GRADBENI VESTNIK G LA S ILO ZVEZE DRUŠTEV G R A D B E N IH IN ŽEN IR JEV IN TEH N IKO V S LO V E N IJE Glavni in odgovorni urednik: Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov P ro f.d r. Janez DUHOVNIK Lektorica: Alenka RAIČ - BLAŽIČ Tehnični urednik: Danijel TUDJINA Uredniški odbor: Doc.dr. Ivan JECELJ Andrej KOMEL, u.d.i.g. Mag. G ojm ir ČERNE P ro f.d r. Franci STEINMAN P ro f.d r. Miha TOMAŽEVIČ Tisk: Tiskarna TONE TOMŠIČ d d Ljub ljana K o l i č i n a : 9 0 0 i z v o d o v Revijo izdaja ZVEZA DRUŠTEV GRAD­ BENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, Ljubljana, Karlovška 3, telefon/faks: 01 422-46-22, ob fi­ nančni pomoči Ministrstva RS za znanost in tehnologijo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Zavoda za grad­ beništvo Slovenije. http://www.europlan.si/vestnik Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5000 SIT; za študente in upokojence 2000 SIT; za gospo­ darske naročnike (podjetja, družbe, ustanove, obrtnike) 40500 SIT za 1 izvod revije; za naročnike v tujini 100 USD. V ceni je vštet DDV. Žiro račun se nahaja pri Agenciji za plačilni promet, Enota Ljubljana, številka: 50101-678-47602. 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. 4. Besedilo mora biti izpisano z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. 6. Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka (velike črke); imena in priimke avtorjev; naslov POVZETEK in povzetek v slovenš­ čini; naslov SUMMARY, naslov članka v angleščini (velike črke) in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov nasled­ njega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki označeni še z A, B, C, itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. 8. Slike, preglednice in fotografije morajo biti oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Slike in fotografije, ki niso v elektronski obliki, m o r a j o biti priložene prispevku v originalu in dveh kopijah. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki [priimek prvega avtorja, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. 11. V poglavju LITERATURA so dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime avtorja, priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 12. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organi­ zator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 13. Pod črto na prvi strani, pri prispevkih, krajših od ene strani pa na koncu prispevka, morajo biti navedeni obsežnejši podatki o avtorjih: znanstveni naziv, ime in priimek, strokovni naziv, podjetje ali zavod, naslov. 14. Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek pri­ meren. Prispevke je treba poslati v treh izvodih in v elektronski obliki (WORD, EXCEL, AVTOCAD, DESIGNER). Uredniški odbor G R A D B E N I V E S T N I K G L A S I L O Z V E Z E D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N I J E U D K - U D C 0 5 : 6 2 5 ; I S S N 0 0 1 7 - 2 7 7 4 L J U B L J A N A , S E P T E M B E R 2 0 0 0 L E T N I K X X X X I X S T R . 