba, ki jo je napisal Aleksander Vodopivec^
Nocoj bomo torej gledali predstavo, ki vsekakor zasluži pozornost našega in vsega slovenskega
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Antona Cijana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trst, 3. maja 1983
kulturnega in gledališkega prostora. Naj še zapišemo, da je predstava izven abonmaja, predvideni pa so popusti za redne abonente•
..................................................■■■■.mm.........................i..»min........m...mmmmmmmmmmim.mmmmmii..m...n....
Ob prvem dnevu poslovanja nove Agencije Domjo Tržaške kreditne banke smo želeli zbrati nekaj vtisov, ki pa so nadvse spod-ni^Triminalnih^dejavTiost.i predvsem | budni in napovedujejo agenciji zena jugu Italije in na vlogo, ki jo 1» aktivno prihodnost v družbenem
POGOVOR Z RAVNATELJEM KARLOM MEZGECEM
Prvi dan dela v agenciji TKB pri Domju
imajo pri njihovem zatiranju organi javne varnosti, četudi so jim zaupane svojstvene naloge — je nadaljeval govornik — pa se ti organi v ničemer ne razlikujejo od drugih delavcev ter ima zato SIULP vso pravico, mimo vseh inštrumen-talizacij, da se integralno vključi v enotno sindikalno gibanje.
V imenu vsedržavne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je nato prevzel besedo Giuseppe Piccinini, ki je podal politično-gospodarski prerez sedanjega trenutka v Italiji. Glede skorajšnjih volitev je naglasil nujnost sestave trdne vlade, ki naj bo na višini številnih problemov, ki jih pred njo postavlja skupnost, od brezposelnosti do inflacije, od vrtoglavo naraščajočih javnih izdatkov do postopnega usihanja produktivnih naložb, od neverjetnih razsežnosti davčnih utaj do nesramnega zavlačevanja pri obnavljanju delovnih pogodb. Govornik je nato prešel k problemom, ki zadevajo specifično tržaško ekonomijo in poudaril pomen nedavnega «tedna»
tkivu dolinske občine in sosednjih industrijskih področij. Na obrazu novega direktorja Agencije Domjo Karla Mezgeca smo brali zadovoljstvo in težko prikrito navdušenje: «Že prvi dan je bilo s strani ljudi veliko zanimanja in smo imeli od ranega jutra, ko so se prvič odprla vrata naše nove poslovnice, polne roke dela, lahko rečem brez oddiha. V banko je prišlo veliko domačinov pa tudi poslovnih ljudi z miljskega področja in naravno iz industrijske cone, saj smo tu v samem središču tržaških industrijskih pljuč.*
Vprašali smo, če imajo stari klienti kakšno težavo pri prenosu operacij iz glavnega sedeža v Trstu v novo agencijo pri Domju.
»Nobene težave ni, je pohitel dr. Mezgec, dovolj je, da podpišejo nalog, naj se stanje prenese sem. Vse ostalo gre po utečenih tirnicah.*
Kako pa z avtobanko, ali je bilo kaj zadrege?
«Prvo operacijo iz avtomobila je
IlUal 11 piniibii iivviu *	f , ,
delavskega boja in splošne stavke opravil dolinski župan Edvin Švab,
som.*
ki se je potem za trenutek _ zadr- kajne? žal z nami in nam voščil srečo pri poslovanju v novi Agenciji Domjo.
Seveda, avtobanka je tukaj popolna novost in ljudje se bodo šele s časom privadili nanjo.*
V kakšnem vzdušju ste začeli delovati. kljub temu, da ste že vsi prekaljeni bančni uradniki?
«Ob odprtju smo bili vsi kar precej zaskrbljeni, kot na primer, ko menjaš stanovanje in se sprašuješ, če si vzel vse s sabo ali si pozabil kaj bistvenega. Pri prvih operacijah smo imeli vsi nekoliko treme, potem pa je steklo in ko je začelo teči kot po olju, se je zaskrbljenost spreminjala v navdušenje.*
Kako bo pa z urniki?
»Urnik bo standarden, od 8.30 do 13.20, vendar bodo še v tem letu spremembe in se bodo stranke lahko posluževale banke tudi v popoldanskih urah. Izven urnika pa se lahko naše stranke poslužujejo neprekinjene blagajne za pologe, kar bo verjetno zelo prav prišlo, denimo, trgovcem. Kmalu pa bo nared tudi avtomatska naprava za dviganje denarja izven urnika, tako imenovani cash di spenser.*
Nova Agencija Domjo je precej utrdila ugled TKB v našem mestu,
«Naši odnosi s tržaškimi bankami so odlični, predvsem na operativni ravni. Z resnim in kakovostnim delom smo dokazali, da smo sposoben in zanesljiv poslovni partner. V četrt stoletja je šla naša pot samo navzgor, kar nas, kot slovenski zavod, navdaja s pono-
(ris)
VČERAJ V Ul. CIUHA
POŽAR Z EKSPLOZIJO RAZDEJAL KEMIČNO ČISTILNICO ZA OBLEKE
K sreči ni bilo ranjenih ■ Silovita eksplozija poškodovala tudi dva parkirana avtomobila
Včeraj zjutraj se je vnel požar v kemični čistilnici za obleke v Ul. Giulia št. 60. Požar se je vnel nenadno, z močno eksplozijo, ki je
Odstranjevanje razbitin po eksploziji v Ul. Giulia
razbila okna čistilnice in to tako silovito, da so drobci stekla poškodovali dva avtomobila (peugeot z videmsko in fiat 127 s tržaško registrsko tablico), ki sta bila parkirana ob pločniku. K sreči je lastnica čistilnice, 39-letna Lidia Plo-car - Trampuš, ki stanuje v Se-sljanu št. 88/b, utrpela le rahle o-pekline, saj je pravočasno zbežala iz prostora.
Kemična čistilnica pa je v požaru utrpela hudo škodo. Gasilci so nemudoma prišli na kraj požara; s tremi brizgalkami so gasili dobro u-ro, vendar niso mogli preprečiti skorajšnjega uničenja čistilnih naprav in oblek, ki so zgorele. Nepoškodovana je ostala samo miza pred čistilnimi napravami, tako, da kažejo prve ocene škodo približno 20 milijonov lir uničenega materiala.
Vzroki eksplozije niso bili včeraj j še znani, gasilci pa domnevajo, da je do požara prišlo zaradi plinov trielina, ki je bil uskladiščen v kotu, morda je k eksploziji pripomogel tudi kratek stik.
S---
Nenadoma nas je zapustila naša draga žena. mama in nona
MILKA FERLUGA por. ŠUŠMEU
Pogreb bo danes, 3. maja, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev.
Žalujoči mož Božidar, hči Elda z družino, sin Teodor in drugo sorodstvo
Trebče, 3. maja 1983
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, sestra in
nona
MARTA AUER
Pogreb bo danes, 3. maja 1983, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na križišče v Borštu in od tam na domače pokopališče.
Žalujoči: hči Zorka z možem Robijem, sin Gabrijel z ženo Ester, brat Milan, sestra Tonca in vnuk Cristian
Boršt, Zagreb, 3. maja 1983
ZAHVALA
Ob izgubi
CECILIE SEDMAK vd. VIDONI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOICI
Trst, 3. maja 1983 (Pogrebno podjetje)
Ob bridki izgubi drage mame MARTE
izrekajo iskreno sožalje hčerki Zor-ki, sinu Gabrijelu, bratu Milanu i® ostalim članom družine firma 2P i® sodelavci.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec i®* reka svoji odbornici Zorki, sinu Jelku in svojcem občuteno sožalje ob bridki izgubi drage mame
MARTE AUER
Ob smrti drage žene MILKE
izreka raznašalcu Božidarju Š®*! melju iskreno sožalje Primorski dnevnik.
Sekcija VZPI . ANPI Boršt - Zabrežec izreka hčerki Zorki, sinu Jelku in svojcem iskreno sožalje o® težki izgubi drage mame
MARTE
SLOVENSKO
V TRSTU
ALOJZ REBULA
KULTURNI DOM
HRIBI, POKRIJTE NAS
Farsa v 3 dejanjih - dveh delih — Krstna uprizoritev Režija: JOŽE BABIC
Premiera danes, 3. maja, ob 20.30 — Ponovitev jutri, 4. maja ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
Prodaja vstopnic danes od 10. do 14. ure ter 1 uro pred pričetkom predstav.
Gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU »Pravljica za najmlajšes. Pripoveduje š. Drolčeva. Danes, 3. t.m., ob 9- uri v osn. šoli «V. Šček», ob 11. uri v osn. šoli «S. Gruden*; jutri, 4. maja, ob 9. uri v osnovni šoli «1. •naj 1945*. ob 11. uri v osnovni šoli »L. Kokoravec - Gorazd*; v petek, 6. maja, ob 9. uri v osnovni šoli «A. Sirk*, ob 11. uri v osnovni šoli «J. Jurčič*; v soboto, 7. maja, ob 9. iu 11. uri v osnovni šoli na Proseku. SSG — Trst
Piero Chiara: «Delitev». V petek, 6- maja, ob 20. uri in v soboto, 7. •uaja, ob 16. uri v Avditoriju v Portorožu.
VERDI
Danes, 3. t.m., ob 20. uri zadnja predstava Verdijeve opere »Trajata*. Abonma red H. Dirigent Daniel Oren.
ROSSETTI
Danes, 3. maja, »Bouvard e Pe-cuchet* v režiji Kezicha in Squerzine. V abonmaju odrezek št. 9. Rezer-vacije pri osrednji blagajni.
avditorij
Od 5. maja nastopa Paolo Poli s Programom »Mistiea*. Izven abonmaja s popustom 30% in 20% za a-bonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Jutri, 4. maja, ob 11.30 in 17.30 William Shakespeare: «Troilus in Kresida* za Srednjo šolo za zdravstvo in družboslovje — v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana
V	četrtek, 5. maja, ob 20. uri: ♦Abdullah ibrahim quartet». Koncert jazz ansambla
Mala dvorana
V	četrtek, 5. maja. ob 19.30: duo Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - klavir.
Sejna dvorana
V	četrtek, 5. maja, ob 11. uri Predstavitev novih slovenskih knjig.
Velika dvorana Slovenske filharmonije
Jutri, 4. maja, ob 19.30: »Srebrni abonma*.
.Vstopnice so v prodaji pri blagaj-ni Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu oid ponedeljka do petka od 9 do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Izletnikom v Turčijo in na Gradiščansko
Vse, ki so se vpisali za letošnja izleta Primorskega dnevnika v Turčijo in na Gradiščansko (Avstrija) obveščamo, da bo plačevanje zadnjega obroka vpisnine za oba izleta
V TOREK, 10. MAJA
v Ul. Montecchi 6/II, od 9. do 12.30 in od 15. do 17. ure.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 3. maja
ALEKSANDER
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob ™-13. — Dolžina dneva 14.23. Lu-P® vzide ob 1.34 in zatone ob 10.13. Jutri, SREDA, 4. maja FLORIJAN
Sferne včeraj: najvišja temperatura 20,1 stopinje, najnižja 14, ob 18. Pr* 19,5 stopinje, zračni tlak 1009 V*b ustaljen, veter 13 km na uro lufcnik, vlaga 48-odstotna, nebo jas-no. morje malo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
, RODILI SO SE: Ingrid Starec, C°renzo Lacovig, Daniele Granš, u*ego Sain. Marina Annunziato.
. UMRLI SO: 72-letni Cirillo Nessi. "'Jetri a Lidia Ghiraldo vd. Tavoli-59-letna Anna Bonito por. Puzzi, letna Marta Auer, 61-letni Gio-v®nni Giorgi, 69-letna Laura Marti-vd. Vatti, 63-letni Giorgio Fitz, 7v letni Paolo Toffoli, 73-letna Angela Cavaliere, 61-letna Maria Sin-P°vich, 76 letni Vittorio Uha. 82-let-,* Palmira Rovan vd. Giani, 42-letna Ljubica Zeijnski.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ber-"'ui 4, Ul. Comerciale 26, Trg XXV. ®Prila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lun-gomare Venezia 3).
8.30 do 13.00 in od 16. do 20.30) Dl. Settefontane 39, Trg Uniti 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
e Dl- Settefontane 39. Trg Unitš 4, Opčine, Milje (Lungomare venezia 3).
Nravstvena dežurna služba
. Nočna službe od 21. do 8. ure £'• 732 627, predpraznična od 14. do *'• ure in praznična od 8. do 20.
„ LEKARNE V OKOLICI
. ooljunec: tel. 228 124; Bazovica: 226 165: Opčine: tel. 211-001: Vrosek: tel. 225-141: Božje polje. Jgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel «><>•121; Sesljan: tel. 209-197,
. DRUŠTVO X—, ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
vabi na
PREDAVANJE
DAVORINA SAVNIKA
o industrijskem oblikovanju
ki bo jutri, 4. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
Kino
Cappella Underground 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.00 Italijansko - ameriško združenje bo predstavilo v originalni verziji film Woodyja Allena'.
Ariston 17.00 »Shock treatment*.
Eden 17.30 «11 verdetto*. P. New-man, C. Rampling J. Mason.
Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 2 ob 15.30 «Speed interceptor*. Dvorana št. 3 ob 15.00 «Dolce oscesione*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.30 «L’aereo piu pazzo del mondo, sempre piu pazzo*.
Fenlce 18.00 »Tootsie*. D. Hoffman.
Mignon 16.3) «No grazie, il caffe mi rende nervoso*.
Fliodrammatičo Zaprto.	‘
Aurora 16.30 «Blue erotic climax». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.30 »Ufficiale e genti-luomo*.
Cristallo 16.30 «11 postino suona sempre due volte*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «L’ultima sfida di Bruce Lee*.
Radio 15.30 «Le svet’osi lo vogliono cosi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Ma che sia-mo tutti matti*.
Lumiere 16.30 «Britania hospital*.
Koncerti
VERDI
Simfonična sezona »Pomlad 1983»,
v petek, 6. maja, ob 20.30 prvi "koncert (red A), dirigent Daniel Oren. Na sporedu: Weber, Bernstein, Ravel, Ghershvvin.
V soboto, 5. t.m., ob 18. uri ponovitev (red B).
Razstave
V TK GALERIJI — Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Jože Ciuha.
Arheološka razstava »Predloka v zgodnjem srednjem veku* je na o-gled, v Kulturnem domu v Trstu -Ul. Petronio 4, do 6. maja. Urnik: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. vsak dan razen praznikov.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi danes, 3. maja, ob 19. uri na slovesno podiranje maja z godbo.
KD S. Škamperle in KD Union vljudno vabita na filmski večer o potovalnih posnetkih priljubljenega potnika kinoamaterja Sergija Nodu-sa, ki bo jutri, 4. maja, ob 20.30 na stadionu 1. maj. Predvajal bo filma »Sahara zoo Ba-Ba» in »Štirje letni časi ob Plitvičkih jezerih*.
Razna obvestila
Mentorji bralnih značk nižjih srednjih in osnovnih šol so naprošeni, da dvignejo pravočasna naročene bralne značke pri učiteljici Dragi Lupine - osnovna šola F. Bevk na Opčinah.
Predavanja
SPOT prireja v četrtek, 5. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) ob 20.30 predavanje znanega slovenskega fotografa Maria Magajne na temo: «Kanada in Velika jezera*. Predavanje, ki je pri nas absolutna novost, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
Izleti
Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec organizira izlet v Buzet skozi predor Učko in v Rupo na proslavo 3. prekomorske brigade dne 15. maja 83. Vpisujeta Milka Žerjal - tel. 228230 in Mario Zahar tel. 228481.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 11. maja t.l., izlet preko Ljubljane k Urhu, nato na Valvazorjev grad Bogenšperk, v Stično in od tod povratek domov. Vpisujejo jutri, 4. in v četrtek, 5. maja t.l.. Ul. Cicerone 8/B. od 10. do 11. ure.
SPDT prireja v nedeljo, 8. maj®, izlet na Trstelj ob priliki srečanja zamejskih planincev s planinci PD Nova Gorica. Izlet bo z osebnimi avtomobili, odhod pa bo s Trga Oberdan ob 8.30. Izlet vodi Ugo Margon (tel. 751617).
f
»SS
TABOR«
in Knjižnica
Pinko Tomažič in tovariši
Jutri, 4. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje na temo
((Dvojezičnost kot praksa: bo Trst kdaj dvojezičen?»
Diskusijo bosta uvedla Alenka Rebula - Tuta in Paolo Šema
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
V četrtek, 5. maja, bo v Bazovici v prostorih našega doma ob 20.30 imel v gosteh tri naše umetnike:
Prof. Nado Oman - (klavir), prof. žarka Hrvatiča - (violina) in jubilanta Staneta Raztresena, kateri bodo našim članom in svojcen priredili
KONCERTNI RECITAL
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
obvešča, da zaradi premiere Slovenskega stalnega gledališča današnji
TORKOV VEČER
ODPADE
Priporoča pa ogled Rebulove gledališke predstave »Hribi, pokrijte nas», ker bo naslednji torkov večer posvečen Alojzu Rebuli.
m
ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST
CIKLUS KONCERTOV
MLADI MLADIM
V četrtek, 5. maja, ob 18.30 v Gallusovi dvorani. Ul. R. Manna 29
ŽARKO HRVATIČ - violina NADA OMAN - klavir
Na sporedu: Beethoven, Prokofjev, Stravinski.
v" ' Vabljeni!
f Čestitke
Danes bo ugasila prvo svečko mala VERONIKA SOSIČ. Iz srca ji želijo mnogo sreče sestra Eva, bratec Martin ter mama in očka.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148.
NUDIMO sadike solate, zelja in o hrovta (vrzote) — Devetak, Ron-ke. Ul. Redipuglia 232.
PRODAM motor Suzuki 400 gs v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/220-324.
OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Boljuncu Da-mian Žerjal. Toči belo. in črno vino.
OSMICO je odprl Švara - Trnovca št. 14. Toči belo in črno vino.
PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča, da ponovno sprejema nove paciente v okviru krajevne zdravstvene enote v ambulanti v Ul S. Ca-terina J — tel. 68114.
PRODAM avto fiat 128 coupč letnik 73 v dobrem stanju. Telefon št. 229377.
PRODAM mercedes 240 dizel letnik 1974 v odličnem stanju — edini lastnik. Tel. 040/225101.
OSMICO je odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino.
POHIŠTVO KORŠIČ — razprodaja po ugodnih cenah: rustično dnevno sobo, hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
PRODAM hišo z majhnim vrtom v o-količi P-ljunca. Tel. 040/228390.
OSMICO je odprl Ignac Strain Mač-kolje ■ Križpot.
OSMICO je v Nabrežini odpri Du šan Radovič. Poskrbljeno za pri erizek.
IŠČEM v najem opremljeno stano vanje ali kupim po ugodni ceni stanovanje • hišo, po možnosti na Opčinah ali Krasu z? dobo polet nih oočitnir. Telefon 040/228390.
OSMICO so odprli v Saležu pri škr-Ijevih, kjer točijo belo in črno vino.
HIŠA s 500 kv. m velikim vrtom-dvoriščem je na prodaj na zahodnem predelu Krasa. Podrobnejše informacije na tel. Št. 040/ 751684 v opoldanskih ali večernih urah.
V TEM LETNEM ČASU priporočamo kolekcijo za sončenje in kolekcijo za nego telesa priznane tvrdke HANORAH. Parfumerija «Kosmetika 90» — Opčine.
I8-LETNO DEKLE z znanjem strojepisja in pisarniškega dela išče službo. Telefonirati v jutranjih urah na št. 040/220600.
ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383.
PRODAM opel record diesel 2300 letnik 1981. Telefon 010/200427.
MOGOČNA PRVOMAJSKA MANIFESTACIJA V TRŽIČU
Delo>, mir in svoboda še naprej osnovni dlji delavskega razreda
Na zborovanju, ki ga je pripravila sindikalna zveza CGIL-dSL-ldL je bil glavni govornik Arnaldo Mariani - Solidarnost med delavci in prizadevanja za čimvečjo enotnost sindikata
Delo, mir in svoboda. To so bila gesla, ki jih je bilo razbrati na transparentih, ki so jih nosili udeleženci nedeljske tradicionalne prvomajske manifestacije v Tržiču, po številu udeležencev prav gotovo ene najbolj uspelih tovrstnih zborovanj v zadnjih letih. Na prvomajskem sprevodu po glavnih tržiških ulicah in kasnejšem zborovanju na Trgu republike so bili, tako kakor vsa leta doslej, prisotni župani občin tr-žiškega območja z občinskimi prapori, poseben pečat manifestaciji pa so dali kmetje, ki so se na prvomajsko zborovanje pripeljali s traktorji. Tako kakor že vrsto let doslej, se je prvomajskega zborovanja- v Tržiču, ki ga prireja enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL udeležila tudi petčlanska delegacija občinske zveze sindikatov iz Nove Gorice, ki je udeležence zborovanja tudi pozdravila.
Kot prvi je na zborovanju govoril tržiški župan Luigi Blasig, ki je poudaril, kako je in ostaja 1. maj
še zmeraj dan boja za osnovne cilje delavskega razreda: za delo, za mir v svetu, za svobodo.
O težavah v kmetijstvu, o prizadevanjih kmetovalcev za priznanje tiste vloge, ki jim pripada v družbeni ureditvi, o nesposobnosti vlade in o polomu kmetijske politike, je govoril Bruno Marizza. Opozoril je na zaskrbljujoče upadanje števila kmetijskih podjetij v goriški pokrajin :n v državnem merilu, na o-puščanje živinorejske dejavnosti kot posledice »določene* kmetijske politike, ob istočasnem skokovitem po-, rastu uvoza mesa in kmetijskih pridelkov, na porast proizvodnih stroškov in nižanje prodajnih cen kmetijskih pridelkov.
Glavni govornik na nedeljskem zborovanju je bil član vsedržavnega tajništva CGIL - CISL - UIL Arnaldo Mariani, ki je v uvodnem delu opozoril na številne družbene in vojaške konflikte v svetu, od Nikaragve do Poljske in Bližnjega vzhoda, na oboroževalno tekmo, na spo-
re, ki ogrožajo osnovno dobrino delavskega razreda in celotnega človeštva: mir.
