List 9.
Črtice praktične sadjereje.
Kadar mine jesenski čas in se približuje zima, takrat se veselijo otroci in molijo k sv. Miklavžu, da jim prinese orehov, jabelk, češpelj in hrušek. Nastavili so Nežika, Micika, Matiček, a Matiček je hotel bolj zvit biti mimo drugih: nastavil je pehar brez dna, pa Miklavž mu ni nič prinesel, čeravno je molil kakor vsi drugi, zato ker ni prav nastavil. Matiček je moral drugi dan prositi druge, da so mu kaj od svojih darov dali, kterih so imeli polne posode, pa so imeli prav nastavljeno. Janezek mu je rekel: jaz ti nič ne dam, saj so te mati učili, da prav nastavi, pa nisi hotel ubogati, zdaj pa tako bodi, ki si delal po svoji neumni glavi.
Kakor otrokom v jeseni, tako tudi nam se približuje preveseli čas ljube spomladi, da moramo hiteti pripravljati in nastavljati kakor otroci sv. Miklavžu.
Zdaj, dragi bralec, bodeš mislil kje in kako da moramo nastavljati.    Nastavljajmo  mlada drevesca,   na
68
kterih bodemo dobili dobre darove našega nebeškega očeta, na kterih nam bo nosil do 50, tudi do 100 let, če bodemo prav nastavili, Ce kdo vsadi mlado drevesce, pa ni cepljeno, tak ni prav nastavil, zakaj mlada drevesca, ki izrastejo iz peške, se imenujejo divjaki. Ker ne morejo prinesti žlahnega sadii, tedaj nam je na prosto voljo dano, kakošno^sorto da hočemo nastaviti, da bomo prav nastavili. Ce nastavljamo na češnje, imamo že zrele meseca junija in julija, za češnjami nam pridejo zgodnje cepljene češplje, v sv. Jakobu zgodnje cepljene hruške in jabelka, potem imamo izvrstene, da so vsak teden druge zrele noter do trde zime.
Trudil sem se po dobrih prijatlih, da sem dobil 600 sort najimenitniših, ki jih je bilo dobiti mogoče, večidel z imenom in pa s takimi imeni, ktera so že v razstavah bila počastena. Kdor bi hotel prav nastavljati, pa dobrih in imenitnih sort, temu se pri meni lahko postreže ali z drevesci, ali kdor je sadjerejec, tudi dobi čepove, kdor nima sort, vse sorte zgorej imenovane, vsako sorto z imenom po 5 novih kraje.
Drevesca morajo biti požlahnjena ali cepljena. Cepljenja je več sort; veliki sadjerejci pa trdijo, da je najboljše cepiti z nakladom. Tudi jaz to potrdim. Kdor je po starem cepil in je drevesce razklal, temu se razklani les v sredi posuši, s tem se pa votlina v drevo vseje, zato so stara drevesa po vrtih večidel vsa votla. Z nakladom se jih tudi največ, če je človek vajen, prav lahko dve sto na dan cepi, in jih ne sme biti deset vmes, ki se niso prijela. — Tako se mora pri cepljenju ravnati, da se mu sorte ne zmešajo. Na konci prve gredice se postavi črka A, potem se od konca cepijo, ali jih je deset, petdeset, ali sto kolikor jih je ene sorte. In ondi se postavi količek v tla, kte-remu se zgorej številka (numara) vreze, ktera je obrnjena proti njim, v zapisniku (bukvah) pa se dene spred tista številko in za številko ime sorte, zadej pa zopet ena številka, koliko da jih je te sorte.