1 9 5 - 2 2 2 VSEBINA - CONTENTS Članki, študije, razprave A r t i c l e s , s t u d i e s , p r o c e e d i n g s S t r a n 1 9 B J a n j a P e r o v i c - M a r o l t , M a r j e t k a S t r l e - V i d a l i EVROPSKA STANDARDIZACIJA ZA GRADBENIŠTVO V NOVEM TISOČLETJU EUROPEAN STANDARDIZATION IN THE FIELD OF BUILDING AND CIVIL EN G IN E­ ERING IN THE NEW M ILLE N IU M S t r a n 2 0 8 M a t j a ž M i k o š _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ PRODNA BILANCA REKE SAVE OD JESENIC DO MOKRIC SEDIM ENT BUDGET OF THE SAVA RIVER FROM JESENICE TO MOKRICE Novice društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije S t r a n 2 2 0 M a t i j a B l a g u š _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ DRUŠTVO GRADBENIH IN ŽE N IR JEV IN TEHNIKOV VELENJE V LETU 2 0 0 0 S t r a n 2 2 1 Č r t o m i r R e m e c _ _ _ _ _ _ _ _ _ JEKLENE KONSTRUKCIJE S t r a n 2 2 2 Č r t o m i r R e m e c _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ RAZPIS ZA PODELITEV NAGRADE ZA NAJBOLJŠI DOSEŽEK NA PODROČJU PROJEKTIRANJA IN IZGRADNJE JEKLE­ NIH KONSTRUKCIJ ZA LETO 2 0 0 1 J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u EVROPSKA STANDARDIZACIJA ZA GRADBENIŠTVO V NOVEM TISOČLETJU EUROPEAN STANDARDIZATION IN THE FIELD OF BUILDING AND CIVIL ENGINEERING IN THE NEW MILLENIUM strokovni Članek U D K 0 0 6 . 1 ( 4 ) : 6 2 4 “ 2 0 0 0 ” ( 4 9 7 . 1 2 ) J A N J A P E R O V I C - M A R O L T , M A R J E T K A S T R L E - V I D A L I P O V Z E T E K V članku s ta opisana ustanovitev in delovanje Slovenskega in š titu ta za standardizacijo [s kratico SIST] kot slovenskega naciona lnega organa za s tanda rde . V nadaljevanju je obravnavana D irektiva 89/1 OB EEC o gradbenih proizvodih kot posebna direktiva “ novega p ris to p a ” . Razložen je pojem h a rm o n iz ira n ih evropsk ih s ta n d a rd o v , posebej še za gradbeništvo, kjer tehnični odbori CEN pripravljajo dve veliki skupini med seboj tesno povezanih standardov, in sicer s ta n d a rd o v za g radbene k o n s tru k c ije [E u rocode ] in standardov za gradbene proizvode. Podana s ta pregled slovenskih tehničnih odborov in tre n u tn o s tan je evropskih standardov za področje gradbeništva. S U M M A R Y In the paper, the foundation and the a c tiv itie s of Slovenian In s titu te fo r S tandard ization CSIST) as Slovene national s tandards body are described. Then th e in te rp re ta tio n of th e C o n s tru c tio n P roduc t D irec tive 89/1 OB EEC as a special D irective under “ the New A pproach” is dealt with. The c o n c e p t of ha rm on ized E uropean s ta n d a rd s is described especially fo r the building and civil engineerig fie ld , w here te ch n ica l c o m m itte e s o f CEN have been preparing tw o large groups of closely linked standards: th e s e are s ta n d a rd s fo r building and civil engineering s t r u c t u r e s (E u ro c o d e ] and c o n s t r u c t io n p ro d u c t s tandards. A com plete review of existing Slovene technical com m ittees and th e actual s ta te of European standards fo r building and civil engineering field is presented. A v t o r i c i : Janja P erov ic-M aro lt, un iv.d ipl.inž.grad., mag. M arje tka S trle -V ida li, univ.d ipl.inž.kem ., M in is trs tv o za znanost in tehnolog ijo , U rad za s tanda rd izac ijo in m eroslovje, Kotnikova B, Ljubljana J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u 1 SLOVENSKI INŠTITUT Z A STAN D ARD IZACIJO Leta 1991 je bil ustanovljen Urad za stan­ dardizacijo in meroslovje (USM). Od leta 1995 je delovanje sektorja za standardiza­ cijo pri USM urejal Zakon o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95). Leta 1999 je bil sprejet nov Zakon o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99), ki področje standardi­ zacije v Sloveniji ureja na novo. Prva večja novost, ki jo uveljavlja novi zakon, je usta­ novitev samostojnega slovenskega nacio­ nalnega organa za standarde (NOS). Na podlagi tega zakona je Vlada Republike Slo­ venije julija 2000 sprejela Sklep o ustano­ vitvi Slovenskega inštituta za standar­ dizacijo (Uradni list RS, št. 70/00) kot slo­ venskega nacionalnega organa za standar­ de. Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST - v nadaljevanju Inštitut) je pravna oseba javnega prava, ki ga je ustanovila Republika Slovenija in posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za ja­ vne zavode, če z zakonom o standardizaciji posamezna vprašanja niso urejena drugače. Inštitut bo najkasneje 1.7.2001 prevzel delo sektorja za standarizacijo in informacijske­ ga centra USM. V njegovem okviru bodo delovali tudi vsi dosedanji tehnični odbo­ ri. Med nalogami Inštituta zakon ureja le tiste, ki sc naloge NOS in so povezane s sloven­ skimi nacionalnimi standardi: • priprava, sprejemanje, izdajanje in vzdrževanje slovenskih nacionalnih standar­ dov ter drugih dokumentov s področja slo­ venske nacionalne standardizacije, • vodenje registra slovenskih nacionalnih standardov, • predstavljanje slovenske nacionalne standardizacije v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo, • zbiranje, urejanje in posredovanje stan­ dardov in drugih dokumentov s področja standardizacije v skladu s programom dela, • • vzdrževanje baz podatkov o standardih in drugih dokumentih s področja standar­ dizacije, • izdajanje glasila, • promoviranje uporabe slovenskih nacio­ nalnih standardov. Po zgledu Evropske unije (v nadaljevanju EU) je uveljavljena tudi dodatna naloga, da Inštitut po naročilu Republike Slovenije pri­ pravlja, sprejema, izdaja in vzdržuje ustrez­ ne slovenske nacionalne standarde ter druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije za potrebe pri­ prave predpisov in javnih naročil. Druga pomembna novost je članstvo v In­ štitutu: član Inštituta lahko postane vsak državljan Republike Slovenije ali domača pravna oseba. S tem se uveljavlja načelo prostovoljnega sodelovanja in prispevanja zainteresiranih predstavnikov gospodarstva, državne uprave, potrošnikov ter akademskih in raziskovalnih institucij. Za zagotovitev ne­ odvisnosti delovanja Inštituta zakon pose­ bej predpisuje.organe Inštituta: skupščino, predsednika Inštituta, upravni odbor, direk­ torja in strokovna sveta. Skupščina je najvišji organ Inštituta, ki usmerja in vodi njegovo delo. Sestavljajo jo vsi člani in predstavniki ustanovitelja. Upravni odbor je organ neposrednega upravljanja Inštituta. Sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki članov, predstavniki delavcev Inštituta in predsednik Inštituta. Direktor zastopa Inštitut kot pravno osebo ter vodi in organizira njegovo delo in poslovanje. In­ štitut ima dva strokovna sveta, in sicer stro­ kovni svet za splošno področje in strokovni svet za področje elektrotehnike, informa­ cijske tehnologije in telekomunikacij. Na sliki 1 je prikazana poenostavljena she­ ma delovanja slovenskega NOS v povezavi z obema mednarodnima organizacijama za standardizacijo ISO1 in IEC2, v katerih je Slovenija polnopravna članica, in z vsemi tremi evropskimi organizacijami za standar­ dizacijo, kjer je Slovenija pridružena (CEN3 in CENELEC4) oziroma polnopravna člani­ ca (ETSI5). Zakon na novo ureja tudi pripravo, sprejem in izdajo slovenskih nacionalnih standardov (SIST) ter njihovo uporabo. SIST se lahko pripravi z oblikovanjem izvirnega besedila ali s privzemom mednarodnih standardov (ISO, IEC), evropskih standardov (EN) ali tujih nacionalnih standardov (npr. DIN - Nemčija, BS - Velika Britanija) ter drugih standardizacijskih dokumentov. Pri do­ ločanju vsebine SIST se spoštujejo nasled­ nja načela: konsenz, preprečitev prevlade posameznih interesov nad skupnim intere­ som zainteresiranih, medsebojna uskla­ jenost slovenskih nacionalnih standardov ter doseženo stanje tehnike in pravil v me­ dnarodni in evropski standardizaciji. SIST se sprejme na podlagi upoštevanja načel iz zakona, pri čemer se zainteresirani v pro­ cesu sprejemanja lahko dejavno vključujejo predvsem med javno obravnavo z dajanjem pripomb. Oznaka SIST, s katero se označi slovenski nacionalni standard, ne pomeni, da je SIST nujno izdan v slovenskem jeziku. To zlasti velja za privzete mednarodne in evropske standarde kakor tudi za tuje na­ cionalne standarde. SIST je zasebnopravna listina in je deležen avtorskopravnega varstva na podlagi pre­ dpisov o avtorskih pravicah in Zakona o standardizaciji. Enako pravno naravo imajo tudi mednarodni, evropski in nacionalni standardi držav članic EU. SIST se izda kot posebna publikacija. Skladno z uveljavljenim načelom prosto­ voljnosti standardizacije je takšna tudi upo­ raba SIST. Obvezna uporaba SIST pomeni odstop od tega pravila in se lahko določi le 1 ISO International Organization fo r standardization 2 IEC International E lectrotechnical Commission 3 CEN Comitee Europeen de Normalisation 4 CENELEC Comitee Europeen de Normalisation E lectrotechnique 5 ETSI European Telecommunication Standards In s titu te J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u Slika 1: Poenostavljena shema delovanja Slovenskega in š titu ta za standardizacijo (SIST) s predpisom. V primerjavi z dosedanjo ure­ ditvijo, kjer je določeno, da se tehnični pred­ pisi lahko sklicujejo na tuje standarde v primeru, če ni ustreznih slovenskih standar­ dov, novi zakon določa, da se mora predpis, ki določa obvezno uporabo standarda, skli­ cevati na SIST. Namen opisane rešitve je, da se zagotovi koherentnost med slovenski­ mi nacionalnimi standardi in predpisi, kar je uveljavljena praksa v državah članicah EU. 2 PRILAGODITEV SLO VENSKE TEHNIČNE ZA K O N O D A JE Vse do leta 1985 so v Evropi skušali od­ stranjevati ovire, ki so bile posledica nacio­ nalnih tehničnih predpisov, s harmonizacijo tehničnih specifikacij za izdelavo proizvo­ da in ne z določevanjem ravni njegovega obnašanja. Takšen pristop k harmonizaciji je bil precej počasen zaradi dveh razlogov. Zakonodaja je postajala zelo tehnična, saj je bil njen cilj izpolnitev posameznih zahtev za vsako vrsto proizvoda. Drugi razlog pa je J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u bil ta, da je sprejem direktiv za tehnično harmonizacijo odvisen od soglasja v Sve­ tu. Usmeritev Slovenije, da svojo tehnično zakonodajo uskladi z zakonodajo držav čla­ nic EU, je izredno pomembna za delo slo­ venske nacionalne standardizacije kot tudi za delo vseh ministrstev, ki so pristojna za pripravo tehničnih predpisov. Eden glavnih ciljev EU je oblikovanje enotnega no­ tranjega trga in odstranitev vseh ovir pri trgovanju. To pomeni, da je treba odpraviti vse nacionalne ukrepe in zahteve, ki onemo­ gočajo prost pretok blaga. Namen evropske smernice 89/106/EEC o gradbenih proizvo­ dih (Construction Products Directive - CPD) z dne 21. decembra 1989 je odstranitev tehničnih ovir pri trgovanju z gradbenimi proizvodi. Slovenija je kot