V drugem delu svojega govora je Mariani govoril o osnovnih gospodarskih in političnih vprašanjih v državi, opozoril na poskuse političnega strumentaliziranja gospodarske krize, na neizvajanje že sprejetih načrtov za obnovo posameznih gospodarskih panog (ladjedelništvo in kovinarska industrija), na naraščanje nezaposlenosti tudi v podjetjih z državno udeležbo, kamor sodi tudi tržiška ladjedelnica. »V tem trenutku je najpomembnejši cilj u-trditev solidarnosti med delavci, prizadevanje za večjo enotnost sindikata*, je dejal Mariani ter pri tem nanizal vrsto osnovnih vprašanj, ki jih zadnja vlada in stranke, ki so jo podpirale, niso hotele ali zmogle rešiti.
Mariam je v svojem govoru poudaril tudi pomen največje neodvisnosti sindikalnega gibanja od političnih strank.
VELIKO OBISKOVALCEV V NEDELJO NA ESPOMEGU
spomegu. Sejem je odprt vsak dan do vključno nedelje 8. maja.
Čeprav je razstavni prostor na Espomegu v glavnem pokrit, je nedeljski popoldanski dež škodoval obisku. Na razstavišče pa je kljub temu prišlo nad 7.000 ljudi, ki bi jih bilo seveda več, če ne bi bilo vreme nagajalo. Ljudje so si o-gledali razstavljene predmete že dopoldne. Seveda niso šli na razstavišče samo radovedneži, ki želijo videti kaj so jim novega v raznih sektorjih pripravili trgovci in industrijci, ali pa taki, ki želijo samo pohajati ter se potem v veseli družbi vsesti okrog dobro 'založenih miz, pri katerih dobiš tudi take dobrote, ki so neobičajne za naš okus, kot so sicilijanska sladkarija ali pa kitajska kuhinja, marveč tudi poslovni ljudje, ki na sejmu sklepajo kupčije.
V okvir teh poslovnih sestankov spadajo tudi srečanja s koroškimi in slovenskimi gospodarstveniki. Korošci bodo v Gorici danes, Jugoslovani pa v četrtek in v petek. V sredo pa bo na Espomegu srečanje tukajšnjih gostincev, ki bodo govorili o turistični reklami. Še posebej bodo ob tej priliki prišli v poštev Krminčani.
Tiskovno-reklamni urad Espome-ga hoče tudi izvedeti za mnenje obiskovalcev o sejmu. Zato delijo obiskovalcem posebne popisne pole in seveda želijo od obiskovalcev dobiti nasvete za razna izboljšanja ob prihodnjih prireditvah na E-
Včeraj na trgovinski zbornici
Umestitev pokrajinske konzulte za ekonomska vprašanja
V okvir vzporednih manifestacij ob letošnjem ESPOMEGU se uvršča tudi včerajnšja umestitev pokrajinske konzulte za ekonomska vprašanja, posvetovalnega organa trgovinske zbornice, v katerem so predstavniki različnih področij go-riškega gospodarstva: od kmetijstva, obrtništva in industrije, do zunanje trgovinske dejavnosti, prevozništva in prometnih zvez, male trgovine in turizma, pomorskega gospodarstva, zadružništva, kreditnega poslovanja itd.
Na umestitveni slovesnosti, v prostorih goriške trgovinske zbornice, je predsednik zbornice Delio Lupie-ri orisal nalogo in vlogo konzulte, kakor tudi podal oceno trenutnega položaja gospodarstva v svetil, v Italiji in posebej na Goriškem.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Roselll št. 23. tel. 72340.
TRAGIČNO NEDELJSKO POPOLDNE NA CESTAH
19-letnik iz Tržiča umrl Tri osebe hudo ranjene
Žrtev je Roberto Violin iz Tržiča - Upravljal je skuter, s katerim je čelno trčil v fiat 128 - Hudo ranjena njegova sopotnica - Pridržana prognoza za motorista, ki sta se ponesrečila pri Anconetti
Ena oseba je umrla, tri pa so bile hudo ranjene. Tak je zaenkrat obračun dveh hudih prometnih nesreč, ki sta se pripetili v nedeljo popoldne v Tržiču, v kratkem časovnem zaporedju. V bolnišnici v Vidmu, kamor so ga prepeljali že nekaj ur po nesreči, je v nedeljo ponoči umrl 19-letni Roberto Violin iz Tržiča, Ul. Paccinotti 20.
Kakor je ugotovila obhodnica prometne policije, se je nesreča, v kateri je bila hudo ranjena tudi 18-letna Paola Gnoatto iz Štaran-cana, zgodila okrog 17.30 na Tržaški cesti v Tržiču. Violin in Gno-attova sta se„s skuterjem peljala iz Tržiča' proti Štarancanu, v nasprotni smeri pa je s fiatom 128 pripeljal 20-letni Eros Valline iz Tržiča. Prišlo je do čelnega trčenja' med obema voziloma z usodnimi posledicami za Violina, Gno-attova pa je zadobila izredno hude telesne poškodbe in bo ozdravela predvidoma v treh mesecih.
Samo dobro uro prej pa je prišlo do hude prometne nesreče v križišču pri Anconetti. 17-letni Gianluca Magnani je z motorjem kagiva 125 silovito trčil ob rob gredice. Pri tem je njega, kakor sopotnico, 15-letno Sabino Marini iz Tržiča, vrglo nekaj metrov stran, na drugo stran cestišča, kjer sta obležala s hudimi poškodbami. O-ba so prepeljali na oddelek za o-življanje in intenzivno nego glavne bolnišnice v Trstu, kjer se zdra-viki še niso izrekli nad njunim zdravstvenim stanjem.
Kdo pozna to žensko?

bi na sliki spoznal znano osebo naj nemudoma to javi na goriško obmejno policijo (tel. 85615 - 84122). O tem so obvestili tudi druge kvesture v Venetu. Seveda ne izključujejo možnosti, da ne bi bila mlada ženska kake druge narodnosti.
Danes stavka uslužbencev goriške KZE
Danes bo na Goriškem 8-urna protestna stavka uslužbencev goriške KZE. Oklical jo je enotni sindikat CGIL - CISL - UIL, da bi opozoril na (mobilnost vodilnih organov zdravstvene enote, proti krčenju sredstev za zdravstvo in za dosledno izvajanje reforme na področju zdravstva/ Uslužbenci se bodo zbra-. li ob 9.30 pri spominskem parku, od koder bodo šli v sprevodu po glavnih mestnih ulicah. Kljub stavki bo zagotovljena ustrezna služba za nujne primere.
Razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da 31. maja zapade rok za prijave davkov. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo na uradu v Ul. Malta 2. Ker je letos prišlo do nekaj sprememb, naj prinesejo zainteresirani poleg drugih dokumentov še katastrski dohodek nepremičnin (rrčdito catastale), oziroma posestno polo. Kmečka zveza obvešča obenem, da sč zaradi časovnih razmer prijave davkov sprejemajo samo do sobote, 21. maja. vključno.
Občinska uprava v Doberdobu vabi Jameljce, da se udeležijo sestanka jutri, 4. maja 1983, ob 20. uri v osnovni šoli. Na sestanku bodo u-pravitelji predstavili okvirni načrt za dograditev socialnega centra v Jamljah.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se množično in organizirano udeležijo 4. spominskega pohoda Števerjan - Gonjače -Števerjan, v nedeljo, 8. t.m. Prijave neposredno na startu v nedeljo zjutraj.
PRVOMAJSKO SLAVJE V ZMANJŠAM OBLIKI
Dež in tudi toča sta v nedeljo pokvarila ne pa onemogočila praznika v Števerjanu
Kljub vsemu so v Dvoru nastopile razne kulturne skupine ■ Zelo dobro pripravljena razstava briških vin
Že nekaj let sem nimajo organizatorji raznih prireditev na prostem gotovosti, da bo v tem ali drugem letnem času lepo vreme ob času njihove prireditve. Zaradi tega je že prišlo v navado, da je bilo treba marsikatero šagro ali drugačno prireditev na prostem kar odložiti na naslednjo nedeljo. Kot nalašč v petek in soboto sije lepo sonce (tako je bilo tudi na predvečer 1. maja), v nedeljo se pokažejo temni oblaki, iz njih se zlije dež (v nedeljo je nekaj minut v Števerjanu celo klestila toča), potem pa se vreme popravi v ponedeljek.
Tako je bilo letos ob priliki 1. maja v števerjanu (podobno je bilo tudi na prazniku frtalje v Rupi in na prvomajskem slavju v Opatjem selu). V soboto zvečer so odprli razstavo briških vin. Na otvoritvi so spregovorili Ivan Humar v imenu kulturnega društva Briški grič, Avgust Štekar v imenu odbora vinogradnikov, grof Attems v imenu konzorcija za zaščito briških vin, dr. Zorut od kmetijskega inšpektorata.
Na razstavi, ki je bila odprta v
Goriško obmejno policijo je notranja uprava v Novi Gorici zaprosila za sodelovanje pri ugotovitvi identitete ženske, ki jo vidimo na naši sliki. Našli so jo na'novogoriškem območju, brez dokumentov, govori nerazumljive fraze. Ženska ima med 23 in 27 let, je precei zaprta vase, visoka 1,54 m, kostanjeve lase, oblečena je v jean-su, znamka jopiča je rancheros, ima temnomodro majico in modro-bele telovadne copate štev. 39. Ima prstan iz svetlega materiala. Niti goriški niti tržaški policiji ni znano, da bi se kaka mlada ženska oddaljila iz svoje družine. Kdor
Prireditve
V Ronkah bosta jutri zvečer nastopila zamejska slovenska kantav-torja Ivo Tul in Sergij Stoka. Za prireditev, ki bo v prostorih ustanove ACLI, nasproti cerkve sv. Lovrenca, s pričetkom ob 20. uri, je poskrbel ženski pevski zbor.
Razstave
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini
bodo v petek, 6. maja, ob 18. uri, otvorili razstavo grafik tržaškega sbkarja Lojzeta Spacala. Na otvoritvi bo spregovoril prof. dr. Mirko Juteršek, umetnostni kritik in predstavnik oddelka za umetnostno zgo-govino na fakulteti v Ljubljani. Spa-calova razstava bo na ogled do 27. maja.
V	galeriji II Torchi" v Mameli-
jevi ulici je do 13. t.m., odprta razstava slikarja Luigija Porzia.
uiiiiiiiuiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiii
Danes v Doberdobu pogreb 17-letne Tanje Ferletič
namreč bila, skupaj z mamo Bruno in drugimi sorodniki na ohceti Viktorja Frandoliča in Laurette Lavrenčič.
Nenadna slabost jo je obšla približno ob 18.30, vendar skoraj nihče ni mogel vedeti, da so to njeni zadnji trenutki. Tanja je bila namreč precej bolehna in v zadnjem času so bili napadi astme in občasne slabosti dokaj pogosti. Prav zaradi zdravstvenih razlogov je tudi opustila šolanje na slovenskem učiteljišču v Gorici. Ob prvih znakih slabosti je ob pomoči mame Brune stopila iz lokala, kjer je bila ohcet, vendar ji tudi na svežem zraku ni odleglo, kakor niso pomagali vsi poskusi mame, da bi .jo spravila k sebi. Poklicali so rešilni avto iz bolnišnice v Palmanovi in Krminu. Prvi so bili na kraju bolničarji iz Krmina, vendar Tanji niso mogli več pomagati. Zaman so bili vsi poskusi, da bi jo ohranili pri življenju. Umrla je zaradi infarkta.
Njena smrt je hudo prizadela vrstnike in mladince v Doberdobu, saj je bila med aktivnejšimi članicami Mladinskega odseka, še bolj pa so prizadeti njeni najbližji sorodniki oče Karlo in mama Bruna, ki so v vseh teh letih vlagali največjo skrb, ljubezen in upanje, da si bo Tanja le opomogla. Žalost se je naselila v srcih 13-letne Ester in niti tri leta starega Mateja, ki sta izgubila sestro. Tanjo Ferletič bodo pokopali danes popoldne, pogreb bo ob 16. uri iz hiše žalosti v Doberdobu.
Danes popoldne bodo v Doberdobu pokopali Tanjo Ferletič. V soboto proti večeru, približno ob istem času, ko so Tanjini vrstniki in drugi mladinci iz Doberdoba hiteli s pripravami za postavitev mlaja, je prenehalo biti njeno mlado srce.
Tragična in skorajda neverjetna vest se je že v soboto zvečer bliskovito razširila po Doberdobu. 17-letna Tanja Ferletič je umrla v soboto, nekaj pred 19. uro v Soie-schianu pri Manzanu, nenadoma, še preden je iz Krmina prispel rešilni avto. Dan, ki bi. moral biti poln veselja in zadovoljstva, se je sprevrgel y tragedijo. Tanja je
soboto in nedeljo, odprta pa bo še v soboto, 7., in v nedeljo, 8. maja., sodelujejo letos s svojimi vini naslednja posestva: Tacco, Formen-tini, Emil Sfiligoj, Stanislav Radi-kon, Silvan Primožič, Jožef Bensa, Mario Mikluš, Anton Klanjšček, Zadruga Brda, Avgust štekar, Simon Komjanc, Aleš Komjanc, Anton Pintar, Emil Terpin, Marčelo in Marino Humar, ter posestvo Taxis. število razstavljalcev torej narašča iz leta v leto.
Medtem ko je vreme zjutraj dopustilo, da je bil izvršen planinsko-orientacijski pohod, o čemer poročamo na športni strani, je popoldne, že pred uro napovedano za začetek prvomajske slovesnosti na Trgu svobode pričelo liti kot iz škafa. Zaradi tega prireditve na tem mestu ni bilo in marsikdo, ki je nameraval v Števerjan iz Gorice, njene okolice ali s Krasa, je kar ostal doma.
Kljub vsemu pa se je zbralo ve liko ljudi, ki so do kraja napolnili klet v Dvoru, kjer je bila prirejena vinska razstava. Tam sta bila potem tudi priložnostna govora, o katerih poročamo na prvi strani. Tam so potem nastopili, čeprav z okrnjenim programom tudi koroški folkloristi, združeni goriški pevski zbori, ki jih je vodil Ivan Klanjšček ter godba na pihala iz Nove Gorice. Govornika Raceta in Pa-doana je napovedal zastopnik kulturnega društva Briški grič Ivan Humar. Prisotnih je bilo veliko ljudi, zastopnikov kulturnega in političnega življenja, poleg teh pa tudi konzul SFRJ v Trstu Nikolič. Po govorih bi kulturnem nastopu se je vzdušje seveda sprostilo, ob prepevanju. Ljudje so s svojimi vozili prihajali od vsepovsod v Števerjan in čeprav ni bilo tolikšne gneče kakršne smo bili vajeni prejšnja leta, ko vreme ni nagajalo, je prišlo v to briško vas kar precej ljudi.
Organizatorji si sicer seveda nadejajo, da bodo vremenske razmere boljše ob koncu tega tedna, saj imajo v nedeljo dopoldne v Štever janu spominski pohod od Gonjač in nazaj, prav tako v nedeljo, popoldne, pa bo v Dvoru bogat kulturno-športni spored, katere izvajalci bodo predvsem mladi.
Predavanja
Predavanje . potopis Fabia Ger-goleta, ki ga je mladinski odsek KD Jezero najavil za včeraj zvečer je bil preložen na prihodnji ponedeljek z istim sporedom ob isti uri.
Kino
Zadnje vesti iz bolnišnice
Precej hudo se je v prometni nesreči poškodoval 50-letni Karlič Škorjanc iz števerjana, Sovenca 13. Nerodno je padel z vespo ter se pri tem pobil po obrazu. Po prvem pogledu v goriški splošni bolnišnici so zdravniki odredili njegovo premestitev na nevrokirurški oddelek bolnišnice v Trstu, kjer bo predvidoma ozdravel v 40 dneh. Nesreča se je zgodila sinoči, nekaj pred 20. uro, na Oslavju.
Gorica
VERDI 21.00 Gledališka predstava. Jutri 18.00—22.00 »Ateraggio zero*.
CORSO 15.30-22.00 «Tron». Walt Disney.
VITTOR1A Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Pornoma-nie licenziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Teste di cuoio*.
ISova Gorica in okolicu
SOČA 19.00 - 21.00 »Zlati Salaman-der*.
SVOBODA 18.30 — 20.30 »Aerodrom 80 Concorde*.
DESKLE 20.30 »Šerif v vesolju*.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Regina Zorzut Medvešček iz splošne bolnišnice '■ cerkev in na pokopahšče v Ločniku; ob 12.30 Luigi Macuz iz splošne bolnišnice v cerkev na Travnik in na glavno pokopališče.
Učno in neučno osebje osnovne šole v Doberdobu izreka iskreno sožalje družini Ferleti«' ob prerani iz-, gubi drage
TANJE
Ob prerani izgubi hčerke Tanje izreka občinska uprava iz Doberdoba staršem, sestri in bratcu iskreno sožalje.
Ob nenadni izgubi arage hčerke in sestre Tanje izreka skavtska družina iz Doberdoba iskreno sožalje staršem, sestri, bratu in vsem sorodnikom.
KD Jezero iz Doberdoba, mladinski odsek in pevski zbor izrekajo najgloblje sožalje prizadeti družini Ferletič ob prerani izgubi Tanje.
Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba izraža članu Karlu Ferletiču in družini iskreno sožalje ob izgubi drage Tanje.
UE,Z,uniVft LtKAHnA V UUKIUI
Tavasani, Korzo Jtalia 10, tel. 84576,11966.
Ob težkem trenutku izgube drage Tanje Ferletič izrekamo iskreno sožalje staršem in svojcem - letniki
SEMINAR MLADINSKEGA ODBORA SKGZ
DVA DNI PREDAVANJ IN RAZPRAV 0 OSNOVNIH VPRAŠANJIH MANJŠINE
Susič in Sedmak o «tihi asimilaciji - Alenka Rebulova o kulturi in divergentni miselnosti - Mladi o svojih dosedanjih izkušnjah - Pleterski o nacionalnem vprašanju
družina, šola, prijatelji, društva, sredstva javnega obveščanja, delovno okolje, številni sorodniki ter različne kulturne, športne, politične ali verske organizacije. V okviru debate, ki se je razvila po predavanju, so udeleženci spregovorili o vlogi šole pri narodnostni vzgoji, o mešanih zakonih, o načinu, kako naj gledamo na vprašanje globalne zaščite Slovencev v Italiji, o potrebi po modernizaciji narodnostne politike v povezavi z večjo kritičnostjo in analizo našega položaja, o stikih z Italijansko stvarnostjo ter o izkoriščanju manjšinskega položaja v splošno korist slovenske narodnostne skupnosti.
Alenka Rebula je v svojem predavanju najprej podala definicijo kulture kot take in poudarila, da kulture, podobno kot svobode, ni mogoče širiti, širimo lahko le idejo kulture, željo po kulturi itd. Pri definiranju nečesa za kulturo ni namreč važna vsebina, temveč odnos človeka do tega dogodka. Kulturno dejanje ni namreč že samo branje Prešernove Zdravljice, važno je, kako, kje, pred kom pesem beremo in kako jo poslušatelj sprejema in dojema. Alenka Rebula je poudarila, da sta glavni sestavini kulture izobrazba in u-stvarjalnost ter da brez ustvarjalnosti kultura sploh ne more obstajati. Mladim poslušalcem je nato poudarila, kako važno je, da človek sam sebe v vsakem položaju vzgaja k ustvarjalnosti, se pravi k izvirnemu, svobodnemu in ne-pogojenemu reševanju problemov. Pri tem je važna predvsem sposobnost divergentnega mišljenja.
Predavateljica je nato pobliže spregovorila o odnosu med manjšino, se pravi med ogroženo narodnostno skupnostjo in divergentno mislijo, ter poudarila, da je za vsako ogroženo skupino značilno omejevanje divergentne miselnosti in ustvarjalnosti. Sociologi in antropologi zato ugotavljajo, da se vsaka manjšina rada zateka k vrednotam, modelom obnašanja in navadam, ki ne ustrezajo več modelom časa ter se zaradi navezanosti na preteklost in zaradi samoobrambe boji kritičnosti^ _
V okviru debate, ki je sledila,
pa-sff udeleženei -skttfeli iskatrrra-čine, preko katerih lahko vsakdo izmed pa&Jt. okviru svojp.skunaU)-sti išče pot k ustvarjalnosti.
Drugi in obenem tudi zaključni dan seminarja se je pričel z debato med udeleženci, ki jo je vodil predstavnik Slovenskega razis-kpvalnega inštituta Pavel Stranj. Mentor sam je najprej podal rezultate ankete, ki je bila izvedena med udeleženci ob vpisu in ki je zajemala več vprašanj o pogledu na narodnostno problematiko. Mladi so nato izhajajoč iz ankete same spregovorili o lastnih izkušnjah glede doživljanja tega vprašanja, o pomenu zemlje pri ohranitvi neke narodnostne skupine, o šoli ter o sedanjem položaju manjšine v Trstu, Gorici in Benečiji.
Mladi so poudarili tudi potrebo, da bi delo in razpravo, ki sta se v okviru seminar :a šele začela v nadaljnjih mesecih tudi nadaljevali.
Ob zaključku srečanja naj bi pa MO SKGZ objavili krajšo brošuro z vsebino predavanj, z rezultati ankete ter z vsebino razprave.
Seminar v Izoli se je zaključil z izredno zanimivim predavanjem profesorja Janka Pleterskega, docenta za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani o «Nacional-nem vprašanju Slovencev z zgodovinskega vidika*. Predavatelj je najprej spregovoril o zgodovinskem rojstvu narodov kot takih, o tem, kako različne ideologije gledajo na ta pojav ter poudaril, da je narod v zgodovini dvajsetega stoletja postal zgodovinski in družbe. ii pojav, brez katerega si ni mogoče več zamišljati trenutnega družbenega razvoja.
Profesor Pleterski je nato prešel na zgodovino slovenskega narodnostnega vprašanja, ki se je sicer v temeljih osnovala že za časa renesanse, značilna prelomnica v odnosu do tega vprašanja
ter začetek političnega pristopa k boju za narodnostna vprašanja pa predstavlja za Slovence leto 1848.