Kaj pa je storiti s cepljenim drevesom, ko se vzame iz drevesnice, da se prav nastavi ali vsadi? Na onem mestu, kjer bo stalo, dokler bo živelo, se skoplje en se-ženj (klaftro) široka jama, po primeri pa en čevelj globoka; če je zemlja slaba, mora se djati spod na dno gnjilih tresek ali lesenega gnoja, za kake 3 palce na debelo; na ta gnoj se dene malo dobre prsti, in zdaj se postavi drevesce; razklane korenine se morajo vse prirezati, druge pa na vse kraje lepo razprostiti, da veter drevesa ne vrže, kar bi se zgodilo, ko bi bile vse korenine na eno plat zasukane. Na korenine potem se dene zopet malo dobre prsti in nagnojiti se mora jama čez vso klaftro. Široka jama se skoplje zato, da koreninice tečejo po prerahljani zemlji okoli pet ali šest let. Ta čas drevesce močno postane in potem porine korenine tudi v trdo zemljo. Ako se tako vsadi, izraste drevesce eno leto več kakor sicer 3 ali 4 leta in bolj hitro sad prinese. V našem kraji na Go-renskem je bila navada jamo izkopati poldrug ali dva čevlja široko; kakor so sadili kmetje drevesce, je mižalo dve ali tri leta, izrastel mu je mah po deblu ali po koži, ker korenine ne morejo po zemlji naprej, deblo pa na kviško ne gre. Kdor bode po tem nauku sadil ali nastavljal drevesca, tak bode prav nastavil, kakor so tudi ubogljivi otroci nastavili sv. Miklavžu: Nežika, Micika in Janezek, da jim je prinesel orehov, češpelj, jabelk in hrušek, da so bili veseli. Matiček pa je žaloval, ker ni bil prav nastavil. Umni sadjerejci nastavimo za veliko in veliko let, in čem bolje in imenitne sorte nastavimo ali zasadimo, tem več dobrih darov moremo pričakovati.
Tudi za tistega je  še  pomoči,   kdor ni prav nastavil,  pa kako?    Okoli koreninic, kakor daleč da se-
žejo,  se  more kolo okoli skopati in to nagnojiti z le senim gnojem,   da korenine  primejo  za  gnoj.    Potem grejo korenine naprej  po zemlji in deblo kvišku;   čez dve leti dobi vso  drugo kožo  in lepe mlade poganjke.
Veliko smo že sadjerejo naprej spravili s tem, da se trudimo zvesti udje kmetijske družbe, ker nas veže naša dolžnost. Ravno ta dolžnost pa tudi veže šolske učitelje, da bero svojim otrokom take nauke, da oni potem doma pripovedujejo svojim starišem. Tako je mogoče , da se tudi že starejšim ljudem glava odpre in svoje svetove, ki prazni ležijo, v sadunosne prostore spremenijo. Dolžnost poduka pa ima tudi duhovščina. Kjer so za sadjerejo vneti duhovni gospodje, ondi imajo farmani pridno in previdno svoje vrte zasajene in obdelane, večidel vsak ima kos sveta zato, da drevesnico sam zredi za svojo potrebo, kajti kmet si težko drevesa kupuje.
Se le sto let dela naša kmetijska družba, pa koliko in veliko se je svet zboljšal po pridnih udih in njihovih lepih naukih in djanskem delovanji.
Veliko hvalnih pisem sem tudi jaz že letos dobil od gospodarjev, kterim sem predlanskim in lani drevesca prodal; veseli so, da njim prav dobro rastejo. Pri nas je posebno slaba zemlja, tedaj jih na slabejo zemljo skor ne moremo prodati, kakor je pri nas; mi pa še zopet na nove pišejo. Jaz prodajam drevesa od 30 dov40 krajcarjev, kakor je velikost.
Se to skušnjo moram povedati, da drevesca s hribov na ravno niso dobra, kajti v hribih je dobra zemlja, za sadje veliko bolj rastljiva kakor na ravninah. Iz ravnega v hribe so pa dobra, kajti v hribih drevescem nikdar ne gnoje, po ravnem jim pa moramo gnojiti, pa so še v hribih bolja. Gotovo je, da vsakemu kraju se dajo sadna drevesca vsiliti, da rastejo, če jim gospodar umno pomaga, tudi v slabi zemlji; v dobri pa drevo samo rado raste, da ga le vsadiš.
Andrej Net v Kokrici pri Kranj i na Gorenskem.