predvidena bodoča člani­ ca EU dolžna prenesti v svojo nacionalno zakonodajo vse določbe direktiv. CPD ne predvideva datuma začetka njene uporabe. Šele, ko so pripravljeni harmonizirani stan­ dardi oziroma navodila za Evropsko tehnič­ no soglasje, se za določeno družino proizvodov praktično lahko prične uporaba CPD. tehnične specifikacije, razen če nacional­ ni tehnični predpis s sklicevanjem na po­ samezni standard ne vzpostavi njegove pravne obveznosti; - države članice EU so dolžne priznavati, da proizvodi, izdelani ustrezno harmoniziranim standardom, izpolnjujejo bistvene zahteve, ki jih določa direktiva. 4 DIREKTIVA O GRADBENIH PROIZVODIH CPD je posebna vrsta direktive v okviru “novega pristopa”. Čeprav se v splošnem šteje za direktivo “novega pristopa”, pa je le drugačna, ker učinkuje na dve regulirani področji, to je na področje gradbenih proizvodov in na področje objektov. Dodat­ na posebnost CPD je, da so bistvene zahte­ ve za gradbene proizvode določene v razlagalnih dokumentih direktive. Gradbeni proizvodi se smejo dati v promet le, če ustrezajo predvideni uporabi. To po­ meni, da morajo imeti gradbeni proizvodi takšne lastnosti, da objekti, v katere se vgra­ dijo, zadovoljujejo bistvene zahteve CPD: - mehansko odpornost in stabilnost, - varnost pred požarom, - higiensko, zdravstveno in ekološko zaščito, - varnost uporabe objekta, - zaščito pred hrupom in - varčevanje z energijo in toplotno zašči­ to. Teh šest bistvenih zahtev je treba razumeti tako, da morajo gradbeni objekti s primer­ no stopnjo zanesljivosti ustrezati eni, neka­ terim ali vsem tem zahtevam, kadar in kjer je to določeno v predpisih. Te bistvene zahteve predstavljajo osnovo za pripravo harmoniziranih standardov za gradbene proizvode na evropski ravni. Podrobneje so predstavljene v razlagalnih dokumentih, ki vzpostavljajo zvezo med zahtevami za gra­ dbene objekte in mandati za izdelavo har­ moniziranih standardov za gradbene proizvode. Na njihovi osnovi naroči Evrop­ ska komisija pripravo ustreznih harmonizi­ ranih standardov tako, da CENu podeli mandat z navodili za njihovo pripravo. Izdani harmonizirani standardi so potem navede­ ni v Uradnem listu EU. Poleg harmonizira­ nih standardov, ki se neposredno navezujejo na direktivo o gradbenih proizvo­ dih, obstajajo na področju gradbeništva še 3 NOVI PRISTOP Leta 1985 je bila vpeljan “novi pristop” k tehnični harmonizaciji in standardizaciji, ki je utemeljil naslednje principe: - direktive novega pristopa določajo samo bistvene zahteve za proizvode in storitve, nacionalne zakonodaje, harmonizirane s temi direktivami, pa zagotovijo, da bodo proizvodi, dani v promet na trgu EU, izpol­ nili bistvene zahteve; - tehnične specifikacije za proizvode, ki morajo izpolnjevati bistvene zahteve iz di­ rektiv, se določijo v harmoniziranih standar­ dih; -uporaba harmoniziranih in drugih standar­ dov ostaja prostovoljna, zato se lahko proizvajalec vedno sklicuje tudi na druge Slika 2: CPD - od bistvenih zahtev do specifikacij za proizvode J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u drugi evropski standardi, ki jo samo posre­ dno podpirajo (ponavadi standardi za pre­ skusne metode). Ob normalnem vzdrževanju mora objekt vse bistvene zahteve zadovoljevati vso svojo ekonomsko sprejemljivo življenjsko dobo ob predpostavki, da lahko na objekt delujejo katerikoli vnaprej predvideni vplivi. CPD ne obravnava vgradnje proizvodov. Po CPD so evropske tehnične specifikacije evropski standardi za proizvode, ki jih je sprejel CEN na podlagi mandata Evropske komisije (harmonizirani standardi) in evropska tehnična soglasja (ETA1), ki jih podeiujejo organi-člani EOTA2 za tiste priozvode, za katere ni harmoniziranih stan­ dardov oziroma priznanih nacionalnih stan­ dardov ali za tiste proizvode, ki bistveno odstopajo od harmoniziranih standardov. 