Predavatelj je nato nadaljeval z zgodovino nacionalnega vprašanja pri Slovencih v povezavi z nemškim in italijanskim bojem za nacionalno afirmacijo ter preko obeh vojn ter številnih dogodkov, ki so označevali našo bližnjo preteklost prišel do današnjega časa, se pravi do nastanka in razvoja nove Jugoslavije ter trenutkih problemov glede nacionalnega vprašanja tistih Slovencev, ki živijo izven matičnih meja.
SUZI PERTOT
Pripravlja se na to, da bi ukrotil Etno

NINA CARNELUTTI RAZSTAVILA V ČEDADU
Od živih barv metuljev do grafičnih umetnosti
Nekoliko drugačna zato pa prijetna otvoritev razstave
Vprašanje narodne zavesti ter pripadnosti določeni narodnostni skupnosti sta pač problem, s katerim se vsakdo izmed nas zavestno ali nezavestno srečuje skoro vsak dan. Tej tematiki, ki pogostokrat spodbuja k razmišljanju predvsem mladega človeka, je bil posvečen tudi letošnji dvodnevni seminar Mladinskega odbora pri Slovenski kultumogospodarski zvezi. Seminar je potekal v Izoli, pomenil pa je neke vrste delovno srečanje ob zaključku številnih mladinskih izobraževalnih seminarjev, ki so skozi zimske mesece potekali v okviru mladinskih krožkov ter mladinskih odsekov pri kulturnih društvih.
Srečanja se je udeležilo nad trideset mladih s Tržaškega in Goriškega ter nekateri predstavniki novogoriške in sežanske občinske konference ZSMS ter Republiške konference ZSMS iz Ljubljane.
Prvi dan so predavali Emidij Susič in Danilo Sedmak o «Nasta-janju in razkrajanju narodne zavesti* ter Alenka Rebula o «Vlogi kulture v narodni zavesti*.
Sociolog Emidij Susič ter psiholog Danilo Sedmak, ki sta pred kratkim izdala študijo o psiholoških vidikih narodnostnega odtujevanja z naslovom «Tiha asimilacija*, sta mlade poslušalce opozorila na dejstvo, da se naša vsakodnevna konkretna izkušnja redno srečuje s številnimi kanali nezavestne, se pravi tihe asimilacije. Avtorja sta namreč pri svoji raziskavi izhajala iz predpostavke, da asimilacija v okviru naše narodnostne skupnosti obstaja, kajti povsod, kjer lahko beležimo nesorazmerje med dvema skupno-stima, se obenem razvija tudi asimilacija. Na vprašanje, kako lahko pripadnik slovenske manjšine postane Italijan, pa lahko odgovorimo, ako vzamemo v poštev vpliv nekaterih socializacijskih dejavnikov, ki na človeka vplivajo tekom vsega življenja. Ti dejavniki so
Karmen Zorčevi v zadnje slovo
Pred dnevi smo pran gotovo vsi prečitali v lokalnem časopisju vest o groznem zločinu, do katerega je prišlo 25, aprila v Coroneo, ko je domnevni zločinec Vukoma-nnvič, ki ga sedaj išče policija, umoril Karmen Zorč, njenega moža Matjaža Babiča pa težko ranil. Mnogim sta bili obe imeni nepoznani, več pa nas je takih, ki smo Karmen dobro poznali, čeprav je v padnjih letih nismo videvali več po naših prireditvah in v naši družbi, kjer je prva povojna leta delovala.
Iz podatkov, ki jih hrani Odsek za zgodovino pri NŠK, je razvidno, da je bila Karmen po rodu iz Trsta, del svojega življenja pa je z družino preživela v Mariboru, odkoder se je v začetku druge svetovne vojne ponovno preselila v svoje rodno mesto. Tu se je začela udejstvovati kot aktivistka OF ter je ob koncu leta 1943 vodila v Rojanu tečaje slovenščine, enega v Ul. Barbariga 4. na domu enega od tečajnikov, kasneje pa drugi tečaj na Greti.
Ko so potem iskali učitelje - prostovoljce za Beneško Slovenijo, se je Karmen prijavila in več časa poučevala v Dreki in Topolovem.
Po vojni je bila nekaj časa zaposlena v Ajdovščini, od leta 1947 do decembra leta 1952 pa je službovala v Dijaškem domu v Trstu.
Potem je bila nekaj časa zaposlena tudi v muzeju v Piranu, prva povojna leta pa se je spominjamo kot vaditeljico telovadcev in telovadk, ki so nastopali na prvih večjih proslavah in manifestaci jah na stadionu «Prvi maj* pri Sv: Ivanu.
To je le nekaj skromnih podatkov o Karmen Zorčevi, na katero smo mnogi morda v zadnjem času že skoraj pozabili, ki pa nam je stopila z vso jasnostjo pred oči. ko smo prebirali vesti o njeni grozni in tragični smrti. Naj ji bodo te besede tudi v zadnje slovo vseh, ki smo jo poznali in z njo pred leti tudi delali.
N. L.
....................ni.................................Hilli Hilli. MIHIII.IIIIHIIIIIIIII.llllllllllllllll.il.HIIIIIIH.■Hlllinil..
01) DANES V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Več kot mesec je že, ko Etna bruha in ograža že neka naselja. Šved Rolf Lennart Abersten je strokovnjak za streliva in si ogleduje kraj, kjer bi bilo treba s strelivom preusmeriti tok lave. Kaže, da
ga duši žveplov oksid
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR
tPreden si boste ogledali razstavljena dela Nine Carnelutti, grafičarke iz Ljubljane, bi vam rada povedala nekaj o mladi u-stvarjalki. Najprej zakaj je med prvimi njenimi razstavami prav ta v Čedadu .. .».
Žarometi nad slikami so zaradi preobremenjenosti ugasnili prav takrat, ko je govornica predstavitev dokončala. V temi je na pamet in z zanosom igralke zdekla-mirala Kettejevo pesem o metulju.
«Nad travnikom cvetnim . . .*.
Vprašal sem možakarja s fotoaparatom po imenu govornice.
tGledališka igralka Vera P er je ta ženska. Poročena je z Erženom, ki je prav tako gledališki igralec. Vera je moja svakinja. Nina Carnelutti, ki je te slike izdelala, je moja hči. Moji predniki so bili namreč iz okolice Čedada. Zagotovo so bili Furlani. Po vojni sem pogostoma prihajal semkaj lovit metulje. Biolog sem, mgja ožja usmeritev je področje metuljev. Na lov metuljev je Nina hodila z menoj. Mene so zanmalr*po znanstveni plati, njo pa zaradi razkošja barv in oblik. Če lahko še kaj povem o sebi, potem naj rečem, da mi je Jan ime zato, ker je bila moja mama Čehinjam
«Srečala sta se torej dva različna programa. Veliko bogastvo, kaj?* sem dodal.
Občinstvo, ki se je udeležilo prijetnega večera, je bilo sestavljeno iz vidnih predstavnikov slovenskih beneških društev na čelu s predsednikom prof. Bepinom Cri-setigom, ki je odprl razstavo in dejal, da sodi pobuda v okvir prizadevanj za boljše poznavanje slovenskih likovnih umetnikov.
Prisotni so bili tudi predstavniki slovenske kulture, slikar Zvest Appolonio, profesor razstavljalke na Akademiji za likovno umetnost, in likovni kritik Aleksander Bas-sin, ki je poiskal mesto mladi u-stvarjalki v plejadi slovenskih grafikov.
«Carneluttijeva je ena najmlajših slovenskih grafičark. Zanimajo jo mikrostrukture. Ideje za svojo ustvarjalnost črpa v povečavah struktur metuljevih kril. Če kaj razumem, bo proces tudi njo iz mikrostrukture pripeljal v makro-kozmos.*
Ugledni slovenski kritik je povedal še veliko lepih resnic o u-metnici Nini in njenem delu. Živa Gruden jih je na improviziran način uspešno prevajala italijansko govorečemu občinstvu. Njegovo izvajanje je za nepoučeno občinstvo hotelo biti prikaz razvoja slovenske grafike, v Icateri so imeli in še imajo primorski grafiki svoje ugledno mesto.
Potem je prof. Pavel Petričič zarisal okvir celotni pobudi in poudaril predvsem to, da umetnica v svojih delih išče in usklajuje barve, da bi čimbolj prijetno u-činkovale na gledalčevo oko.
Na tem mestu se je uradni del
Zastopstvo žensk v evropskih parlamentih
RIM — Anketna komisija evropskega parlamenta je izvedla raziskavo glede položaja ženske v Evropi in vzela v poštev tudi zastopstvo ženske v parlamentih desetih držav članic ' zahodnoevropske skupnosti. Po podatkih, ki so jih zbrali in ki jih objavlja rimski urad evropskega parlamenta, so v parlamentih nordijskih dežel ženske veliko močneje zastopane v parlamentih kot v ostalih deželah evropske skupnosti. Med 75 člani holandskega parlamenta je 18 žensk, to se pravi kar 24 odstotkov, na 179 članov danskega parlamenta je kar 42 žensk to se pravi skoraj 24 odstotkov. V Italiji je v parlamentu, torej v zbornici in senatu, vsega skupaj 63 žensk, torej mnogo izpod gornjih odstotkov, v angleškem parlamentu jih je 78, torej prav tako zelo malo.
KEZICH IN SQUARZINA: «BOUVARD IN PECUCHET»
Predelan roman francoskega pisatelja Flauberta
Danes se v gledališču Rossetti začnejo ponovitve dela, ki sta ga Tullio Kezich in Luigi Squarzina pripravila po romanu Gustava Flauberta z naslovom «.Bouvard in Pecuchet». Flaubert svojega romana ni dokončal in delo je izšlo po njegovi smrti 1881. Gre za roman prigod in avantur, ki kot literarno delo nima kdove kakšne veljave in prikazuje povprečne zgodbe dveh uradničkov, ki sta odšla v pokoj nekoliko prezgodaj, vsekakor okoli 1840, torej v začetku industrializacije. Francoski pisatelj nam svoja dva f heroja* nekako polemično za tisti čas prikaže v luči nekakšnega tkonsumi-zma», ki ga sicer ne moremo primerjati z današnjim tovrstnim po-
javom, in ne gre za materialno potrošništvo, pa čeprav z določeno tovrstno miselnostjo. Junaka dela Bouvard in Pecuchet živita sicer v prejšnjem stoletju, vendar ju lahko prenesemo v našo dobo. Ves čas sta kritično usmerjena nasproti vsemu, kar se okoli njiju dogaja, ker sta prepričana, da bi ona dva bolje napravila vse, kar drugi delajo, ker sta pač sposob na za vse, pa čeprav sta malone analfabeta in sta si nekaj znanja nabrala le iz površnih in psevdo znanstvenih tekstov.
Delo uprizarja Tržaško stalno gledališče za F-JK, v glavnih vlogah nastopata Mario Maranzana in Vittorio Franceschi.
zaokrožil in bi moral napraviti piko. Pa je ne bom. šel bo dalje in povedal, da je umetnica tako kot slike prinesla s seboj tudi prigrizek: domač kruh, slanino, re-fošk iz okolice Kopra in briški tokaj. Med zakusko so se njeni in ona sama zapletli v pogovor z beneškimi rojaki. Ustvarili so domačnost, kakršna lahko uspe samo tistemu, ki se zna odpreti bližnjemu. To so do Beneških Slovencev tisti večer v prostorih kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu pokazali prijazni ljubljanski gostje.
Prav zaradi tega, ker to ni bila ena izmed šablonskih likovnih razstav, bo ostala v dobrem spominu, kot bo v takem spominu o-stala tudi čisto svojska Prešernova razstava, ki jo je godalni orkester RTV Ljubljana lani pripravil v Reziji. Ne vem, zakaj so nekateri dogodki na meji našega slovenskega prostora obeleženi s tolikšno neposrednostjo iti človeško toplino.
Potem je bil 'čas slovesa. Z av-' torico razstavljenih slik sva se ■»poznala in poslovila hkrati.
iSlišal sem, da je to vaša tretja samostojna razstava in prva v inozemstvu. Lepo ste napravili, da ste zanjo izbrali Čedad,* sem ji rekel in ji še v isti sapi voščil novih uspehov.
V izbiri Čedada za razstavo prav gotovo ni bila samo želja po vračanju v kraje svojih prednikov, ampak tudi želja, razstaviti v kraju, kjer je ob iskanju živopisanih metuljev Nina morda prvič doživela naravnost čutno dražljivost intenzivnega kolorita.
Marsikomu je bilo tisti večer prijetno tudi zato, ker je svoj korak v svet Nina zastavila v Beneški Sloveniji, deželici, ki je prav zaradi njenega zapostavljanja tako blizu vsakemu Slovencu.
GORAZD VESEL
EDI ŠELHAUS JE RAZSTAVLJAL NA OPČINAH
A vtor Fotoreporterja nas je popeljal v svet
Vrnitev v Trst s puško in fotokamero • Predstavitev knjige - Razstava, ki veliko pove starejšim pa tudi mladini - Preverjanje preteklosti
Edi Šelhaus, ki se je pred šestdesetimi in več leti rodil v Trstu a je še v zelo mladih letih v času fašizma moral z družino v svet, se je prvič vrnil v svoje rojstno mesto prav v teh dneh pred 38 leti, torej v maju 1945. Vrnil se je kot partizan, hkrati pa opremljen tudi z drugim «orožjem* in ne le s puško. Bil je namreč vojaški ali bolje partizanski fotoreporter. Nekaj let je nato živel v Trstu v svojstvu fotoreporterja, nakar se je vrnil v Slovenijo, dolga leta delal kot fotoreporter pri Slovenskem tisku in se pred nekaj dnevi ponovno vrnil med nas za nekaj dni in tokrat spet kot fotoreporter in hkrati s (fotoreporterjem*.
Na vabilo openskega slovenskega kulturnega društva «Tabor» je namreč Edi Šelhaus,..Y,,<Spenskem Prosvetnem domu priredil; razstavo svojih fotografskih posnetkov in predstavil tudi svojo drugo knjigo z naslovom ,«Efitorepprter». Kot smo pred dnevi zabeležili, je Šel-hausa in njegovo drugo knjižno delo openskemu občinstvu predstavil skedenjski mojster filmske kamere Aljoša Žerjal. Gre za dokaj zajetno knjigo, ki šteje kakih 370 strani in vsebuje poleg zelo številnih fotografskih reprodukcij tudi nekaj desetin v glavnem kratkih ali tudi zelo kratkih tekstov, ki jih je Šelhaus nabral v svojem dolgoletnem poklicnem delu po večini doma, v času vojne in tudi v miru, pa tudi drugod po svetu, koder ga je življenje vodilo. Gre za preprosto in iskreno napisana doživetja in tudi razmišljanja, med katera se lepo vključujejo ali vpletajo desetine in desetine fotografij. šelhausu, bivšemu borcu, je to bogato opremljeno delo izdala
NAJNOVEJŠE ARHEOLOŠKE RAZISKAVE NA SORIŠKEM
V preteklem letu so delavci Goriškega muzeja opravili dve pomembni terenski arheološki raziskovanji, ki sta dopolnili naše vedenje o antični poselitvi dveh primorskih krajev. Najprej je bilo opiavljeno izkopavanje v Biljah, ki je imelo zavarovalni značaj, medtem ko je bilo izkopavanje v Lokah sistematično, saj je vključeno v srednjeročni program Slovenskega arheološkega društva.
Na ledini Križcjan, zahodno od vasi Bilje, je pritegnila pozornost arheologov ogromna količina opeke, zdrobljenih posod, obklesane-ga kamenja, ki se je pojavila na površini njive po večjem preure-ditvenem posegu proti koncu leta 1981. Kmetijski kombinat Vipava v je takrat preurejal izživet breskov nasad v novo sadno plantažo in pri tem precej znižal teren ter z oranjem prizadel ali odkril arheološke ostaline pod zemljo. Zato je bil nujen hiter arheološki poseg, ki je bil opravljen v začetku leta 1982 in nato še v jesenskem času, ko so pobrali koruzo.
Odkritja so vsekakor opravičila vloženi denar, ki sta ga prispevala Kulturna skupnost Nova Gorica in Kmetijski kombinat. Odkrit je bil večji obrtniški objekt z ostanki lončarskih peči, od katerih se je ohranilo kotanjasto dno in porušena nadgradnja, ki jo je v času uporabe sestavljala kalota iz šibastega, z glino premazanega prepleta. Med ruševino okrog peči je bilo raztreseno izredno veliko število odlomkov keramičnih posod, najdeni sta bili tudi dve bronasti sponki, dve koščeni igli in več novcev. Med najdbami moramo še posebej omeniti približno meter veliko glinasto posodo, ki je stala v neposredni bližini objekta in je služila shranjevanju vode. Vodo so nosili iz vodnjaka, ki je oddaljen okrog stopetdeset metrov. Vodnjak, grajen iz lepo oblikovanih lomljencev, brez maltne-
ga veziva, je bil v celoti zasut z antičnimi ruševinami. Želja, da bi ga ohranili in na vrhu ustrezno dogradili, se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni uresničila. Do ugodne rešitve je ta načrt odložen, vodnjak pa zaradi zaščite zasut.
Po izkopaninah sodeč je bil na tem prostoru za časa Rimljanov večji opekarski obrat, katerega z vso upravičenostjo smatramo za začetnika opekarske dejavnosti, ki je še danes pomembna panoga gospodarstva v teh krajih. Obenem leži najdišče ob cesti, ki je povezovala tedanjo Aquileio (Oglej) z Emono (Ljubljana) in je predstavljala eno izmed glavnih prometnih žil rimskega imperija. V bližnji okolici je bila ob tej cesti postaja Ad fomulos (pri pečeh), ki še ni natančmo locirana, njen obstoj pa omenjajo antični viri.
Drugo najdišče, ki je deloma raziskano, so Loke. Tu ..o naleteli na ostanke antične poselitve že pred prvo svetovno vojno. Takrat so ob obdelovanju vinograda odkrili rimski votivni napis, katerega del se hrani v Goriškem muzeju, del pa naj bi bil vzidan v hišo, ki je last Jožefa Rijavca. Obdelovanje vinogradov je leto za letom odkrivalo ostanke rimsko-dobnega materiala in s tem seveda uničevalo spomenik. Namen lanskoletnega izkopavanja je bil potrditi obstoj rimskodobnega zaselka i'1 ugotoviti stopnjo njegove ohranjenosti. Raziskovanja so potrdila rimskodobno poselitev kot tudi to, da bi bilo smiselno nada ljevati z izkopavanji. To odločitev je podkrepila še najdba ka mnite sončne ure, ki je v slovenskem prostoru edina. Tako se bo do v letošnjem letu arheološka raziskovanja nadaljevala in upamo, da bodo rezultati dela poplačali ves trud, ki bo vanje vložen.
B. Ž. T.
založba «Borec». Lepo knjigo si sicer lahko nabavimo tudi v Tržaški knjigami, kjer je na voljo ljubiteljem tovrstnega čtiva že dalj časa.
Kot smo že zapisali, je Edi Šelhaus v openskem Prosvetnem domu pripravil lepo razstavo svojih fotografskih posnetkov. Čeprav je moral v partizanih varčevati s filmi in fotografskim materialom in se mu je ta nuja varčevanja vsaj občasno vsiljevala tudi kdaj pozneje, se mu je od daljnega 1942. leta, pa do dne, ko je pred nekaj leti odšel v pokoj, nabralo toliko «snovi», da bi s posnetki prekril velik muzej ne pa utesnjenih prostorov openskega Prosvetnega doma. In vendar je bila njegova sedanja razstava, ki se je žal že končala, zelo bogata, ker je mojster fotokemere znal izbrati dela, ki so *načilna za njegovo dejavnost, TifOTtFTJh tudi zanimiva za našega človeka. Edi Šelhaus nas je namreč v svojih posnetkih odpeljal spet v partizane, da smo s kolono gazili po debelem snegu in skozi požgane vasi. Nato smo se ob njegovih fotografijah spomnili onih velikih dni v maju 1945. ko je naša vojska osvobodila Gorico in Trst. kjer so se partizanom pridružile tržaške oborožene enote Delavske enotnosti. Priča smo nato bili na Šelhausovi razstavi mogočnim tržaškim prvomajskim telovadnim nastopom in tudi prvim demonstracijam delavcev, ki so v revnih povojnih letih odločno zahtevali delo in kruh. Sledile so fotografije demokratičnih množic v boju proti porajajočemu se neofašizmu.
Edi Šelhaus nas je popeljal tudi na Koroško, v Celovec, kjer velik transparent ((ugotavlja*, da neslovenska gimnazija v Celovcu je hud strup*, kar prikazuje nedemokratičnost* določenih avstrijskih krogov tudi po zrušenju nacizma. Vendar pa se na drugi sliki kaže tudi solidarnost avstrijskih naprednih sil s koroškimi Slovenci, pa čeprav je teh sil manj kot tistih, ki Slovencem na Koroškem strežejo po življenju. Šelhaus nam v svojih fotografijah, le v majhnem številu posnetkov prikaže vso koroško stvarnost, ki se kaže na-primer tudi na beli majici mladega dečka, kjer je vtisnjen napis »Koroški Slovenci, tujci v domovini*.
Šelhaus pa je na tej razstavi naravnal svoj objektiv tudi na druge motive. Na razstavi je razobesil tudi številne posnetke kulturnega in športnega značaja, prikazal je nekaj značilnih dogodkov v svetu, naprimer tudi ponesetk krvavega dogodka z Miinchenske olimpijade izpred tolikih let. Med desetinami in desetinami večjih in manjših fotografij pa zasledimo tudi manjšo fotografijo, ki nam prikaže šelhausa v razgovoru s predsednikom republike Pertinijem.
Zares zanimiva je bila šelhau-sova razstava, ki se je žal že končala. Morda prezgodaj, kajti res je, da je privabila veliko občinstva, verjetno bi ga bila še več in marsikateri Tržačan starejše generacije bi se bil. na kaki njegovi fotografiji prepoznal in se v mislih preselil za nekaj desetletij nazaj, mlajši ljudje pa bi v njegovih fotografijah dobili nekaj dokumentacije iz naše nedaljne zgodovine, ki bi jim pripomogla k nadaljnjemu utrjevanju napredne misli in zavesti.
Fre
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	Tam tam
14.55	Koncert Luciana Rossija
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Risanka
16.20	Objektiv na...
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredno preko tvoje antene
17.10	Risanka
17.30	Nežni in divji
18.00	TV film iz serie «Prijatelj Gipsy»
18.30	Programi pristopanja
18.50	Stanlio in Ollio
19.45	Almanah Vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	«Dove sta Zaza* - glasbena oddaja
21.35	Potovanja po svetu znanosti
22.20	TV dnevnik
22.30	«Mister Fantasy» - glasbeni program
23.25	Šola in vzgoja
23.55	TV dnevnik
Danes v parlamentu Vremenske razmere
Drugi kana!
10.15	- 11.40 Kinematografski program ’
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.30 Tandem
14.40	Risanka
14.50	V studiu
15.30	Videogames
15.45	Risanka
15.55	Oddelek za dirke
16.25	V studiu
16.30	Šola in vzgoja
17.00	»Boomer pameten pes* - TV film
17.30	Dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40.18.00	Risanka
18.20	Friderik Chopin na Poljskem
-	dokumentarec
18.40	Dnevnik - Šport
18.50	TV film iz serie «Le strade di San Francisco* Vremenske razmere
19.45	TV dnevnik
20.30	«L’avventura del Poseidon*
-	Film
22.20	TV dnevnik
22.30	Srečanje s kinematografijo
22.40	Upor v Atiki
00.20 TV dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
10.15	- 11.40 Kinematografski program
14.45	- 15.30 Riva del Garda - Kolesarska dirka
16.35	Goldoni v belem in črnem ; 18,2« Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik
amj.
20.30	TG 3 - Set
21.30	Jazz glasba: črna in bela
22.25	TV dnevnik
23.00	«Genova: c’era una volta il cinema* - 5. del
PALERMO — Filozofska fakulteta palermske univerze je skler nila, da bo podelila častni doktorat znanemu italijanskemu likovnemu mojstru,, pravzaprav kiparju Pietro Consagri. Podelili mu bodo doktorat v pedagogiji in sicer zaradi izredne kulturne veljavnosti dosedanjega dela in us pehov, ki jih je Pietro Consagra dosegel ne le na področju likovne ustvarjalnosti, pač pa tudi na pedagoškem področju in v poli tičnem uveljavljanju. Pietro Con sagra se je v celoti posvetil delu.
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.15	Poročila .
9.20	Butalske noči - lutkovna igra
Butale so tam daleč, daleč nekje, pa vendar včasih tako blizu — še Wiže: le kdo bi vedel?! Lutkovna predstava, ki jo je ukrajil Igor Cvetko s svojimi najmlajšimi sodelavci osnovne šole Ledina iz zgodb Frana Milčinskega, govori o butala-stem početju našega časa, o butalastem početju marsikoga od nas. Razveseljivo je veselje mladih lutkarjev
v predstavi in, upajmo, da se boste razveselili tudi vi, gledalci!
9.45	Šuhu in leteča princesa
11.00	Bolnišnica na koncu mest* • nadaljevanka
12.00	Pesmi in plesi narodov Jugoslavije
12.30	Poročila
14.55	Zbis - Lokomotiva
15.10	Za devetimi vrati - lutkovna igra
15.40	Ciganski napevi
16.10	Pisani svet: Pesniki o otrocih Tokratni Pisani svet je naravno nadaljevanje oddaje Kako napišeš pesmico, ki smo jo predvajali konec prejšnjega leta. Skušali smo jasno in neposredno zastaviti vprašanje, kateri so o-snovni vzgibi pisanja za o-troke in kakšni so navsezadnje nameni tega pisanja. Izkazalo se je, da je ustvarjalec postavljen pred izjemno težavno preizkušnjo. Po eni strani nima pravice nasilno in surovo posegati v otrokov svet, po dingi strani pa mu etični imperativ nalaga, da otroku ne skriva resnice današnjega sveta, ki je v pre-nekaterih svojih razsežnostih do konca brutalen. Pogovarjali smo se s Sašo Vegrije-vo, Milanom Deklevo, Brankom Hofmanom, Lojzetom Kovačičem, Jožetom Snojem in Danetom Zajcem. V odda jo je vključen tudi pogovor z otroki iz Pionirske knjižnice
16.40	Poročila
16.45	Španski balet Mari Rosa -
1.	oddaja
Ansambel se imenuje po voditeljici in prvi plesalki. V tajnosti španskega plesa in njegove tehnike sta jo uvajala Elcis Albeniz in Enrique «E1 Cojo». Vrsto let je bila prva plesalka skupine Antonio, leta 1964 pa je osnovala svojo skupino, s katero dosega velike uspehe in številna priznanja. Večer španskega baleta smo posneli lansko poletje v ljubljanskih Križankah, kjer je ansambel gostoval na 30. mednarodnem poletnem festivalu
17.05	Veliko nebo - film
19.05	Zlata ladja: Banane
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vrane
20.00	Iz oči v oči v Neaplju - dokumentarna drama TV Beograd
21.00	Rdeče rože, glasbena od-
$1.50
Uročila
Koper
■'‘f WtW-TVD novice
17.35	TV šola
18.00	Inšpektor Bluey - serijski film
19.00	TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Zakon vojne - celovečerni
film
22.05 Turistični vodič 22.20 TVD danes
22.35	V naročju smrti - dokumentarna oddaja
Zagreb
film
15.00	Vohunka Darling Lili
17.30	TV dnevnik
17.45	Pustolovščina
18.15	Čas knjige
18.45	Rock koncert
19.30	TV dnevnik
21.00	Izbrani trenutek
21.10	Rdeče rože, glasbena oddaja
22.00	S pesmijo na ustih, glasbena oddaja
22.30	TV dnevnik
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00,	19. Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Bratje in sestre, na zdar!; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.20 Poldnevniški razgledi; 11.30 Be- , ležka; 12.00 Od Milj do Devina; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: A. Capuder: «Rapsodija 20»; 14.30 Ropotuljica; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Trst in njegovo zaledje; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija «Primorska poje*; 18.00 Izvirna radijska igra: «V megli*.
KOPER
(Slovonski program)
7.00,	8.00, 13.30 Poročila; 7.15 Napoved programa, Radijski koledar in Prometni servis; 8.10 Maj, mesec cvetja - posebna oddaja; Napoved programa; 13.00 Glasba; Napoved programa; 14.20 Glasba po željah; 15.30 Radio Koper na obisku: Pri naših mornarjih; 16.00 Za varnejši jutri; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Primorska poje '83; 17.30 Glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 18.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 7.50 Time mušic; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Lucia-novi dopisniki; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vrtiljak;
11.00	Svet mladih; 11.30 Glasba;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popevka tedna; 16.15 Casadei; 16.30 Made in Jugoslavia; 18.45 Glasba; 19.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00.	8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.45 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Lahka glasba; 11.33 Jaz, Claudio; 12 03 Ul. Asiago Tcnda; 13.25 Poštna koči-
ja; 13.35 Master; 14.28 Milijarder postaneš; 15.03 Oblo; 16.00 II p*' ginone; 17.30 Globetrotter; 18.38 Programi pristopanja; 19.30 Radio 1 _ jazz ’83; 20.00 Francosko gle‘ dališče med dvema stoletjema 1850-1915; 20.40 Pozabljene glasbene strani; 21.03 Wonderland; 21.30 Tajna Italija; 21.57 Suita; 22.27 Magic moments; 23.05 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00-7.00 Dnevi; 8.00 Šolska vzgoja, 8.05 Radio 2 predvaja: 8.45 Radijska priredba; 9.32 L’aria che tira; 10.30 Radiodue 3131; 12.48 «Un’isola da trovare*: 13.41 Sound-track; 15.00 Bel Arni!
16.32	Festival; 17.32 Glasbene ure:
18.32	Krog Sonca; 19.50 Predmet razgovorov; 21.00 Nihče naj ne spi; 21.30 Potovanje skozi noč: 22.50 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	13.00 14.00,	17.00, 19.00.
21.00,	22.00, 23.00 Poročila; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov;'8.05 Komaj čakam, da odrastem; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Delavec v stabilizacijskih prizadevanjih; 11.05 Ali poznate?—! 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Pesmi s Festivalov revolucije! 13.30 Od melodije do melodije! 14.05 Praznujmo s pesmijo; 15.55 Informativna oddaja; 15.20 Sanre-mo 83; 15.50 Radio danes, radi® jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.05 Skupne ideje za prihodnost; 18.00 Sotočja; 18.45 A. Dedič za otroke; 19-25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute * ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijsk* igra; 22.15 Informativna oddaja! 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce; 23.0« Literarni nokturno; 23.15 G lobu* s popevkami; 0.05 Nočni program-
Sprevoda so se udeležili tudi bivši borci s svojimi prapori
S prvomajskega sprevoda po mestnih ulicah — mladinci so zadnje metre, kot običajno, pretekli
Pogled na prvomajski sprevod v Trstu
—r-	<—	,



-1
...
, ^

i
Svečanost pred spomenikom borcem JLA na bazovskem pokopališču
Na Proseku In Kontovelu so položili vence pred spomenike padlim
Proslava prvega maja v Nabrežini
mamm
j
in	*■ j
-. m
* 1
Osrednja prvoma|ska proslava za Primorsko |e bila v Opat|em selu, kjer je nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor
S sobotne svečanosti pred spomenikom padlim v Barkovljah
Pred spomenikom padlim v Križu
Sobotno kresovanje pri Ferlugih

___|
;< ;
Mladi In manj mladi Iz Boljunca pred svojim «ma|em»
Mladina Iz Boljunca je položila venec pred vaški spomenik
Praznovanje delavskega praznika v Trebčah

MB ^
l, - *	]
I . % ■

	
1	k j • IHlgHL	*	
	mm
	
1	
	
J1S jg| jm	
o	il
PRIMORSKI DNEVNIK 5	__________________________________________3. maja 1983
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
AVTOMOBILIZEM
NA VELIKI NAGRADI SAN MARINA
PRVA LETOŠNJA ZMAGA FERRARIJA
Osvojil jo j« Patrick Tambay (Francija) - Uvrstilo se je samo 12 pilotov
IMOLA — Francoz Patrick Tambay na ferrariju je osvojil Veliko nagrado San Marina v formuli 1, a pravi protagonist dirke je bil Italijan Riceardo Patrese na brabhamu, ki je šest krogov pred koncem po krajšem zasledovanju prehitel prav Tambaya, a je kmalu zatem izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s proge, s čimer je bilo njegove dirke konec.
VN San Marina je bila zelo selektivna, suj se je uvrstilo le 12 pilotov, startalo pa jih je 26. Med prvimi, ki so morali predčasno v «box», sta bila tudi Cheever (renault) in Lauda (mclaren). Po startu sta se na čelu dirke znašla Ar-naux in Tambay. Amouxa je po štirih krogih prehitel Patrese, ki je vodil vse do 20. kroga, nakar se je začela vrsta postankov za zamenjavo pnevmatik. V 34. krogu, ko so že vsi piloti razpolagali s svežimi pnevmatikami in polnimi rezervoarji, je vodstvo prevzel Tambay, ki je zbral sedem sekund prednosti pred Patresejem. Ta pa je imel očitno v svojem bolidu boljšega zaveznika, saj je Tambaya kmalu dohitel, a ga je poterr. na ovinku zaneslo s
proge. Ista usoda bi kmalu doletela tudi Arnouxa, ki pa se je pravočasno »ulovil* in na koncu zasedel tretje mesto za Proštom, ki je edini z manj kot krogom zaostanka za zmagovalcem.
VRSTNI RED
1. Tambay (Fr. - ferrari), ki je dirko sklenil v 1 uri 37’52” s poprečno hitrostjo 185 km na uro; 2. Prost (Fr. - renault) po 49”; 3. Arnoux (Fr. - ferrari) po 1 krogu; 4. Rosberg (Fin. - williams) po 1 krogu; 5. Watson 'VB - mclaren) po 1 krogu; 6. Surer (Švi. - arrows) po 1 krogu; 7. Faffitte (Fr. - vvilliams) po 1 krogu; 8. Serra (Br. - arrows) po 2 krogih; 9. Boesel (Br. - ligier) po 2 krogih; 10. Baldi (It. - alfa-romeo) po 3 ki ogih.
LESTVICA ZA SP
1. Piquet in Prost 15 Tambay 14, Watson 11, Lauda 10, Amoux 8, Laf-fitte 7, Rosberg 5, Cheever in Surer 4, Cecotto 1.
Geboers (Bel.) vodi
VITROLLES (Francija) - Belgijec Erik Geboers na suzukiju je
zmagal tudi na peti preizkušnji svetovnega prvenstva v motokrosu za kategorijo do 125 ccm. Naslednja preizkušnja bo VN Jugoslavije v Tržiču (15. maja).
LESTVICA SP
1. Geboers (Bel. - suzuki) 144 točk; 2. Rinaldi (It. - suzuki) 107; 3. Gibson (ZDA - yamaha) 80; 4. Maddii (It. - gilera) 63.
TENIS
TURNIR V DALLASU
John McEnroe boljši od Lendla
DALLAS — Američan John Mc Enroe je osvojil mednarodni WCT turnir v Dallasu. Po več kot štirih urah igre je v finalu premagal Čehoslovaka Ivana Lendla s 6:2, 4:6, 6:3, 6:7, 7:6.
LOS ANGELES — Američan Tony Campell je s 13”50 dosegel letošnji najboljši čas na razdalji 110 m z ovirami.
NOGOMET
,
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Partizan sam na vrhu razpredelnice
Zagrebški Dinamo je v nedeljskem kolu prve jugoslovanske nogometne lige zasluženo izgubil v Tuzli proti Slobodi in tako je beograjski Partizan, ki je v Vinkov cih proti domačemu Dinamu iztržil točko, sam na vrhu lestvice.
Partizan je torej bližji državne mu naslovu kot Zagrebčani, saj bodo Beograjčani še gostili službenega državnega prvaka.
Dobro sta se tokrat odrezala, pa čeprav sta igrala v gosteh, Hajduk in Crvena zvezda. Spličani so osvojili dragoceno točko v Nišu proti Radničkemu. Glavni junak srečanja pa je bil Hajdukov vratar Simovič, ki je ubranil kar dve enajstmetrovki. Crvena zvezda pa je v Sarajevu nadigrala domače moštvo Železničarja in zanesljivo zmagala s tremi zadetki razlike.
Neuspešno pa je bilo tudi drugo sarajevsko moštvo, ki je gostovalo v Novem Sadu in izgubilo.	.
Za lep podvig pa je zopet poskrbela ljubljanska Olimpija, ki je doma in na težkem igrišču zanesljivo premagala titograjsko Budučnost. Za Ljubljančane so bili tokrat uspešni: Vili Amer-šek iz enajstmetrovke, Bošnjak, Katanes m Elsner.
Ljubljanska Olimpija tako nadaljuje z uspe-
šno vrsto nastopov v drugem delu prvenstva. Vili Ameršek in tovariši so namreč sedaj' m sredini lestvice in seveda na varnem pred izpadom.
Ljubljančani pa bodo v prihodnjem kolu pred zelo težko nalogo: gostovali bodo namreč v Beogradu, kjer se bodo spoprijeli s Crveno zvezdo.
IZIDI 26. KOLA
Olimpija - Budučnst	4:2
Vojvodina - Sarajevo	2:1
Željezničar - Crvena	zvezda	0:3
Sloboda - Dinamo (Z)	2:0
Dinamo (V) - Partizan	1:1
Vardar - Rijeka	0:0
Galenika - Osijek	2:1
Radnički - Hajduk	1:1
Beograd - Velež	0:1
LESTVICA
Partizan 36, Dinamo Zagreb 35, Hajduk in Crvena zvezda 31, Radnički 29, Sloboda in Sarajevo 27, Vardar 26, Olimpija, Osijek in Željezničar 25, Dinamo Vinkovci, Budučnost in Velež 24, Vojvodina 23, Rijeka 22, Beograd 18, Galenika 16.
PRIHODNJE KOLO (8. 5.)
Velež - Radnički, Hajduk - Dinamo Vinkovci, Partizan - Željezničar, C. zvezda - Olimpija, Budučnost - Dinamo Zagreb, Osijek - Beograd, Sarajevo - Galenika, Rijeka - Vojvodina, Vardar - Sloboda.
Triestini novi točki
V nedeljo je zasluženo z zadetkom De Falca premagala moštvo Sanremeseja - Izredno slabo sojenje
Triestina - Sanremese 1:0 (0:0)
TRIESTINA:	Nieri, Costantini,
Trevisan, Leonarduzzi, Mascheroni, Zanini, De Falco (85. Pasciullo), Tolfo (67. Mariani), Štrukelj, Ruffi-ni Ascagni.
SANREMESE: Pelosin, Cichero, Vertova, Arecco, Piscedda, Maran-gon (66. Bordini), Formoso, Fran-cesconi, Di Prete, Le Luca, Bertaz-zon (35. Bozzi).
STRELEC: v 81. min. De Falco.
Triestina je tokrat «premagala» tri nasprotnike: ekipo Sanremese, negativno tradicijo in, žal, moramo reči sodnika. Neradi pišemo o sojenju, saj menimo, da redkokdaj slabo sojenje bistveno vpliva na potek tekme. Ne moremo pa prezreti lahkotnosti, s katero je nogometna zveza določila za to pomembno tekmo sodnika, ki dejansko je nedorasel nalogi, ki mu je bila pover-jena..
Tekma ni bila na zelo visoki kakovostni ravni. Ekipa Sanremeseja je takoj pokazala, da namerava v Trstu osvojiti vsaj točko in vzpostavila
llllllllllllllllllinmilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIHIinillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIHinillllllHHIHIIIIIIIIHIIIIIII
_________________________________________________________________________________.......m.........................................................................n............................n..............
V 1. ITALUAN5KI LIGI
KOŠARKA
V PBF.nZADNJEM KOLU REGULARNEGA DELA PRVENSTVA C-l LIGE
Jadran uspešen, zmagala pa sta tudi Vicema in Castelfranco
Naši košarkarji po pričakovanju odpravili moštvo Portorecana-tija - Jadranovci morajo v soboto nujno zmagati v Castelfrancu
JADRAN — PORTORECANATI 90:76 (40:39)
JADRAN: Gulič 1 (1:2), Žerjal 10, Ban 22 (4:6), Vitez 20, Rauber 4 (0:1), Kraus 2, Klavdij Starc 6, Sosič 2, Ivo Starc 11 (1:1), Daneu 12 (4:4).
PORTORECANATI: Pollastrelli 3 (1:2). Sforza 6, Ridolfi 4 (2:2), Padovano 13 (1:2), Montali 7 (3:5), Fiorenzi 18 (8:16), Rosa 16 (4:5), Paliani 6 (2:5), Rovazzani 3 (1:3).
SODNIKA: Mangiacotti iz Milana in Fabbri iz Bergama.
PROSTI METI: Jadran 10:21, Portorecanati 22:40. OSEBNE NAPAKE: Jadran 25, Portorecanati 21. PET OSEBNIH NAPAK: Sosič (39) in Montali (40). GLEDALCEV: 2.000.
sti navijači začasno poslovili od svojih varovancev, ki so jim v tem prvenstvu nudili veliko zadoščenja.
Sicer pa je bilo v soboto med gledalci dokajšnje zanimanje predvsem za srečanje v ... Trevisu, kjer bi moral domači Stefanel že dve uri pred Jadranovo tekmo igrati srečanje s Castelfrancom. Tekma: v Trevisu pa, sp je začela istočasno kot v Trstu in izida seveda ni bilo mogoče izvedeti.
Naši številni ljubitelji košarke pa so verjetno že naslednji dan izvedeli za oba izida, ki sta pobliže zani-
S sobotno zmago v predzadnjem kolu regularnega dela prvenstva C-l lige proti Portorecanatiju so se jadranovci z matematično gotovostjo uvrstili v končnico tega prvenstva. Nihče sicer od 2.000 gledalcev, ki so se v soboto zbrali na tribunah tržaške športne dvorane, tudi ni dvomil, da bi lahko
Jadran izgubil proti skromnemu Portorecanatiju, ki je doslej osvojil le sedem zmag ta je s tem tudi nazadoval v nižjo ligo.
Sobdtno srečanje je bilb predvsem priložnost, da bi se števiLni in zve-
mala jadranovce. In, žal, iz Tre-visa in Terama so bile novice dokaj neugodne. Tako Castelfranco kot Vicenza sta namreč zmagala. Sicer pa ni bilo pričakovati »posebnih daril*. Na dlani je, da moštva, ki se borijo za napredovanje, igrajo v zadnjih kolih s polno paro. Tako je Castelfranco zanesljivo zmagal v Trevisu, Vicenza pa je v Teramu visoko odpravila domače moštvo.
Kaj sedaj? Jadran si je zanesljivo zagotovil nastop v končnici prvenstva. Za naše košarkarje pa to ni dovolj. Seveda ni vseeno, iz katerega izhodiščnega položaja bodo naši košarkarji startali v «play-offs*. Težko je verjeti namreč, da bi Vicenza v zadnjem kolu doma izgubila proti demotiviranim videmskim košarkarjem. Zato je tudi skoraj gotovo, da bo Vicenza končala s 44 točkami na drugem mestu lestvice.