5 H AR M O N IZIR AN I EVROPSKI STANDARDI EHarmonizirani evropski standardi so evrop­ ski standardi: - ratificirani pri eni od evropskih organiza­ cij za standardizacijo (CEN, CENELEC, ETSI) - referenčna oznaka, naslov in datum rati­ fikacije so objavljeni v uradnem listu EU - privzeti so kot nacionalni standardi v državah članicah EU. Harmonizirani standardi za gradbeništvo so tisti standardi, za katere je Komisija v skla­ du s CPD dodelila CEN mandat za pripra­ vo. Taki standardi lahko obravnavajo proizvode ali preskusne metode in zanje veljajo tudi zgornje zahteve. 6 ZN A K CE Znak CE pomeni: - da so proizvodi skladni z nacionalnimi standardi, to je s privzetimi harmonizirani- mi standardi (hEN), ali - da so proizvodi skladni z evropskim teh­ ničnim soglasjem (ETA). 7 EVROPSKI STANDARDI Z A G RADBENIŠTVO V zadnjih sto letih so posamezne države razvile in oblikovale nacionalno mrežo teh­ ničnih predpisov in standardov za gradbe­ ništvo. Evropska standardizacija sedaj vpliva na to nacionalno mrežo. Neposred­ na zamenjava posameznega nacionalnega standarda z evropskim standardom bi bila mogoča le, če bi bila standarda združljiva in brez navzkrižnih sklicevanj na druge na­ cionalne standarde. Takšnega primera sko­ raj zagotovo ne bo. Zato morajo države članice nadaljevati s približevanjem svojih zakonov, drugih predpisov in upravnih do­ ločb. Evropski komite za standardizacijo CEN je v zadnjem času posebej pospešil delo na področju priprave in izdaje standardov za gradbeništvo. Vedeti pa moramo, da v Evro­ pi ne nastajajo le standardi za gradbene proizvode, temveč tudi standardi za raču­ nanje različnih vrst konstrukcij: to so Euro- code, ki so s standardi za gradbene proizvode tesno povezani. Po podatkih CEN so standardi za gradbene proizvode skupaj s standardi za računanje konstrukcij največji samostojni del oz. projekt delov­ nega programa CEN. Evropa pripravlja harmonizirane standarde na vseh področjih. Na večini drugih po­ dročij, kjer je bilo zaradi trgovanja in pre­ dvsem uporabe določenih proizvodov to možno, so bili harmonizirani evropski stan­ dardi že izdani, večino smo jih v Sloveniji tudi že privzeli. Na področju gradbeništva Slika 3: K o n c e p t C P D t i n n o v i p r i s t o p ) 1 ETA European Technical Approval 2 EOTA European Organization fo r Technical Approvals J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u pa bo prvi harmonizirani standard izdan šele letos. V celoti je za podočje gradbeništva v pripravi 6 0 0 harmoniziranih standardov in 1 5 0 0 standardov, ki posredno podpirajo direktivo za gradbene proizvode 8 9 / 1 0 6 EEC. Prvi harmonizirani standard za gradbeništvo bo standard EN 1 9 7 - 1 Cement - Sestava, zahteve in merila skladnosti - 1 . del: Običaj­ ni cementi. Izdaja naslednjih harmoniziranih evropskih standardov za gradbeništvo je predvidena na naslednjih področjih: • agregati • betonske cevi in fitingi • cement, gradbeno apno • cevi in rezervoarji za vodo • dimniki, ventilacijske cevi • dodatki za beton, • dostopne rampe, • geotekstil in sorodni proizvodi • gradbeno