Za prvo mesto pa bo zato od-
2.000 za«začasno slovo»od jadranovcev
Skoraj Z.000 gledalcev se je v soboto zbralo na Jadranovem srečanju proti Portorecanatiju. Bil je to zadnji nastop naših košarkarjev doma pred začetkom «piay-offs»
ločalo srečanje v Castelfrancu, kjer bo v soboto gostoval Jadran. Odveč je, da dodamo pred kako težko nalogo bodo naši fantje v soboto v Castelfrancu. Na dlani pa je, da morajo jadranovci nujno zmagati, kajti z zmago v Castelfrancu bi bili naši košarkarji že skoraj zanesljivo drugoligaši. Ko bi namreč jadranovci imeli možnost igranja dveh od treh srečanj doma, bi imeli več kot 80 od sto možnosti za napredovanje. V nasprotnem primeru (poraz v Castelfrancu) bi naši igrali skoraj gotovo
Tako po 29. kolu prvenstva C-1 lige IZIDI
JADRAN - Portorecanati 90:76 Treviso - C ..stelfranco >■ m 57:70 Eurocar - Cento	> >	95:87
Budrio - Caveja	75:70
Teramo • Vicenza	82:99
Culligan - CIS Pordenon 99:91 Canella . Haltint;	:96:80
Ceam - Pachera	69:66
LESTVICA
JADRAN	29	21	8	2531:2307	42
Castelfranco	29	21	8	2244:2059	42
Vicenza	29	21	8	2436:2322	42
Canella	29	20	9	2401:2265	40
Caveja	29	19	10	2466:2272	38
CIS Pordenon	29	17	12	2421:2303	34
Eurocar	29	16	13	2460:2442	32
Maltinti	29	15	14	2330:2221	30
Teramo	29	14	15	2270:2409	28
29 13 16 2233:2267 26 29 12 17 2373:2413 24 29 12 17 2245:2,52 24 29 11 18 2164:2433 22 29 7 22 2189:2481 14 7 22 2172:2438 14 6 23 2296:2513 12 PRIHODNJE KOLO (7. 5.) Castelfranco - JADRAN (21.00 v Castelfrancu), Vicenza • Eurocar, Pachera - Culligan, Portorecanati -Canella, Caveja . Ceam Bologna, Cento - Budrio, Maltinti - Teramo, CIS Pordenon - Treviso.
to pa so naši imeli skozi ves prvi polčas dokajšnje težave in jim je uspelo streti odpor gostov, le ko so se zbrali v obrambi in sprožili nekaj nevarnih protinapadov.
Med posamezniki bi omenili dobro igro Iva Starca, v drugem polčasu pa sta se razigrala Marko Ban in Boris Vitez in za požrtvovalne goste je bil poraz neizbežen.
(bi)
«PROPAGANDA»
Polet — SGT 45:109 (23:53)
POLET: čebulec 9 (1:6), Ciani 2, Kocman 28 (8:9), Sosič, Škerk 4, Poldini, Andolšek 2 (0:3), Prelec, Milič, Berdon.
Proti visokim in tehnično boljšim Tržačanom so se poktovci upirali, kot so mogli, in vseskozi 'igrali zelo požrtvovalno. Mladi Openci tokrat niso mogli nadoknaditi telesne višine in tudi fizična premoč košarkarjev Ginnastice je pripomogla k tako visoki razliki. (A.K.)
KOŠARKA
NOGOMET
Roma praktično že prvak
Juventus je namreč v tekmi z Interjem izgubil še eno točko
Le malo je manjkalo, da bi 28. kolo prvoligaškega prvenstva izdalo ime novega državnega prvaka, še malo pred iztekom srečanj je namreč Juventus, ob zanesljivem vodstvu Rome, doma izgubljal z Interjem s 3:1. Tedaj je bila Roma že matematično nedosegljiva na vrhu lestvice, naposled pa so se Turinčani zbrali in v razburljivi končnici zabili še dva zadetka. Kljub temij je jasno, da bi samo čudež lahko omogočil Juventusu, da bi dohitel Ro-mo, kateri je v preostalih dveh kolih dovolj že samo točka.
Videmski Udinese je medtem brez težav z goloma Edinha in Pulicija premagal zadnjeuvrščenega Catan-zara. Skupaj s kalabrijskim moštvom potuje v B ligo tudi Cesena, medtem ko se je Napoli z zmago proti Fiorentini začasno izvlekel z dna lestvice.
IZIDI 28.’ kola
Ascoli . Torino	2:0	(0:0)
Cesena - Verona	1:2	(0:1)
Juventus - Inter	3:3	(1:2)
Napoli - Fiorentina	1:0	(0:0)
Piša - Genoa	0:0	(0:0)
Roma Avellino	2:0 (1:0)
Sampdoria - Cagliari 1:1 (1:0) Udinese - Catanzaro 2:1 (2:0) LESTVICA
Roma 40, Juventus 36, Inter 34, Verona 33, Fiorentina 31, Torino, Sampdoria in Udinese 30, Genoa in Cagliari 26, Avellino in Napoli 25, Ascoli in Piša 24, Cesena 21, Catanzaro 13.
PRIHODNJE KOLO Avellino - Catanzaro, Cagliari -Juventus, Cesena - Ascoli, Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Roma, Inter - Udinese, Torino - Piša, Verona Napoli.
«Vročemu navijaču* grozi huda kazen
VARŠAVA — Poljska tiskovna a-gencija PAP je napisala, da grozi «vročemu navijaču*, ki je med pokalnim srečanjem Widzew - Juventus s stekleničko zadel stranskega sodnika v glavo, huda kazen, to je od enega do deset let zapora.
Obtoženec je neki Kazimierz Z., star je 26 let in po poklicu mehanik.
pred svojimi vrati pravi obrambni zid in se poslužila vseh trikov, tudi nedovoljenih (ob podpori sodnika), da bi onemogočila Tržačanom igranje. Igralci Triestine pa so bili mogoče tako zaradi tradicije, kot tudi sojenja, zelo nervozni in so igrali precej slabše kot ponavadi. K sreči je tekmo, kot že običajno, rešil De Falco, la je devet minut pred koncem srečanja na spektakularen način premagal vratarja gostov.
S to zmago si je Triestina priborila še eno točko prednosti pred zasledovalci. Vicenza in Carrarese Sta namreč izenačila in njun zaostanek znaša že šest točk. Padova pa j® po pričakovanju na domačem igrišču premagala Trento. To pa pomeni, da potrebuje Triestina sedaj še naj-
1:*
1:1
1:0
1:0
3:0
1:0
1:0
0:0
1:0
IZIDI 29. KOLA Fano . Brescia Modena - Carrarese Padova - Trento Piacenza - Parma Pro Patria - Forli Rondineila • Rimini Spal - Mestre Treviso - Vicenza Triestina - Sanremese LESTVICA
Triestina 41; Padova 37; Carrari se, Vicenza 35; Rimini 32; Spali Parma, Treviso, Pro Patria 28; Trento, Mestre, Fano 27; Sanreme* se, Modena, Rondineila 26; Brescia, Piacenza 25; Forli 21.
PRIHODNJE KOLO (8. 5.) Brescia - Modena, Carrarese * Fano, Forli . Triestina, Vicenza * Rondineila, Mestre - Padova, Parma - Pro Patria, Rimini - Piacenza, Sanremese - Spal, Trento - Treviso.
več čtiri točke, da bi tudi matematično dosegla B ligo.
Igor Pavletič
2. ITALIJANSKA LIGA
Medtem ko je Milan premagal Como, je rimski Lazio izgubil v Vareseju. Kljub porazu je še vedno drugi, a njegova prednost pred Cremonesejem, Comom in Cavese-jem je čedalje manjša, do konca prvenstva pa manjka še šest kol.
IZIDI 32. KOLA
Arezzo - Catania 2:2, Atalanta -Monza 0:0, Bari - Campobasso 0:0, Cavese - Bologna 1:0, Foggia - Lec-ce 3:0, Milan - Como 2:0, Palermo - Perugia 0:0, Pistoriese - Sam-benedettese 1:1, Reggiana - Cre> monese 1:1, Varese - Lazio 2:1.
LESTVICA
Milan 44, Lazio 39, Cremonese. Como in Cavese 37, Catania 36. Sambenedettese in Arezzo 32, MoO-za in Varese 31, Lecce, Atalanta, Perugia in Campobasso 30, Pistoie-se in Palermo 29, Foggia 28, Reg-giana 27, Bologna 26, Bari 25.
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU V POMEMRNEM SREČANJU ZA ORSTANEK
Treviso Pachera Budrio Culligan Portorecanati Ceam Bologna 29 Cento	29
Borovci v slovenskem derbiju premagali poletovce
Openci so bili Tržačanom povsem enakovredni - Adrijan Sosič najboljši ■ Visok poraz Kontoveia
proti Vicenzi (le enkrat v Trstu) in napredovanje v drugo ligo bi bilo znatno težje.
Zato bo tudi izredno pomembno, da se v soboto na srečanju v Ca-stelfranču zbere čimvečje število naših navijačev. Na voljo je avtobusni izlet. Podpora navijačev pa bo bržkone odločilna.
In še nekaj o zmagovitem srečanju našega moštva proti Portorecanatiju. Tekma sama ni bila na zadovoljivi kakovostni ravni. Jasno je tudi bilo, da so jadranovci podcenjevali sicer skromnega, toda zelo požrtvovalnega nasprotnika. Za-
BOR RADENSKA — POLET 87:81 (39:47)
BOR RADENSKA: Trevisan, Maver 22 (2:5), Klobas 4, Furlan, Race 25 (5:7), Vatovec, Čok 6, Kneipp 18 (2:4), Jankovič, Zobec 12 (2:5).
POLET: Taučer, Sedmak 14 (2:2), Gantar 2, Pisani 9 (1:4), E. Sosič 16 ((4:5), A. Sosič 28 (2:5), Jugovič 2, Vitez 10, Košuta, Fabi.
SODNIKA: Sollazzo in Esopi iz Trsta.
Sobotno srečanje med Borom Radensko in Poletom je bilo za košarkarje obeh moštev pomembno v borbi :a obstanek. Prevladali so domačini. ki sc v končnem delu živčne in poprečne tekme bil' prisebnejši od poletovcev, ki so se pa srčno borili in tudi bili v vodstvu večji del tekme.
Slovenski derbi se je torej začel v znamenju živčnosti in pri obeh moštvih sta bolj prišli do izraza agonizem in zagrizenost kot pa tehnika in taktična pripravljenost. Gostje co bili od samega začetka mnogo bolj odločni od borovcev, ki so bili v napadu vse preveč zmedeni in neuspešni. Po zaslugi odličnega Adrijana Sosiča, ki je bil pobudnik vseh Poletovih akcij, so si Openci pridobili zanesljivo prednost in jo
•iiHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiimtiiHiiiiiimitiniiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiinmiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiuiniiiiiMiimmiiuiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMHii
v-	__________ v
uiittmiiimitiiiiiiiiniaiiMiiiii
KOLESARSTVO
«GIR0 DELLE REGIONb * 2 3 4
Ropret odličen četrti
SAN VITO AL TAGLIAMENTO -Z dvema poletapama se je končala letošnja mednarodna amaterska kolesarska dirka »Giro delle Regioni*, na kateri je zmagal nepričakovano, a povsem zasluženo avstrijski reprezentant Helmut We-chselberger. ki se je oprijel železnega konjička razmeroma pozno, potem ko je opustil smučanje. Glede na to. da letos niso nastopili odlični sovjetski kolesarji, ki so bili zadnja leta na tej dirki praktično nepremagljivi, je bila veliko bolj izenačena in zanimiva. Poudariti velja, da je bil Kranjčan Bojan Ropret odličen četrti na končni lestvici in prav v zadnji poletapi pa je za mesto prehitel Američan Vhurlow Rogers, ki je zmagal s 15 sekundami naskoka etapo in poleg tega zaslužil z zmago še 10 sekund bonifikacije. Zelo dobro se je upiral z odličnimi tujimi reprezentanti tudi mladi Primož Čerin, ki je obtičal na 12. mestu. Najboljši Italijan je bil tokrat Che-sini na 7. mestu.
KONČNI VRSTNI RED 1. Helmut VVechselberger (Av.), ki
je prevozil 950,050 km v 17. urah 53”33”
2.	Alonso Gonzales (Kuba) po 31”
3.	Thurlow Rogers (ZDA) po 33”
4.	Bojan Ropret (Jug.) po 48” 7. Flavto Chesini (It. B) po 1’04” 12. Primož Čerin (Jug.) po 1’26”
Štirinajst ekip na POP v Steverjanu
Prvomajskega planinsko - orientacijskega pohoda v Steverjanu se je udeležilo štirinajst moštev iz Gorice. Sovodenj, štandreža, Podgore, Doberdoba in Števerjena. Moštva so bila razdeljena v dve starostni in jakostni skupini: do štirinajst let in nad štirinajst let. Prvim ni bilo treba uporabljati zemljevida in kompasa, sledili so namreč samo znakom: drugi pa so morali poznati nekaj kar-
tografije. Poleg tega so se vprašanja nanašala na letošnje obletnice važnih dogodkov iz druge svetovne vojne in revolucije. Nekaj nalog je bilo neobičajnih, kot npr. v lonček uloviti in prinesti na cilj živo žabo, znati piskati s travo, povedati, od kod prihaja ioločena vrsta pepela.
Vseh moštev je bilo štirinajst po štiri ali pet tekmovalcev. Največ moštev so dali taborniki (9), med-
ALPINE
CAR AUDIO
mmmmmmm
jfj r ' "'-i	j||
B _____ B
uhrnaBsaaNm
’TfiliSi([>i /1LPINE
CAR AUDK) SVSTEMS
HI-FI CAR
Vam na uslugo ta
PRODAJO - NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV
TRŽIČ, m Fontanot 3 - tel: 0481/45382
tem ko smo letos pogrešali dolgoletne tekmovalce iz Pevme, štandreža in Gorice. Vseh tekmovalcev je bilo šestdeset. Mlajši so za pot uporabili nekaj več kot uro časa, starejši pa so šli po progi, ki jih je z nalogami zaposlila skoraj tri ure. Prikazano znanje je bilo zadovoljivo; edino Trstelja n’ nihče prepoznal, oz. ga imenoval v ustrezni nalogi.
Mlajši
1. Briški grič; 2. Druž. Presihajočega jezera A; 3. Druž. Puntarskega travnika B; 4. Druž. Presihajočega jezera B: 5. Druž. žuborečih voda; 6. Druž. Puntarskega travnika A.
Starejši
1. Druž. Puntarskega travnika B:
2.	Podgora D; 3. Sovodnje: 4. Briški grič; 5. Podgora A; 6. Druž. Žuborečih voda B; 7. Druž. Žuborečih voda A. Ena ekipa je bila izključena.
Koristnost vsakoletnega orientacijskega pohoda v Steverjanu ne smemo iskati le v obeleženju prvomajskih prazniko'. Gre tudi za prisotnost našega človeka, zlasti mladine, v prostoru med Sočo in mejo v Brdih, kjer je po kolovozih in stezah vse polno znakov, napisov in obeležij, ki jih drugi uporabljajo za nedeljske izhode ii, za motorne dirke. (Rupel),
tudi ohranili do odmora. Poleg A-drijana Sosiča, ki je bil vseskozi trn v peti Borove obrambe, sta svoj delež prispevala tudi Edi Sosič, ki je metal zelo natančno, in Sedmak, ki je uspešno skakal pod košema. V vrstah Bora Radenske so vsi'igrali dokaj medlo, nekaj več sta pokazala le Maver in Zobec.
V drugem polčasu se '.lika na
Tako po 23. kolu v promocijskem prvenstvu IZIDI
BOR RADENSKA - POLET 87:81 Časa del Frigo - KONTOVEL 130:69 Scoglietto . Saba	114:65
Grandi Motori - Radiogra' 63:87 Don Bosco - Stella Azzurra 80:85 SGT - Ferroviario	67:68
Llbertas - CUS	103:83
LESTVICA
SGT 36, Ferroviario 34, Scoglietto in Don Bosco 30, Stella Azzurra in Časa del Frigo 28, BOR RADENSKA in Radiograf 26, Grandi Motori in Libertas 24, POLET 22, KONTOVEL 10, Saba in CUS r.
PRIHODNJE KOLO Ferroviario - BOR RADENSKA (7. 5. ob to.30), °OLET - Scoglietto (8. 5. ob 11.00), KONTOVEL - Grandi Motori (8. 5. ob 11.00), Radiograf - Scoglietto, Saba - Časa del Frigo, CUS - Don Bosco, Stella Azzurra -Llbertas.
igrišču ni spremenila. Borovci so stalno zasledovali goste, ki se niso pustili presenetiti. Sredi drugega dela tekme so domačini zaigrali bolj zbrano v obrambi m dohiteli goste, pri katerih sto prišli na dan utrujenost in pomanjkanje enakovrednih menjav za ključne igralce.
Ob odlični igri Raceta, ki je bil izjemno točen pri zaključevanju, ter ob solidnem nastop? vseh drugih igralcev, je košarkarjem Bora Radenske uspelo prehiteti poletovce in osvojiti pomembni točki.
še enkrat bi poudarili, da sta si bili postavi vseskozi enakovredni in da si košarkarji Poleta prav gotovo niso zaslužili poraza, za vso prizadevnost in zagrizenost, ki sta jih vložili v tekmo.
Adrijan Sosič je bil po našem mnenju najboljši mož na igrišču, pri Boru pa sta prepričljivo zaigrala Maver in Race. Ti. so bili nedvomno najboljši posamezniki srečanja, po-
leg njih pa so solidno igrali še Sedmak in Edi Sosič pri Poletu ter Kneipp in Zobec pri Boru. (Cancia)
Časa del Frigo — Kontovel 130:69 (66:35)
KONTOVEL: Ban 12, Štoka 6, Čuk 21, Lisjak 16, Starc 10, Daneu 2, Bukavec 2.
SODNIKA: Redivo in Bembi.
Kontovelci so se enakovredno u-pirali miljskim košarkarjem do 8. minute, nakar so popolnoma popustili in to so izkušeni in nevarni domačini izrabili ter takoj visoko povedli. V drugem delu tekme se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Naši so prikazali zmedeno igro v napadu in so nezbrano branili svoj koš, tako da so domačini nemoteno zadevali in še povečali prednost. Tokrat so naši igrali pod pričakovanjem in pod svojimi sposobnostmi. Edini, ki se je kolikor toliko upiral domačinom, je bil Čuk. (H.L.)
V IGRI MED DVEMA OGNJEMA
«Grej>om(‘ - Stepančič* tretji finalist
Tudi tretja skupina osnovnih šol, ki nastopa na letošnjem turnirju v igri med dvema ognjema, je skle-nila svoje tekmovanje. Tako so sedaj znani vsi finalisti, ki bodo 28.; maja nastopili v okviru Dneva o-snovnošolske olimpiade, ki ga kot vsako leto prireja športna šola Trst.
In prav na zadnjem izločilner® turnirju, v skupini C, je žal prišlo do neljubega dogodka: moštvo, šole «Milčinski» se ni predstavilo D® igrišče. Tako ravnanje seveda n* spodbudno, predvsem zaradi otrok, ki so jih prikrajšali za veselo P0-poldne.
Tako so odigrali le eno srečanj«, v katerem je šola Gregorčič - Ste* pančič premagala osnovno šolo i* Milj s 4:3.
H,iiiiiiii,um,mi,■■iiiiiiiiii,m, iii,iii,ii,iiii,iiiiii,iii n,,,,ii,

OBVESTILA
2"Swiv;v^:'Xv;’>WM
Z Jadranom v Castelfranco Klub prijateljev Jadrana prireja ob zadnji Jadranovl prvenstveni tekmi regularnega dela C-l lige avtobusni izlet za navijače v Castelfranco Veneto. Odhod avtobusov bo v soboto, 7. maja, ob
17.45	iz Trsta (Trg Oberdan), ob
17.45	z Opčin in ob 18 uri s Proseka, oz. iz Nabrežine.
Cena izleta je 8.000 'ir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, v trgovini čevljev Malalan In v
cvetličarni Nadja na Proseku.
• • •
ŠK Kras
obvešča, da bo v okviru občinske proslave 38-Ietnice osvoboditve v soboto, 7. maja, v organizaciji ŠK Kras množični pohod ob spomenikih NOB. Zbirališče ob 19.30 pred društveno gostilno v Gabrovcu. Vljudno vabljeni!
• • •
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja odbora v
četrtek, 5. maja, ob 20. uri.
• • •
Šahovska komisija ZSŠDI
vabi vse zamejske šahlste tržaške pokrajine, da sc udeležijo tretjega in predzadnjega brzoturnir-
Ja za naslov zamejskega šahovskega brzo|M)teznega prvaka. Turnir bo v petek, 6. maja, v prostorih ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2).
s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni*
* * •
ŠD Mladina —
smučarski odsek organizira v soboto, 7. maja, družabni večer smučarjev ob 20. uri v mali dvorani doma »A. Sirk* v Križu. Postreženo bo s «kalamari» in zelenjavo. Prijave do četrtka,
5.	maja, v društvenih prostorih. Cena 2.000 lir. Zaželena udeležba vseh članov.
• • •
Občni zbor ŠZ Sloga
V četrtek, 5. maja, bo v mali dvo-rani prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju 4. redni občni zbor ŠZ Sloga-Dnevni red: predsedniški pozdrav, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, razprava in pozdravi, v«* litve novega odbora.
* • *
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja odbora ** vrtce v četrtek, 5. t.m., v Gregorčičevi dvorani. Začetek ob 2®* uri.
hokej na ledu
Sovjetska zveza svetovni prvak
MONCHEN — V odločilnem srebanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu A skupine je Sovjetska zveza z 8:2 premagala Kanado in tako osvojila svetovni naslov. Drugo mesto je zasedla Češkoslovaška, ki J.e v zadnji tekmi s 4:1 odpravila Švedsko.
KONČNI VRSTNI RED 1. Sovjetska zveza 5 točk; 2. Češkoslovaška 5; 3. Kanada 2; 4. Švedska brez točk.
Italija je izenačila proti Finski kar pa ji ni pomagalo, da bi se rešila izpada.
JADRANJE
V SOBOTO V BARKOVLJAH
namizni tenis
SP V TOKIU
SFRJ - Italija 5:1
TOKIO — Jugoslovanska moška namiznoteniška reprezentanca je v urugem delu svetovnega prvenstva 7-a osvojitev devetega mesta visoko premagala Italijo z rezultatom 5:1.
v tekmovanju za osvojitev prvega mesta je Kitajska gladko odpravila Madžarsko s 5:0, z istim rezultatom pa je Švedska pregazila Anglijo.
Številna udeležba na mednarodni regati za jadralne deske za «2. pokal Sirene>
Kljub pomanjkanju vetra je tekmovanje odlično uspelo
Lahko trdimo, da je bila sobotna mednarodna regata za jadralne deske v Barkovljah za «drugi pokal Sirene» zelo uspešna, za kar gre pohvala organizatorju, domačemu društvu TPK Sirena, kot tudi vsem ostalim članom, ki so priskočili na pomoč. Veliko število vpisanih (52 v dveh kategorijah), zlasti tekmovalcev iz Slovenije, ki so dvignili kakovostni niso, je še posebej poplačalo trud vseh, ki so se potegovali za organizacijo te regate.
Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na terenu zelo živo. Na žalost pa maestral ni dolgo zdržal in tekmovalci so morali zato potrpežljivo čakati. Končno je zapihala rahla sapica, tako da so se jedra le počasi dvignila in premaknila čez startno linijo. Vetrček pa je bil ne-kostanten in nagajiv. Sreča se je tokrat nasmehnila tistim, ki so zajadrali na odprto morje. Na kon-
*|UUi"iti||„l,IMm||||||)||||||||nH|)|||m|n||||||||||||ll|||||III|ll|.iiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiiilliiiiiiMiiiiiiimi
kolesarstvo
VN RODOLFO SIMINI
Lonjerska Adria uspešna
Cotturjeva prvomajska dirka ci-kloamaterjev za «veliko nagrado R. *\rmini» je bila za člane lonjerske Adrie kar uspešna, saj je svoje tekmovalce uvrstila n najboljša me-S a’ Pa čeprav jim ni uspelo zma-Sau. Čokovi varovanci so bili med Protagonisti predvsem v starejši kaloriji, kjer je Hafnerju končna zmaga ušla le za kak centimeter.
V kategoriji mlajših kolesarjev je zaključnem sprintu na Proseku fm^Sal Furlan, član bazovskega kuba Battaglin, ki je na prva meja uvrstil še druge svoje člane, medtem ko je bil predstavnik Adrie one Kunaver 10., Lenaršič pa je Pristal v grupi prve dvajseterice, ‘rka se je odločila takoj v prvih uometrih krožne proge od Prose-a do Sesljana in Gabrovca, ko je ,uPma kolesarjev ušla, prav Fur-311 Pa je bil gonilna sila.
J starejši kategoriji je do tri če-rt dirke vodil Dežman skupaj z . onalom in Pelizonom, nato pa so i ] zasledovalci dohiteli. Skupina 4 • 0*esariev (Hafner, Cerasari, Vala t Gorgeri), si je nato nabra-akake pol minute prednosti ter jo Puržala do konca. V sprintu pa je nu . najhitrejši Valoppi pred Haf-erJem, Gorgerijem in Cerasarijem.
V sprintu glavnine pa je bil nato najboljši predstavnik Adrie Marušič, ki je brez težav odpravil ostale nasprotnike. Dobro sta se med glavnino odrezala še ostala dva člana Adrie, Macarol in Dežman.
V nedeljo bodo cikloamaterji vozili na kronometer iz Barkovelj do Sesljana (s startom ob 9. uri), 22. maja pa bodo nastopili na tradicionalni dirki za 17. pokal Lonjerja.
R. Pečar
NA ŠPANSKI VUELTI
Nova zmaga Lejarrete
LAGOS DE ENOL — Španec Marino Lejarreta se je spet izkazal na krožni dirki po Španiji, kjer je na 13. etapi osvojil prvo mesto.
SKUPNA LESTVICA 1. Alberto Fernandez (Šp.) 64.41’ in 44 sekund; 2. Gorospe (Šp.) po 8”; 3. M. Lejarreta (Šp.) 45”; 4. Hinault (Fr.) 1’52"; 5. Munoz (Šp.) 4’42”; 6. Kuiper (Niz.) 6’42”; 7. Pino (Šp.) in Ruperez (Šp.) 7’23”; 9. Dietzen (ZRN) 7’54”; 10. Fignon (Fr.) 8’37”; 16. Saronni (It.) po 19’ 49.
cu pa se je le izkazalo, da tudi v teh težkih pogojih sreča le malo pomaga, če nisi dovolj treniran in spreten, da maksimalno izkoristiš vsako sapico.
Tudj druga regata ni bila bistveno različna. Veter ni potegnil kot so vsi želeli in končni vrstni red se tudi ni spremenil.
TEŽKA KATEGORIJA (23 vpisanih)
1. Gabrovšek (Reka) 3; 2. Gandol-fo (Chioggia) 11; 3. Mikulčk (Reka) 15; 4. G. Zupan (Kamnik) 15,7; 5. B. Zupan (Kamnik) 19,7; 6. Primosi (SVBG) 19,7; 7. Kunaver (Veter) 23; 8. Schiavon (Chioggia) 27; 9. Fran-1 cesco (CVA) 28,7; 10. Olenik (Reka) 33; 11. Perentin (Muggia) 34; 12. Žetko (Sirena) 36; 13. Kuret (Sirena) 41; 14. Vidonis (CVM) 45; 15. Vrenko (Snežnik) 48; 16. Malalan (Sirena) 49; 17. Skala (Marizela) 50; 18. Ross (Kranj) 50; 19. Vrtovec (Snežnik) 52; 20. šmuc (Izola) 54; 21. Lemec (Snežnik) 55; 22. Sturm (Izola) 57; 23. Peternel (Kranj) 58. LAHKA KATEGORIJA (22 vpisanih) 1. Žnidaršič («Keka» iz Pirana) 0; 2. Drnovšek (Snežinka); Žvan (Sidro) 8,7; 4. Konrad (Veter) 16; 5. Poljšak (Sirena) 23,4; 6. Supan (SCA) 30; 7. Simonič (Snežinka) 33; 8. Milič (Sirena) 36; 9. Zafred (Izola) 39; 10. Marin (SCA) 39; Železnik (Keka) 42; Siglič (Veter) 42; 13. Benvenuto (SVBG) 44; 14. Denaro 46; 15. Mohar (Veter) 48; 16. Zebič (Veter), Bordin SVBG), Orlando (SV OC), Ferinei (SVBG). Grahek (Veter), Gabrais (Veter), Fink (Snežinka) 58.
ŽENSKA KATEGORIJA (24 vpisanih)
1. Primožič (Izola) 5,7; 2. Malagaj (Veter) 6; 3. Ošlak (Sidro) 11; 4. Giangrande (SVBG) 13,7; 5. Fink (Veter) 22; 6. Tolekar (Kranj) 22.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Goriški Doni klonil v zadnjih minutah
Edera - Dom 68:62 (35:31)
DOM: M. Dornik 7, Košuta 4, Semolič 6, Nanut, Coretti 10. Bric, Terčič 18, U. Dornik 3, Cej 14.
V predpredzadnjem kolu promocijskega prvenstva so domovci tesno izgubili proti višjeuvrščeni Ederi. Še nekaj minut pred koncem tekme je bil rezultat izenačen, nakar so nasprotniki iz conske obrambe prešli na obrambo mož-moža in tako presenetili belordeče.
Tekma se je začela z rahlo premočjo domače ekipe, ki je spretno izkoriščala slabe podaje domovcev. Obe ekipi sta se posluževali conske obrambe z razliko, da so bili naši zaprti v raketi in so tako preprečevali podaje pod koš, medtem ko je bila nasprotnikova cona agresivnejša in s tem onemogočala met iz razdalje, čeprav se tokrat ni nihče posebno izkazal, je Domova peterka še kar zadovoljivo igrala in res škoda, da je našim igralcem zmanjkalo moči prav v ključnih trenutkih.
TENIS
Jaušovčeva zmagala
PERUGIA — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo Italije je včeraj Jugoslovanka Mirna Jaušovec premagala A-meričanko Bewerleyl Bowes s 6:2 in 6:2.
KOTALKANJE
POKRAJINSKI DEL Ml
Uspeh Bandellijeve (Polet)
Med osnovnošolkami je osvojila prvo mesto V deželno fazo tudi Mojmir Kokorovec
Pokrajinsko tekmovanje v kotalkanju za mladinske igre je prineslo ŠD Polet nepričakovan uspeh: Fio-renza Bandelli je presenetljivo premagala vse nasprotnice in osvojila prvo mesto med osnovnošolkami A kategorije. Uspeh Bandellijeve nas je navdal z upravičenim veseljem, saj se je Fiorenza še na pokrajinskem prvenstvu naraščajnikov, ki je bilo pred dvema tednoma, uvrstila komaj na 26. mesto. Že na občinskem tekmovan ju pred tednom dni je pokazala znaten napredek, v nedeljo pa je dokazala, da ni nič slabša od drugih.
LESTVICA
1. F. Bandelli (Polet) 17,8 točke, 2. K. Cattonar (Gioni) 17,3, 3. N. Coloni (Gioni) 17,3. Sledi še 6 kotalkaric.
Srednja šola - fantje
Mojmir Kokorovec (Polet) je tokrat precej bolje vozil kot običajno in pokazal večjo samozavest. Tudi skoke je solidno speljal. Na skupni lestvici je zasedel tretje mesto, vendar je bila razlika med njim in pr-
vima dvema malenkostna. Skupno z Bandellijevo se je uvrstil v deželni del mladinskih iger, ki bo 15. maja v Pierisu.
LESTVICA
1. S. Giannino (Ferroviario) 21,8 točke, 2. R. Dudine (Jolly) 21,6, 3. M. Kokorovec (Polet) 21,2. Sledijo še 4 kotalkarji.
V pokrajinskem delu mladinskih iger niso mogle nastopiti kotalkari-ce srednje šole, ker je močan dež preprečil nadaljevanje tekmovanja. Nastopiti bi morale poletovke Monica banieli in Antonella Pavat. Ta del tekmovanja bo na vrsti v soboto, 7. maja popoldne, vedno v organizaciji Pattinaggio triestino v Ul. Costalunga (SK)
OBVESTILO
ŠZ Bor — atletska sekcija
obvešča, da bo seja odbora sekcije jutri ob 19. uri na stadionu <1. maj*.
NOGOMET
3. AL NA GORIŠKEM
Dragocena zmaga Mladosti
V tekmi za višja mesta je premagala Medeo - Poraz Sovodenj - Juventina ni igrala zaradi slabega vremena
Mladost — Medea	2:1
(0:0)
MLADOST: Bruni, Lakovič. Pahor, Šuligoj, D. Frandolič, Mariz-za, Lavrenčič, Gergolet (Passon), Ferfolja (L. Frandolič), Semolič, Vižintin.
STRELCA za Mladost: v 65. min. Lavrenčič, v 78. min. Vižintin.
Kraški enajsterici se je v nedeljo zopet prižgala lučka upanja za uvrstitev v višjo ligo. V neposrednem dvoboju je namreč premagala ekipo iz Medeje, ki sodi med resnejše kandidate za napredovanje.
Kljub skoraj nemogočemu terenu je bila tekma precej zanimiva. Že od prvih minut sta imeli ekipi več priložnosti za gol. Enajsterici se nista zaprli, kot je bilo sicer pričakovati. Predvsem Uraničevi varovanci so ugodno presenetili. Dvomili smo namreč o pozitivnem končnem izidu, ker so Kraševci nastopih v okrnjeni postavi, brez nekaterih ključnih igralcev.
V prvem polčasu sta moštvi igrali bolj zadržano, čeprav bi v ne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiunaiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiH
ODBOJKA
V POMEMBNEM SREČANJU ŽENSKE C-2 LICE V DOLINI
Morda odločilna zmaga Brega v boju za napredovanje
V preostalih dveh tekmah mu zadostuje ena zmaga ■ Kontovelke spet v nevarnosti pred izpadom
Breg — Celinia	3:2
(15:8, 15:11, 9:15,10:15, 15:10)
BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, K. in V. Canziani, S. in K. Slavec, Kocjančič, Sancin, Bandi, Kofol in Stepančič.
S sobotno zmago proti Celinii so si Brežanke najbrž zagotovile napredovanje v višjo ligo. V preostalih dveh kolih jim je dovolj izbojevati eno zmago, igrale pa bodo proti nasprotnikoma, ki sta vse prej kot nepremagljiva.
Razumljivo je, da je bila sobotna tekma izrednega pomena, zato tudi ni bilo pričakovati kdove kako lepe igre. Obe šesterki sta bili dokaj živčni in to se jima je vseskozi poznalo. Kazalo je že, da bodo Brežanke trez težav zmagale, saj je bila Celinia v prvih dveh setih zelo pomanjkljiva v sprejemu in neučinkovita v napadu. V tretjem setu pa je prišlo do preobrata. Domače igralke so vidno popustile, Celinia pa je bistveno izboljšala svojo igro, pri čemer je bila center” De Ceccova na mreži neustavljiva. Samozavest naših igralk je hitro koprnela in peti
»mili

nogomet
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LICE NA TRŽAŠKEM
Primorec z zmago še vedno na prvem mestu
Trehenci so Olimpio odpravili z 2:0 • Zmagala je tudi Aurisina - Breg je tokrat počival
Vzorec — Olimpia 2:0 (0:0)
a PRIMOREC:	Leone, Marko in
Vr° Kralj, Bruni, Lunjan, Mo-J?u. Edvin Kralj, Walter Milko-p ’ Detori, Finessi (v 80. min. Rralj)"3^)’ ^an‘a lv min. F.
VRELEC za Primorca:	Edvin
p J v 72. in v 78. min. J^oree je zopet zmagal in to dokaj jasen način. Proti «trde-u, * nasProtniku je imel vso tek-han	igre v rokah in skozi
Priložn *	zaprav’* nekaJ zreRh
bm? ¥ kite dopadljiva vseh 90 Eji že na samem začetku je 10? ln Kralj zamudil zelo lepo pri-v”*- Mania je potem streljal v Ve n,c° z zelo ugodnega položaja.
2:0
3:3
5:2
2:2
0:1
2:1
1:1
IZIDI 24. KOLA Primorec - Olimpia Union - Chiarbola Kabuiese - Barbari ans “• Vito - SL for you Amia - S. Sergio ™urisina - S. Andrea jloianese - G. motori 'očitek: Breg
LESTVICA
Primorec in Aurisina 39 točk,
‘ • Sergi0 34, Roiancsc 30, SL
0,	! >oii 28, Breg in S. Vito 26, "»Pia 25, Rabuiese 24, S. An-
1,	c® 23. G. motori 20, S. Anna h ’ Union 13, Chiarbola 11, Bar-
narians —l.
PRIHODNJE KOLO Breg - Roianese, SL for voli -rimorec, G. motori - Aurisi-s ’ . Andrea - S. Anna, S. bir8l° ' S- Vito, Olimpia - Ra-ese, Barbarians - Union.
hadcL ^,'^npie razen redkih protina-tijs tržaških gostov. Trebenci se jc . n*kdar vdali, tudi takrat, ko (X]]r ?za‘°' da bo ostal rezultat ne-0ia ;en. Edvin Kralj, Finessi, Ma-Do^tin x ut’i so zgrešili lepe prilož-h°dri- y m>n. so nasprotniki fp. [J,, ,an'° v kazenskem prosto-oriai« v‘n Kru1 j je uspešno izvedel hior ‘metrovko- s katero je Pripor preae* v vodstvo.
{J1*0111 kasneje je ponovno hire-5 *^ra*j z lepim strelom zadel ■Krit? 8°stov in zapečatil izid. Na kljub t °^Uej prevladala živčnost, temu pa se rezultat ni spre-
hinnil.
konca
prvenstva manjka pet
tekem: Primorca čaka še nekaj težkih nasprotnikov, kljub temu pa so igralci in navijači optimisti in upajo na pozitiven iztek sezone.
Kralj
PRIJATELJSKA TEKMA Primorje - NK Šmartno 1:3 (0:1)
PRIMORJE:	Micor (Adamič),
Antoni, S. Husu (Gašperlin), Štoka, Angileri, Zaharia. Celea (Mi-kuš), W. Husu (L. Zaharia), Sa-mese, Vidali, Zolia.
STRELEC za Primorje: Vidali
V	prijateljski nogometni tekmi je proseško Primorje v soboto na Proseku, klonilo proti ekipi iz Šmartnega, ki igra v 1. slovenski ligi. Društvo iz Šmartnega je v bistvu vrnilo obisk, saj so Prosečani v mesecu juniju 1981 leta gostovali v Šmartnem, kjer so odigrali kar tri srečanja z mladinskimi ekipami. Tekma je bila zelo zanimiva in je služila obema ekipama predvsem kot priprava za nadaljevanje prvenstvenih nastopov.
V	predtekmi članskih ekip so i-grali tudi cicibani obeh enajsteric.
	
-	4^ limmiii!
ki so se razšli pri neodločenem izidu 1:1.
H. V.
PRIJATELJSKA TEKMA
Vesna - Stock 5:2 (2:0)
VESNA: Bubnich (Košuta), Zuc-ca, Somma (Vidonis), Sodomaco
1. —
1.	Eustis
2.	Aga Ayat
1.	Quattrino
2.	Gepi
1.	Apagion
2.	Finapsi
1.	Amsil D’Oasi
2.	Hatuolo
1.	Mador
2.	Adonetos 6. — 1. Amartoma
2. Aquilvolo KVOTE
12 (10 dobitnikov) - 19.049.000 lir 11 (240 dobitnikov) -	770.000 lir
10 (3010 dobitn.) -	60.000 lir
2. —
5. —
1
1
2
X
2
X
X
1
1
X
X
X
(Acquavita), Basiacco, Candotti (Zamparo), Bruno, Pipan, Ludwig, Sedmak, Sandrin.
STRELCI za Vesno: v 25. min. Mersich avtogol, v 29. min. Bruno, v 54. in v 85. min. Ludvig, v 76. min. Zamparo.
V prijateljski tekmi je Vesna z lahkoto premagala Stock, ki nastopa kot Križani v L amaterski ligi. Tekma je bila (kot vsa podobna srečanja) dolgočasna. Igralci so zaigrali nezbrano. Zgrešene podaje so se vrstile kot na tekočem traku, k čemur je nemalo prispevalo izredno slabo igrišče. Nekaj lepih akcij so Križani ustvarili le v drugem polčasu.
Fabio
ROKOMET
Forst — Cividin 18:24 (13:11)
BRIXEN —■ Tržaški Cividin je tudi v tretji «play-off» tekmi rokometnega prvoligaškega prvenstva izbojeval prepričljivo zmago na račun tretjeuvrščenega Forsta, LESTVICA
Cividin 10, Wampum 7, Forst 4, Scafati 1.
set se je pričel v znamenju precejšnje negotovosti.
Že po prvih akcijah pa je bilo jasno, da so Brežanke stopile na igrišče mnogo bolj zbrane in prepričane v zmago. Celinia je vodila samo pri rezultatu 5:4, sicer so bile slovenske igralke stalno v vodstvu. V končnici se je razigrala še Ksenja Slavec, ki je s svojimi «bombami» strla obrambo nasprotnic (a v ostalih setih so jo večkrat tudi blokirali!) in zmaga ni bila več v dvomu ob razočaranju navijačev gostujoče ekipe in veselju za pomen tekme preskromnega števila dolinskih ljubiteljev odbojke.
(ak)
Fontanafredda — Kontovel E-lectronic Shop 3:2 (4:15, 9:15, 15:9, 16:14, 15:13)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Rupel, Maver, B. in E. Prašelj, Regent, Gerbini, An, toni.	— -	•••■■*»
Kontovelke so v Fontanafreddi nerodno izgubile. Prepričljivo so zmagale prva dva seta in uspešno začele tudi tretjega. Pri rezultatu 5:1 za Kontovel Electronic Shop pa so se nasprotnice zbrale, začele nizati točko za točko ter osvojile set. V četrtem nizu so Kontovelke spet i-mele priložnost, da zmagajo, ko so izenačile na 14:14. V petem setu so tudi že povedle z 10:5, a so zgrešile vse preveč servisov in tolčenih žog in prednosti tako niso u-spele obdržati. (J. B.)
ŽENSKA D LIGA Sokol — Kili joy	1:3
(15:11, 12:15, 6:15, 7:15)
SOKOL: A. in M. Pertot, Ušaj, Zandomeni, Venier, Gruden, Piz-ziga.
Nabrežinke so dobro začele, nato pa so se dekoncentrirale, tako da so gostje prevzele pobudo. Sokolovke niso znale ustrezno reagirati in so na koncu klonile. Zanimiv je bil predvsem drugi set. ko so naše igralke po slabem začetku zaigrale bolj zbrano in prikazale res lepo igro, čeprav so jim pri koncu pošle moči.
(S. A.)
1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Vivai Busa	3:0
(15:6, 15:10, 15:12)
BOR: V. ii: S. Stoper, M. in S. Foraus, Košuta, Favaretto, Gombač, Centazzo.
V tekmi z vodečim Vivai Busa so borovke izbojevale presenetljivo gladko zmago, s čimer so nasprotnika dohitele in zaradi boljše razlike v setih tudi prehitele na skupni lestvici skupine za napredovanje v D ligo.
■ V prvem setu so «plave» dokazale, da si zaslužijo prvo mesto na lestvici, saj so zaigrale zelo preudar-
no in zrelo. V nadaljevanju pa so se prilagodile zelo nerazpoloženemu nasprotniku, tako da je postala tekma slaba in nezanimiva. Borovke pa so se vendarle toliko zbrale, da jim točki nista ušli.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Libertas Krmin — Soča Soča — Mossa
«UNDER 15» Olympia — Dom (15:13, 15:0)
3:0
0:3
2:0
Pokrajinska skupščina FIPAV
Več Slovencev v novem odboru
Skupščina odbojkarskih društev tržaške pokrajine je na čelu pokrajinskega odbora FIPAV potrdila dosedanje člane Domenica Jacolina, Paola Ruggierija, Ivana Sosiča in Livija Valenčiča, katerim se je pridružil še Massimo lesu. Skupščine se je ob prisotnosti pokrajinskega delegata CONI Emilia Felluge, pred-
sednika ZSŠDI Oda Kalana in predsednika deželnega odbora FIPAV Silvana Pipana, udeležilo 16 izmed 28 tržaških društev, Id se ukvarjajo s to panogo. Do izraza je prišla zlasti ugotovitev, da šteje Trst 1300 aktivnih odbojkarjev in odbojkaric, v razna prvenstva pa je vpisanih kar 90 ekip. Odgovoren za sodnike bo v novi mandatni dobi Alessandro Cannavo (pomočnika Roberto Man-zin in Michele Svandrlik), odgovoren za trenerje bo prof. Franko Drasič (pomočnika Luciano Seppi in Aleksander Koren), odbor za tekme pa bodo vodili Ivan Sosič, Massimo lesu in Alessandro Cannavo.
VESLANJE
V Milanu SP leta 1985?
ZORICH - Vse kaže, da bo Italija uspela pri svoji kandidaturi za organizacijo svetovnega veslaškega prvenstva leta 1985. Tekmovanje naj bi priredili v Milanu, ki se je že potegoval za organizacijo manifestacije leta 1987, V tem primeru bi morali pohiteti s pripravami, ker so strukture v Milanu potrebne popravil.
katerih priložnostih lahko povedli. Vsekakor je bila Mladost živahnejša. Kljub prikazani igri tako ni prišlo do gola.
V	drugem polčasu so Kraševci zaigrali odločneje. Do prvega gola je prišlo v 65. min. po zaslugi Lavrenčiča, ki je izkoristil predlo-žek z desnega krila. Gostje so reagirali in remizirali po nekaj minutah. Za zmago je poskrbel Vižintin, ki si je priboril žogo na sredini igrišča, preigral nasprotnika in premagal vratarja.
S to zmago se je Mladost zopet priključila vodilnim ekipam prvenstva. Kraševcem sedaj ne preostane drugega kot zmaga na vseh tekmah.
Na koncu naj omenimo še odlično sojenje. (Z. F.)
Poggio — Sovodnje 3:0 (1:0)
SOVODNJE: Kovic (Cabas), Tomažič, Marson, R. Petejan, F. Čav-dek, E. Petean, J. Čavdek, Flore-nin, Gomišček, Radikon, Butkovič (Fajt).
Porazu, ki so ga doživeli Sovo-denjci v gosteh proti Poggiu, je v precejšnji meri prispeval sodnik sam, ki je oškodoval slovenske nogometaše s tem, da je najprej potrdil zadetek iz nedovoljenega položaja, potem pa je neobjektivno izključil samo sovodenjskega nogometaša: za nameček pa je izključil še sovodenjsko vodstvo.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni in poudariti je treba, da so gostje večkrat prišli do kazenskega prostora domačinov, pri streljanju pa so bili precej netočni; domačini pa so prešli v vodstvo z edino priložnostjo, ki se jim je ponudila. Naj ob tem povemo, da je sovodenjska vrata tokrat prvič branil mladi Marko Kovic, ki je svojo nalogo dobro opravil.
V	drugem delu igre so Sovodenj-ci delno popustili, kar so domačini, tudi ob pomoči sodnika, dobro izkoristili. Seveda je treba poudariti, da s tako igro Sovodenjci niso imeli kaj dosti upanja, saj niso pokazali vztrajnosti in tudi požrtvovalnosti ni bilo preveč, predvsem s strani napadalcev, (mk)
C-2 LIGA
Gorizia — Conegliano 2:0
(1:0)
GORIZIA:	Colavetta,	Lazzara,
Marassi, Bertoia, Grillo, Codarin, Modestini (Casetta), Antoniazzi, Urban, Marcati, Colombo (Zanetil).
STRELCA". Codarin in Urban.
Po šestih zaporednih spodrsljar jih je Gorizia ponovno zmagala. Tokrat je bila naloga za domačine sorazmerno, lahka, saj so igrali proti zadnjeuvrščenemu Coneglia-nu, ki po prikazani igri na Roj-cah, si ta položaj tudi zasluži, (pr)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiiiimiiHiiiiiia
ODBOJKA
V MOŠKI C-2 LIGI
Naše tri šesterke tokrat brez točk
Olympia Terpin klonila po enakovredni igri - Juventina Belca ne kaže več zanesljive igre - Pri borovcih običajne slabosti
Asso Calzature — Oiympia Terpin 3:2 (15:7, 15:6. 12:15, 13:15, 15:9)
OLYMPIA TERPIN: Černič, Š. in M. Sosič, Neubauer, Zadnik, Terpin, Špacapan.
«Plavim» ni uspel podvig, da bi osvojili točki v Maniagu, kjer domača ekipa še ni izgubila tekme. Zmagali so tako domačini, toda šele po petih setih
V	prvih dveh setih so naši igrali dokaj živčno, tako da so domačini brez težav osvojili niza. V naslednjih dveh pa so odbojkarji 01ympie Terpin z mirno in preudarno igro zasluženo stanje v setih izenačili.
V	zadnjem setu pa so sodniki s pristranskim sojenjem odločno oškodovali goste, saj so pri stanju 14:9 dosodili kapetanu goriške šesterke tehnično napako in tako je bilo srečanja konec.
Kljub porazu pa so naši odbojkarji povsem zadovoljili, saj so v Maniagu osvojili dva seta, česar nobeni ekipi doslej ni uspelo. (M. Š.)
Juventina Belca —
Libertas Rangers Udine 1:3 (13:15, 15:10, 6:15, 10:15)
JUVENTINA BELCA: Orel, M. Černič, Mučič, L. Černič, Plesničar, Faganel, Lavrenčič, Petejan, Jarc, Juren, Mervič.
Proti prvouvrščeni na lestvici so belo-rdeči doživeli pekoč poraz, ki pa ni odločilen za obstanek v ligi. Ekipa iz Vidma je pokazala v telovadnici Kutumega doma v Gorici, da je daleč najboljša v tej skupini. Potrebno pa je omeniti, da juventin-ci ne igrajo več tako zanesljivo kot v prvem delu prvenstva, verjetno zaradi utrujenosti. Do konca ostajajo tako še dve tekmi: najprej v soboto v gosteh proti Spilimbergu, ki je že izpadel iz lige, nato pa jih čaka odločilno srečanje proti Rozzolu
Bor JIK Banka - Voiley Club Videm 1:3	(10:15, 11:15,
16:14, 9:15)
BOR JIK BANKA: Plesničar, Ma-
.......................................„.......................................................................................................................................................................................................................................i......ti.................................................................................................................................................................................i......nu
SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH
Do konca odbojkarskih prvenstev v moški in ženski C-2 ligi manjkata samo še dve koli. Med vsemi našimi desetimi šesterkami je prav gotovo na najboljši poti Breg, ki ima vse možnosti za kakovostni skok — napredovanje v C-l ligo. Brežanke igrajo v soboto v Pasian di Prato s Collo-redom, potem pa teden kasneje doma s Kennedyjem. Poudariti velja, da oba tekmeca nimata več realnih možnosti, da bi izbojevala eno od prvih dveh mest na končni lestvici, kar pomeni, da sta izločena iz skupine favoritov za napredovanje.
Vse drugače pa je z goriško 0-lympio Terpin, ki je izgubila od-ločilno srečanje v Maniagu z od-lično šesterko Asso Calzature. Goričani so bili najmanj enakovredni domačinu, a na koncu sta točki ostali doma po izenačenem boju. ki je trajal kar pet nizov. Sedaj ima Asso Calzature 14 točk, Inter 1904 12, 01ympia Terpin in Vecchia Pallavolo iz Trsta po 8. To pomeni, da je praktično vse odločeno, ker prednosti 6 točk ne bo več mogoče nadoknaditi.
V	skupini za obstanek sta po zadnjem porazu Juventino Belco dohitela Rozzol in Volley Bali iz Vidma. Vse tri šesterke imajo po 10 točk. Borovci niso bili sposobni napraviti Standrežcem usluge, ker je bila šesterka iz Vidma boljši nasprotnik. V ženski skupini za obstanek pa je položaj še veliko bolj izenačen, saj imajo kar štirje tekmeci enako število točk — to so Kontovel Electronic Shop, Libertas Martignacco, Fontanafredda in Julia. Za borovke ni več nobene pomoči in sobotni derbi z Agi v Gorici bo odločilen za osvojitev zadnjega mesta na lestvici.
Jameljci so v srečanju z Liber-tasom iz Turjaka pospravili drugi prvenstveni par točk, ki pa ni prinesel nobenega praktičnega zadoščenja, saj so še vedno na predzadnjem mestu za sobotnimi tekmeci in pred Nuovo Pallavolo iz Trsta. Za Jamlje ni tako nobenih možnosti za obstanek v D ligi.
V	ženski D ligi v skupini za napredovanje je Sloga potegnila krajši konec tudi z Itolcantieri Gorianom iz Tržiča. V tej skupi-
ni je bitka za napredovanje izredno izenačena, saj so med prvimi petimi šesterkami samo 4 točke razlike. V skupini za obstanek je vodeči i.n neporaženi Killjoy zbral 16 točk, Volley Club in O-lympia Bertolini iz Gorice pa jih imata 12. Nabrežinski Sokol igra vse bolje, a razlika na lestvici je sedaj prevelika in se ne da prav nič več nadoknaditi.
Za konec moramo omeniti, da 8. kolo za naše šesterke ni bilo najbolj uspešno. V 10 tekmah so zmagali samo Breg, Jamlje in O-lmpia Bertolini. Vsi ostali pa so ostali praznih rok, kar je najboljši pokazatelj realne moči naših odbojkarjev in odbojkaric, ki se v odločilnih nastopih ne morejo enakovredno kosati z nasprotniki in izgubljajo najbolj važna srečanja tako v boju za napredovanje kot tudi za obstanek.
MOŠKA C-2 LIGA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
IZIDI 8. KOLA: Asso Calzature - 01ympia Terpin 3:2, Vivil -Vecchia Pallavolo Trst 1:3, Inter 1904 - Metallurgica 3:0,
LESTVICA: Asso Calzature Ma-niago 14, Inter 1904 Trst 12, Vecchia Pallavolo Trst in 01ympia Terpin Gorica 8, Metallurgica Po-voletto 6, Vivil Terzo d’Aquileia 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): O-lympia Terpin - Vivil, Inter 1904 -Vecchia Pallavolo Trst, Metallurgica - Asso Calzature!
SKUPINA ZA OBSTANEK
IZIDI 8. KOLA: Juventina Belca - Rangers 1:3, Bor JIK Banka - Volley Bali Videm 1:3, Rozzol - Ginnastica Spilimbergo 3:2.
LESTVICA: Rangers Videm 14, Juventina Belca Štandrež, Rozzol Trst in Volley Bali Videm 10, Ginnastica Spilimbergo 4, Bor JEK Banka 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): Rangers - Bor JIK Banka, Volley Bali Videm, Ginnastica Spilimbergo r Juventina Belca.
ŽENSKA C-2 LIGA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
IZIDI 8. KOLA: Breg - Celinia 3:2, Donetello - Sangiorgina 0:3, Kennedy - Colloredo 3:1,
LESTVICA: Breg 12, Celinia Ma-niago in Sangiorgina, S. Giorgio di Nogaro 10, Kennedy Videm 8, Colloredo Pasian di Prato 6, Donatello Videm 2.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): Celinia - Donatello, Kennedy - Sangiorgina, Colloredo - Breg.
SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDI 8. KOLA: Libertas Martignacco - Agi Gorica 3:1, Bor -Julia 0:3, Fontanafredda - Kontovel Electronic Shop 3:2.
LESTVICA: Kontovel Electronic Shop, Libertas Martignacco, Fontanafredda in Julia Trst 10, Agi Gorica in Bor Trst 4.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): Agi Gorica - Bor, Fontanafredda - Julia, Kontovel Electronic Shop -Libertas Martignacco.
MOŠKA D LIGA
SKUPINA ZA OBSTANEK IZIDA 7. KOLA: Volley 80 Duke - Pallavolo Gradež 3:1, Libertas Turjak 3:1.
LESTVICA: Volley 80 Duke 12, Pallavolo Gradež 10, Libertas Turjak 6, Jamlje 4, Nuova Pallavolo Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (7.5.); Jamlje - Pallavolo Gradež, Libertas Turjak . Nuova Pallavolo Trst.
ŽENSKA D LIGA
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
IZIDI 8. KOLA: Sloga - Ital-cantieri Gorian 0:3, Pieris - Inter 1904 3:0, Lucinico - Solaris 2:3.
LESTVICA: Italeantieri Gorian Tržič 12, Solaris Trst in C. P. Pieris 10, Lucinico in Inter 1904 Trst 8, Sloga 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): Ital cantieri Gorian - Pieris, Lucinico -Inter 1904, Solaris - Sloga.
SKUPINA ZA OBSTANEK
IZIDI 8. KOLA: Volley Club Tržič - Le Volpi Trst 3:0, 01ympia Bertolini - Volley Club Trst 3:0, Sokol - Killjoy 1:3 (v zaostali tekmi 4. kola je Sokol izbojeval 2 točki z Volley Clubom brez boja).
LESTVICA: Killjoy Trst 16, Vol-ley Club Tržič in 01ympia Bertolini Gorica 12, Sokol Nabrežina 4, Le Volpi Trst 2, Volley Club Trst 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): Le Volpi - 01ympia Bertolini, Sokol -Volley Club Trst, Killjoy Trst -Volley Club Tržič.
rušič. Batič, Budin, Pečenko, De Walderstein, Korbo in Stančič.
Odbojkarji Bora JIK Banke so tudi v domačem srečanju z Volley Ballom iz Vidma pokazali svoje slabosti in nemoč, kot na skoraj vseh preteklih. Že samo podatek, da so v prvem nizu povedli z 10:1 in potem ostali pri desetici, to najbolje potrjuje.
Potem ko je kazalo, da bodo borovci spet izgubili s 3:0, so nepričakovano zmagali tretji niz in četrtega res odlično pričeli. Po veliki prednosti (8:0) pa so žal v nadaljevanju izbojevali samo še eno točko in poraz je bil neizbežen. (G. G.)
MOŠKA D LIGA Jamlje — Libertas Turjak 3:1 (8:15, 15:9, 16:14, 15:3)
JAMLJE: Gergolet, Ferfolja, Cotič, Antonič, F., M. in P. Bagon, Devetak, Soban.
Šesterka Jamelj je v soboto osvojila svojo drugo prvenstveno zmago. Naši odbojkarji so tokrat dokaj dobro igrali v obrambi, zelo uspešni pa so bih tudi pri serviranju. Gre tudi omeniti, da so Jameljci odlično reagirali v tretjem setu in zmagali s 16:14. Take reakcije v dosedanjih srečanjih niso še pokazali. Med posamezniki bi omenili mlada Pavla Bagona in Atoniča. (S. B.)
1. MOŠKA DIVIZIJA Mossa — Soča	3:1
Ascoli - Torino Cescna . Verona Juventus - Inter Napol! - Fiorentina Piša - Genoa Roma - Avellinc Sampdoria - Cagliari Udinese - Catanzaro Atalanta - Monza Bari - Campobasso Reggiana - Crcmonesc Temana - Taranto Siracusa - Messina
KVOTE
3 (2972 dobitnikov) — 2.065.000 lir
1
2
X
1
X
1
X
1
X
X
X
X
X
približno
(59952 dobitnikov) • — približno 102.000 lir
;
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
3. maja 1983
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1 500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
,	jzd.i.LJm
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska^irst 2ai0jnikov fieg*!jP/
TEŽAVNO AMERIŠKO POSREDOVANJE NA BLIŽNJEM VZHODU
Ameriški državni tajnik znova v Jeruzalemu z libanonskimi predlogi k osnutku sporazuma
Osnutek izraelsko-libanonskega sporazuma temelji na rezultatih' 4-mesečnih pogajanj med državama in na ameriških predlogih Shultz pojde tudi v Damask, a brez večjih upov v uspeh
JERUZALEM — Ameriški državni sekretar George Shultz se je včeraj znova vrnil v izraelsko prestolnico iz Bejruta, kjer je preživel razburljiv konec tedna, za katerega sta poleg pogovorov z libanonskimi voditelji, poskrbeli tudi dve raketi, izstreljeni proti rezidenci, v kateri je ameriški državnik prenočeval. Ena je eksplodirala nekaj sto metrov daleč od stavbe in se zarila v tla, ne da bi povzročila gmotne škode, medtem ko je druga zadela sosednje poslopje, vendar k sreči ni eksplodirala. Raketi sta bili izstreljeni iz vzhodnega dela Bejruta, kjer so divjali boji med Druži in kristjano-maro-niti, vendar njuna smer po vsej verjetnosti ni bila naključna. Shultz naslednjega jutra ni pokazal nobene posebne vznemirjenosti in je zatrdil, da je po dogodku mirno spal naprej, saj je podobnih stvari »vajen* še iz zadnje vojne.
Včerajšnji dan pa je ameriški državni tajnik posvetil novim pogovorom z izraelskimi voditelji, ki so se sprememb v pravi «maraton». Pregledati so namreč morab osnutek sporazuma med Izraelom in Libanonom, kakršen je izšel iz 4-mesečnih pogajanj med državama in iz popravkov, ki jih je Shultz zbral v zadnjih dneh svojega intenzivnega posredovanja. Fhidružujejo se jim tudi «novi predlogi*, ki naj bi jih podala libanonska stran v zvezi z nekaterimi nasprotujočimi si točkami osnutka in ki jih je po vsej verjetnosti navdihnil ameriški tajnik, da bi čim uspešneje premostil razkorak med izraelskimi in libanonskimi stališči. Pogajanja se torej v tej fazi sučejo okoli posameznih formulacij, ne pa okrog bistvenega problema, ki naj bi ga rešili s sporazumom: umika vseh tujih čet iz Libanona, oziroma predvsem sirskih, ki v severovzhodnem delu države štejejo okoli 40 tisoč fttož, in izraelskih, ki s silami upornega majorja Hadada gospodarijo na jugu države.
Medtem je bila tudi uradno potrjena vest, da je Shultz kljub vsemu prejel povabilo sirske vlade, naj obišče tudi Damask. Ni še sicer določen datum njegovega srečanja s predsednikom Asadom, vendar je že vnaprej jasno, da ameriški sekretar ne bo mogel v Damasku nič bistvenega doseči, če Izrael ne bo spremenil svojih stališč. To potrjuje tudi izjava njegovega pomočnika Iglebregerja, da »zaskrbljujoča sovjetska navzočnost v Siriji povečuje tveganje za spopad med velesilama na Bližnjem vzhodu*. Ker pa je Sirija ena od ključnih strani, vpletenih v libanonsko krizo, ostaja brez njenega, pa čeprav molčečega soglasja, vsak sporazum le mrtva črka na papirju. Prav zato Shultz verjetno žeb »preizkusiti teren*, preden nadaljuje svojo posredniško misijo. Ob tem pa ni nobenega dvoma, da Sovjeti vojaške pomoči Siriji ne nameravajo ukiniti, tako da je treba ameriške Izjave o »zaskrbljujočih grožnjah* jemati v okviru medblokovskega merjenja moči na Bližnjem vzhodu. Zato je sicer Shultzovim razgovorom v Damasku posvetiti dolžnost-no pozornost, ni pa od njih pričakovati odločilnega rezultata.
ni borci pred dnevi v vzhodnem Afganistanu sestrelib z raketo neko sovjetsko letalo, ki je imelo na krovu 12 oseb. Med njimi so bih trije piloti in dva sovjetska svetovalca ter trije afganistanski častniki.
V Londonu odkrili novega razparaca
LONDON — Ah je britanska policija izsledila in aretirala novega nevarnega morilca - razparača? Po vsem videzu naj bi bilo tako, čeprav je šef londonske pobcije zanikal vse govorice okrog tega dogodka, le tega ni zanikal, da so aretirali neko 37-letno osebo.
Odvetnik neznanega moškega A-lexander Calvley pa je vendarle presenetil vse, ko je izjavil, da je njegov khent priznal uboj desetih o-seb. Zadnje kriminalno dejanje naj bi neznani razparač izvršil jubja lani, ko je ubil in posihl 11-letno dekhco. Prvi umor pa naj bi segal kar 27 let nazaj, ko je komaj 10-letni razparač ubil nekega 4-letnega otroka. Kaj se bo sedaj iz tega izcimilo, seveda ni znano.
Ameriški državni tajnik Shultz in izraelski premier Begin med včerajšnjimi pogovori v Jeruzalemu	(Telefoto AP)
■iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiniiniiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiituiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiunnHiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO ARETACIJAH TREH TERORISTOV V PREJŠNJIH DNEH
Policija preprečila obnovitev rimskega voda rdečih brigad
V Benetkah odkrili zapuščeni brlog teroristične skupine Sergia Segia, v katerega je zahajal tudi eden od treh aretiranih v Rimu
ZAČEL SE JE KONGRES VSEDRŽAVNE KONFEDERACIJE KMETOV
Preokret politike vlade in EGS nujen za ozdravitev kmetijstva
Predsednik Avolio za «izreden načrt» z večjimi naložbami v prihodnji zakonodajni dobi
ISLAMABAD — Po trditvah afganistanske islamske gverile so nje-
RIM — Rimski preiskovalci so končno ugotovib vlogo Rossebe Ric-cioni, profesorice italijanščine na nekem rimskem znanstvenem liceju, ki so jo aretirali v petek, potem ko so ujeb dva že znana terorista Arcadia Troianija in Massima Car-foro. Ženska je bila po vsem sodeč ena glavnih voditeljev «Prime linee* na prostosti. Preiskovalci so poznali samo njeno »bojno ime* — Monica, kar ji je omogočalo, da ni prešla v ilegalo, kot njena dva pajdaša Troia-ni in Carfora.
Preiskovalci so tudi dokončno prepričani, da je bila glavna naloga trojice obnoviti zdesetkani vod rimskih rdečih brigad, kot taka se trojica ni torej le skrivala, temveč je bila v «operativi». Riccionijeva je v zadnjem obdobju baje navezala stike s skupino «Potere proletario armato*. ki so ji tarča zapori. Ob vsem tem obstaja upravičen sum, da so prav pripadniki »Prime linee* na prostosti prevzeb pobudo, da obnovijo v Italiji teroristično dejavnost, kljub temu da so pred dnevi organizacijo «uradno» razpustih. V nove teroristične enote naj bi stopah pripadniki raznih prevratniških skupin, ki so jih varnostne sile zdesetkale. Navsezadnje ni bil Troiani pripadnik »Prime linee* kot Riccionijeva in Carfara temveč član skupine »For-mazioni comuniste combattenti* (»komunistične bojne formacije*), ki je med drugim odgovorna za pokol
MiiimiHHiiMiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiitiiimiiiiiiiiMiiiiMififiiiiiiiiiiiiHimfiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiTniii
Lv
esti s teleprinter ja J
Čistka med armenskimi ministri
MOSKVA — V sovjetski Armeniji je prišlo do velike čistke med tamkajšnjimi visokimi političnimi funkcionarji. Kot poroča jerevanski časnik Komunist so tam odstavib več ministrov (med temi tudi ministra za športi in raznih voditeljev.
Do te čistke je prišlo zaradi neučinkovitosti in neprizadevnosti odstavljenih funkcionarjev. Akcija je posledica kampanje, katero je ukazal novi sovjetski voditelj Andropov, da bi v državi povečali delovno disci-pbno. Številni drugi visoki predstavniki te kavkaške repubbke pa so dobili stroge opomine in to ne le tisti, ki naj bi sami pokazali premajhno delavnost, ampak tudi taki, ki večje delovne storilnosti niso uspeh doseči pri svojih podrejenih.
Tragična pomota v Južni Afriki
JOHANNESBURG — V Lamontvillu, v Natalu, je prišlo do tragičnega uboja, katerega žrtev je postal povsem nedolžni mladi učitelj Mpikwana Khanwile. Med pogrebom občinskega svetovalca Harrisona Dubeja (katerega je neki neznanec 25. aprila »umoril s strelom v glavo, ker se je zavzemal za pravice temnopoltega prebivalstva v Južni Afriki) so pogrebci namreč učitelja zamenjab za policista, ker so menih, da je oborožen, v resnici pa je imel pripet za pas le majhen magnetofon. Del pogrebcev je začel Khanwila kamenjati in ga je linčal do smrti.
Pobcija, ki je stala v bhžini, ni posredovala, ampak hnčanje opazovala, ne da bi posegla in vzpostavila red.
Krokodil pobegnil iz cirkusa
MOLFETTA — Pripadniki pristaniške kapitanije, karabinjerji, policisti, gasilci, mestni redarji, ribiči, mornarji in številni prostovoljci so iskali v soboto in nedeljo krokodila, ki je ušel iz cirkusa Moire Orfei v Molfetti. Nevarni plazilec je namreč pobegnil svojemu indijskemu dreserju naravnost v bbžnje morje in vsa stvar je postala nevarna, saj bi krokodil lahko kakega zgodnjega kopalca tudi popadel in raztrgal.
V nedeljo pa so krokodila našli zapletenega v ribiške mreže, ki so bile nastavljene v bližini obale. Čeprav so ga takoj zavili v odeje in mu masirab srce je poginil, ker je bilo morje zanj še premrzlo.
v Patrici v novembru leta 1978. Vsekakor pa bodo morab preiskovalci sedaj dokončno ugotoviti, katere naloge je imela trojica v Rimu, saj obstaja tudi upravičen sum, da je že načrtovala kako teroristično akcijo, ki bi dala novega zagona »novačenju rekrutov*.
Ime Carfore pa je po vsem sodeč vezano tudi na odkritje terorističnega brloga v Benetkah, ki je pripadal skupini »Nuclei comunisti combattenti*. Carfora je skupaj z drugimi petimi teroristi bil pred časom «gost» tega brloga. Policija je tudi ugotovila, da je oporišče služilo teroristom iz Lombardije za njihove rope po Benetkah. Od decembra 1981 je namreč skupina, v kateri so bib poleg Carfora še Sergio Segio, Diego Forastieri, Salvatore Umana. Angela Mandelli in Rosario Schettini na ropala v Benetkah za 130 mibjonov lir v gotovini in dragocenostih. Nobeden od teroristov ni bil iz Benetk, preiskovalci tudi izključujejo, da bi imeli domače zaupnike. V brlogu pa niso odkrib razen propagandnega gradiva nič koristnejšega, saj so ga baje teroristi zapustili januarja letos po aretaciji Sergia Segia v Milanu.
Kljub uspehom preiskovalcev pa je na dlani, da je terorizem trdoživ, da se porajajo nove in nove skupinice ki se ne morejo še ponašati z akcijami, a bi lahko po temeljiti reorganizaciji prešle v operativo. Budnost mora biti zato sedaj še večje, saj tudi navidezno nepomembni uspehi preiskovalcev omejujejo manevr ski prostor teroristom predvsem pa preprečujejo novačenje novih simpatizerjev.
drej prav nič ne potrudi, da bi skrival svoje ljubezensko razpierje, kljub temu, da mu ga je’kraljica prepovedala in da se nad njim zgražajo vsi puritanski monarhisti.
SANTIAGO DE CHILE - Beg iz življenjske stvarnosti s samomorom je postal tragična značilnost sodobnega časa. Da pa kaj takega stori pravi očak, kot je bil 110-letni Čilec Eleuterio Mamani, lahko samo rečemo, da je bil sit življenja.
RIM — »Itabjanskemu kmetijstvu niso več dovolj krpanja,* je poudaril predsednik kmečkega sindikata Confcoltivatori Giuseppe Avolio v otvoritvenem govoru na drugem kongresu organizacije, na katerem sodelujejo številne delegacije kmetov iz vse države, med njimi tudi kvahficirani zastopstvi tržaške in goriške Kmečke zveze, «potreben je pravi preokret dosedanjih smernic, tako na državni kot na evropski ravni*. Prvi korak v takem pre-okretu naj bi bilo izvajanje izrednega načrta*, ki naj bi v novi zakonodajni dobi dodelil itabjanskemu kmetijstvu znatno več sredstev kot doslej.
Izredni načrt za kmetijstvo bi moral biti vključen v globalni program ozdravitve in novega zagona gospodarstva in bi moral temeljiti na področnih načrtih za razvoj kmetijstva. Njegov glavni smoter bi moralo biti uravnovešenje trgovinske bilance piri izmenjavah kmetijskih pridelkov, ki beleži čedalje višje primanjkljaje in močno vphva na pospeševanje inflacije. V srednjem obdobju bi zato morab v tem okviru predvsem spodbujati preustroj kmetijskih obratov z zadružnimi oblikami dela, kakovostni razvoj in povečanje produktivnosti ter ustvarjati potrebne kmetijske infrastrukture za obrambo teritorija.
Uresničitev izrednega načrta bi seveda terjala izredna finančna sredstva, ki na bi jih po Avobovem mnenju pridobdh tudi z notranjimi in mednarodnimi posojili in s posebnimi kmetijskimi obveznicami. Sami notranji posegi pa ne bodo zadostovali, če ne pride nujno tudi do korenitih sprememb v kmetijski pohtiki Evropske gospodarske skupnosti. Avobo je pri tem zahteval »modulirano* zvišanje cen pridelkov, razvrednotenje »zelene* lire in odpravo podpor izvozu pridelkov iz držav s trdnejšo valuto.
Za to pa si marajo itahjanski kmetje pridobiti večjo pogodbeno moč, je naglasb predsednik vsedržavne konfederacije kmetov, in je zaradi tega predlagal sklenitev »operativnega sporazuma* z ostalima kmetijskima organizacijama, ColdSretti in Confagricoltura, po drugi strani p« »posvetovalni sporazum* z delavskimi sindikati za uresničevanje že sklenjenih načelnih dogovorov. Kritično je ocenil ponovno odložitev doslej neuspešnih pogajanj kmetijskih ministrov EGS,
Bruslju, kot sredstvo pritiska ministre in ustanove EGS.
Dan dežele F-JK na sejmu v Gradcu
GRADEC — Včeraj je bil v okviru 77. spomladanskega sejma v Gradcu dan Furlanije - Julijske krajine, ki se ga je udeležba številna delegacija zastopnikov deželnih trgovinskih zbornic in sejemskih ustanov, tržaške in tržiške luške ustanove ter gospodarskih operaterjev pod vodstvom deželnega odbornika za trgovino in zadružništvo Renata Berto-bja. Delegacija se je včeraj sestala s pobtičnimi in gospodarskimi o-blastmi avstrijske Štajerske, nakar je odbornik Bertob priredil tiskovno konferenco.
Na njej je obnovb vsebino razgovorov, ki sta jih od sobotne uradne otvoritve imela s predsednikom Co-mebijem o raznih vprašanjih, ki zadevajo gospodarsko in splošno sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in Štajersko, s predsednikom landa Krainerjem, odgovornima za gospodarsko politiko Angererjem in za trgovino Fucksom ter s predsednikom gospodarske zbornice Kaufman-nom. Zlasti so proučili možnosti raz-
voja izmenjav in vsestranskega sodelovanja v duhu smotrov delovne skupnosti Alpe - Adria, ki združuje poleg italijanskih dežel in obmejnih avstrijskih in nemških upravnih regij tudi republiki Slovenijo in Hr-vatsko.
Poudarek je bil zlasti na možnosti razvoja trgovinskih izmenjav, posebej na področju lesa, in na večjo vlogo, ki bi jo pri tem mogel odigravati deželni luški sistem s pristanišči v Trstu, Tržiču in Porto Nogaru. Na sejmu je tržaška trgovinska zbornica pripravila razstavo o deželnih turističnih zmogljivostih in o pristaniško - pomorskih storitvah ter pregled tipičnih prehranskih proizvodov Furlanije - Jubjske krajine.
Komemoracija argentinskih vojakov
BUENOS AIRES — Točno po e-nem letu, ko so britanski vojaki potopili argentinsko križarko «General Belgrano* pri Falklandih, se je argentinska vojaška hunta «oddolžUa» spominu padbh vojakov s komemoracijo. Komemoracija je bUa na kraju potopitve in v vseh večjih argentinskih mestih.
aiifmiuitnmuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiitiiiimiHUiiiiimmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiniiiiiiimi
i
Študijski center Nediža o svoji bodoči dejavnosti
Razpravljali so tudi o odnosu s TO SKGZ
ŠPETER SLOVENOV
Na ne-
davni skupščini študijskega centra Nediža v Špetru Slovenov je bila na dnevnem redu razprava o bodočih programih delovanja samega centra. Razprava, ki je bila mesto ma tudi zelo kritična, je bila osredotočena na vprašanja delovanja centra, na uresničevanje posameznih pobud in na možnosti njihovega raz
Po tragediji v Firencah
Sodniki zaslišali šoferja avtobusa
FIRENCE — Namestnik državnega pravdnika iz Firenc Pietro Du-bolino je potrdil, da je zaslišal šoferja avtobusa, v katerem je prejšnji teden izgubilo življenje 11 neapeljskih dijakov, potem ko je prišlo na avtocesti do strahovite nesreče. Šofer Nazareno Giorgione je o-sumljen množičnega umora.
Giorgione naj ne bi spoštoval predpisov cesnega zakonika, ker naj bi vozil prehitro in naj ne bi držal svoje desne, šofer je sicer zanikal, da bi vozil hitreje od 60 km na uro, vendar podatki v črni škath kažejo, da je bila hitrost v trenutku strahotnega trčenja med 70 in 75 km na
Princ Andrej ponovno obiskal lepo Koo Stark
LONDON — Ljubezenska zgodba med princem Andrejem in bivšo igralko erotičnih filmov Koo Stark se po vsem sodeč nadaljuje. To vsaj zatrjuje neki londonski bulvarski tednik, ki je »heroja s Falklandov* zasačil, kako se je po prihodu letalonosilke »Invincible* ponoči pritihotapil v stanovanje bivše filmske igralke. Britanska kraljeva družina je torej ponovno v zobeh bulvarskega tiska. Resnici na ljubi pa se An-
ki ne navaja k optimizmu in je s voja. Drugo vprašanje v središču tem v zvezi predlagal prireditev pozornosti je bil odnos s teritorial-shoda vseh evropskih kmetov v nim odborom SKGZ, ki ga ne sme
aiiiiiiiiiiiiniirimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiHiiiiiiiDiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiui
Lavo skušajo preusmeriti
i p
mm
Na Etni so začeli z deli za preusmeritev lave, ki že ogroža zaselke in vasi. Z bagerji in buldožerji kopljejo novo »strugo*, po kateri bi morali lavo preusmeriti na goličave. Sedaj jih čaka še poskus ohlajevanja z vodo, saj s sedanjimi temperaturami ne uspejo rabiti eksplozivov, ki bi lavo s sedanje preusmerili v novo »strugo:;	(Telefoto AP)
neodvisnost študijskega centra Nediža — izražena je jasno v samem statutu — oškodovati. S tem v zve-vi so bili imenovani tudi predstavniki centra za občni zbor SKGZ.
Sklenili so sejo z imenovanjem članov žirij za 10. natečaj Moja vas: prva bo morala oceniti spise osnovnošolcev in dijakov, druga pa dela, ki tekmujejo za literarno nagrado «Laštra landarske banke*. Žiriji sestavljajo slovenski predstavniki s področja kulture, šolstva in raziskovalnega dela in njihova imena bodo seveda znana le na dan nagrajevanja.
Obračun delovanja zavoda za slovensko izobraževanje
ČEDAD — V četrtek je bila v Čedadu redna skupščina Zavoda za slovensko izobraževanje. Zavod, ki so ga ustanovili pred tremi leti, je priredil vrsto pomembnih pobud za društveno življenje Slovencev v videmski pokrajini. V tem pogledu naj omenimo tečaje slovenščine, ki jih je zavod priredil v sodelovanju z raznimi kulturnimi društvi, finančno podporo študentom, ki so se odločili za študij slovenščine na u-niverzi, sodelovanje pri raziskavah in diplomskih nalogah, urejanje vprašanja namestitve in prevoza dijakov, ki so gostje dijaškega doma v Gorici itd.
Na prihodnji seji, kjer bodo pred sednik, ravnateljica ter tajnica zavoda imeli svoja poročila, se bodo morali člani zavoda samega izreči o njegovem delovanju, bodo morali sprejeti nove člane, odobriti program delovanja ter obnoviti vodstvene organe.
GRENOBLE — Ena oseba je izgubila življenje, dve pa sta bili težje ranjeni, ko je zaradi zemeljskega plazu včeraj iztiril potniški vlak na progi Grenoble - Lyon.
.......n..............................................n........
OBJAVILI SO SEZNAM PRIJAV OSEBNIH DOHODKOV SENATORJEV IN POSLANCEV
Zanimiv pogled v žep italijanskim politikom
Najbolj bogat poslanec jo Mortoni (KB) - Med tajniki strank zasluži največ Spadolini
RIM — Človeka vedno žene radovednost, da pogleda sosedu v žep in se potem čudi, koliko sosed zasluži. Največkrat so to ^presenetljiva» odkritja in opravljanju seveda ni konca. Radovednost pa je še toliko večja, ko gre za javnosti dobro znane ljudi, ko so ti ljudje še politiki povrh, radovednosti ni ne konca ne kraja. Zaradi tega je vzbudila včerajšnja objava dohodkov poslaneev in senatorjev veliko zanimanje, ki bo sprožilo marsikatero pikro na njihov račun. Sicer gre za prijavo dohodkov za leto 1981, to pa seveda v ničemer ne zmanjšuje zanimivosti
Poglejmo torej v žep raznim poslancem in senatorjem. Najbolj bogat politični mož v poslanski zbornici je Francesco Merloni (KD), ki je leta 1981 prijavil 352 milijonov kosmatega obdavčljivega dohodka in plačal davkov za 184 milijonov. Susanna Agnelli (PRI) je
istega leta prijavila 301 milijon (davkov je plačala za 152 milijonov). Najbolj revna sta radikalni poslanec Calderisi, ki je postal član parlamenta maja lani in nima nobenega dohodka ter komunist Antonelli, delavec FIAT, ki je prijavil 12 milijonov. Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je leta 1981 zaslužila 51 milijonov.
Zanimivo je tudi pogledati, koliko zaslužijo tajniki posameznih italijanskih političnih strank. Tajnik krščanske demokracije Ciriaco De Mita je prijavil 26 milijonov, Enrico Ber-linguer (KP1) nekaj več kot 20 milijonov, Bettino Craxi (PSI) več kot 61 milijonov, Valerio Zanone (PLI) 37 milijonov, Pietro Longo (PSDI) 21 milijonov, Almirante (MSI) 33 milijonov, medtem ko je najbolj vreven» tajnik PDVP Magri z 20 milijoni.
Kar zadeva senatorje sta najbolj bogata
demokristjana Degola in Genovese, ki sta prijavila okrog 220 milijonov, najbolj revna pa je komunistična senatorka Tanassi Giorgi s 6 milijoni. Skratka, povprečje 322 senatorjev niha med 20 in 50 milijoni, veliko pa jih seveda preseže mejo 100 milijonov. Med temi je tudi znani slikar Renato Guttuso (KPI), ki je prijavil okrog 135 milijonov in je delničar neštetega števila najrazličnejših družb in bančnih ustanov. Resnici na ljubo je treba zapisati, da so poslanci in senatorji nasploh veliki delničarji, s čimer zaokrožujejo svoj zaslužek. V tem pregledu ne moreta manjkati niti tajnik PRI Spadolini, ki zasluži okrog 119 milijonov in bivši predsednik vlade Amintore Fanfani, ki je prijavil okrog 83 milijonov. Povprečje zaslužkov posameznih ministrov pa se giblje pri vsoti 50 milijonov.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
S PROSEKA
Pepi Prašel (Mlaka) daruje 20 tisoč lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ LONJERJA
Milka Gombač (Ricmanje) daruje 8.000, Dora Gombač (Konkonel) 3 tisoč in Emil Gombač (Lonjer) » tisoč lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
Ob osmi obletnici smrti moža B-mila Guliča (3.5.1975) daruje žena Štefanija 5.000 lir.
V	spomin na pok. Srečka Pangerca daruje družina Bruna Prašla (Dolina) 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Karl* Gombača (Katinara), Franca F® čarja (Gropada), Dore Pahor (Treh če) in Kristine Milkovič (Bane), daruje Marija Kralj (Padriče) 20 tisoč lir.	|. |
V	spomin na brata Aleksandra ® Milana Hrovatina ter Karla Go®' bača daruje Vida Grgič (Padriče)
15.000	lir.
V	spomin na Andreja Ražma (B*' zovica) daruje Danilo Ražem (Tr*" sko) z ženo Milko 10.000 lir. .
Namesto cvetja na grob Nin** Škabarja daruje Zofija Rauber (H*j pen 83) 5.000 in Karla Lazarja 20 tisoč lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Albin* Černeta in Kristine Husu daruje® Karla in Milan 20.000 lir za ŠD Pomorec - Trebče.
V	spomin na Albina Černeta darujejo družine Bellafontana 25.000 Bt za otroški zbor Vesela pomlad.
V	spomin na Kristino Husu -kovič daruje družina Hrovatin !U tisoč in Karla Kralj 10.000 lir 24 cerkev sv. Florjana pri Banih.
Namesto cvetja na grob -AId* Križmančiča, Dore Križmančič, ® Andreja Ražma darujejo družin6 Križmančič in Micali 20.000 lir 24 osnovno šolo Primož Trubar v Ba' zovici.
Namesto cvetja na grob Franc* Križmančiča darujeta Marija in V»" torija 10.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na Bruna Križmančič* darujejo Vasilij Kralj 10.000, Jj lexander Žerjau 10.000. Teodor šu*" melj 10.000, Marko Kralj 5.000, Edvin Kralj 5.000 in Teodor Možin*
10.000	lir za Godbo Viktor Par®* Trebče.
Namesto cvetja na grob Brun* Križmančiča in Dore Pahor daruje Aldo Kralj z družino 20.000 1“ za Godbo V. Parma Trebče.
V	spomin na prijateljico Doro P*' hor darujeta Mila Sosič in Rafa6** Škerlavaj 10.000 za Godbo V. Par®* in 10.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto. cvetja na grob Andr6|* Ražma daruje Roza Križmančič l# tisoč lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Andreja Ražma d*' rujejo sosedje 20.000 za ŠD Žari*'
20.000	za KD Lipa, 15.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB 12 Bazovice, 15.000 za Pogrebno društvo iz Bazovice in 20.000 lir 24 Skupnost družina Opčine.
Namesto Cvetja na grob Franc Križmančiča daruje družina Grg* (42) 10.000 lir za Pogrebno drustv iz Bazovice.
Namesto cvetja na grob KataP" ne Čok daruje družina Volčič 20-^> lir za Društvo slovenskih upokojencev.	.
Ob prvi obletnici smrti msgr. Rozmana daruje sestra Ivanka Rozman 150.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
Bivši gospodar zemljišča na katerem je zgrajen kulturni center Ukmar - Miro*, Viktor Kuret daruje 10.000 lir za VZPI-ANPI Do®)®
Angel Veljak daruje 10.000 J? Mariano Zudich 5.000 lir za ANPI Dom jo.	u
Popravek: Namesto cvetja na Bruna Križmančiča darujeta Lidtl in Miloš Kalc (Gabrovec 52) 10 ®? lir za ŠD Primorec. V spomin n» Doro Pahor darujejo Ucio, Ma** mo, Silva, Marička 20.000 za God®? V. Parma in Nerina ter Silvana (™'
20.000	lir za ŠD Primorec.
Ob prazniku VZPI-ANPI pri
mju darujeta Slavica Barut in S6 < gio 50.000 Ur za sekcijo VZPI-ARr Dom jo.	,
V	spomin na Bruna Križman®"'
daruje Loredana Kralj 10.000 lir 24 atletsko sekcijo ŠZ Bor.	. .
V	spomin na Franka Hrovat® (Firence) daruje Loredana Kr*
10.000	lir za atletsko sekcijo ŠZ B?J
Namesto cvetja na grob Cec®£
Sedmak vd. Vidoni darujejo dru ne: Sedmak (Križ 306) 25.000 spomenik padlim v NOB iz K®2* in 25.000 za mladinski ženski Vesna, Sedmak (Gabrovec D ^ tisoč za spomenik padlim v NOB . Gabrovca, Antoni (Gabrovec 31) „ tisoč za spomenik padlim v NOB Gabrovca in družina Sedmak (B šče 16) 20.000 lir za KD Vesna-
Tržaški pokrajinski urad za d. sporoča, da mednarodni biro za 0 lo išče delovne sile z naslednJ11 kvalifikacijami:
za pokrajino BRESCIA: 1 strok0' njak za »pizze*; za NEMČIJO: 3 zidarje: za ŠVICO: hotelsko osebje; za HAITI: 1 t.hnični svetov** za razvoj malih in srednjih p°dJeW' za BENIN: 1 strokovnjak v ^ stinstvu.
Za vsa nadaljnja pojasnila *e teresenti lahko obrnejo na , Mobilitš Territoriale pri tržask pokrajinskem uradu za delo. Trs* . Ul. F. Severo št. 46/1, soba **•