okovje jeklo za armirani in prednapeti beton kandelabri, konstrukcijska lepila konstrukcijska ležišča, kovinski proizvodi za konstrukcije leseni proizvodi za konstrukcije lesne plošče malte in injekcijske mase materiali za gradnjo cest materiali za končno obdelavo sten mavčni bloki membrane montažni betonski elementi, naprave za ogrevanje stavb oprema za ceste proizvodi za odvod odpadne vode, sanitarna oprema, sanitarne armature sistemi za odkrivanje in javljanje požarov, vgrajene gasilne naprave, steklo za stavbe stenske obloge strešniki stropne obloge tlakovci in robniki, • toplotnoizolacijski proizvodi za stavbe, • vrata, okna in sorodni proizvodi • zidaki in sorodni proizvodi Harmonizirani bodo predvsem evropski standardi za zahteve in specifikacije; stan­ dardi za preskusne metode večinoma ne bodo harmonizirani, spadali bodo med ti­ ste standarde, ki direktivo podpirajo. 8 N ASTAJAN JE STAN D ARD O V V SLOVENIJI Slovenski standardi (SIST) za gradbeništvo nastajajo v slovenskih tehničnih odborih (USM/TC) za področje gradbeništva. Do sedaj je bilo pri Uradu za standardizacijo in meroslovje (USM) ustanovljenih 17 grad­ beniških tehničnih odborov (TC), katerih delovno področje zajema 44 evropskih (CEN/fC) in 23 mednarodnih (ISO/TC) teh­ ničnih odborov za gradbeništvo. Preglednica 1: Pregled slovenskih tehničnih odborov in njihovega področja dela ŠT. TC NAZIV TC PODROČJE DELA 1. APZ AKTIVNA POŽARNA ZAŠČITA ISO/TC CEN/TC 21 70, 72, 191, 192 2. BBB BETON, ARMIRANI BETON IN PREDNAPETI BETON ISO/TC CEN/TC 71 50, 104, 154, 166, 167, 177, 178, 229 3. CAA MINERALNA VEZIVA IN ZIDARSTVO ISO/TC CEN/TC 74, 152 51, 125, 241 4. CES CESTE CEN/TC 226, 227 5. GFI GRADBENA FIZIKA ISO/TC CEN/TC 43, 160, 163, 180, 205 88, 89, 126, 129, 156, 169, 211, 254 6. GPO GRADNJA POSLOPIJ ISO/TC CEN/TC 59 325 7. KAM NARAVNI KAMEN ISO/TC CEN/TC 196 246 8. KER KERAMIKA ISO/TC CEN/TC 33, 189 67, 128, 187 9. KON KONSTRUKCIJE ISO/TC CEN/TC 98, 165, 167, 179, 182 124, 135, 250, 288 J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u ŠT TC NAZIV TC PODROČJE DELA 1 0 . LES O K R O G L I I N Ž A G A N I L E S I S O / T C 2 1 8 CEN/TC 175 1 1 . LTV L E S N A T V O R I V A I N L E P L J E N I I S O / T C 8 9 P O L I Z D E L K I CEN/TC 112 1 2 . OVO O S K R B A Z V O D O , O D V O D I N Č I Š Č E N J E CEN/TC 163, 164, 165 O D P A D N E V O D E 1 3 . OZD O P R E M A Z A Z A Č A S N A D E L A ( V R A Z P I S U ) CEN/TC 53 1 4 . PCV P O L I M E R N E C E V I , F I T I N G I , I S O / T C 1 3 8 V E N T I L I CEN/TC 155 1 5 . POO P O Ž A R N A V A R N O S T I S O / T C 9 2 CEN/TC 127 1 6 . STP S T A V B N O P O H I Š T V O I S O / T C 1 6 2 CEN/TC 33 1 7 . ZAL Z A Š Č I T A L E S A CEN/TC 38 Slovenski standardi (SIST) so predvsem privzeti evropski in mednarodni standardi. Ker standardi za gradbene proizvode in standardi za konstrukcije skoraj v celoti nastajajo v Evropi, je večina privzetih stan­ dardov evropskih (SIST EN). Posamezni mednarodni standardi so v evropskih stan­ dardih navedeni le kot reference - to so pred­ vsem terminološki standardi, slovarji in standardi za nekatera specializirana po­ dročja gradbeništva. V preglednici 1 je podan seznam slovenskih tehničnih odborov za področje gradbeništva in njihovo delovno področje v evropskih (CEN) in mednarodnih (ISO) tehničnih odborih. V preglednici 2 pa je pripravljen pregled števila izdanih evropskih standar­ dov (EN), predstandardov (ENV), predlogov standardov in predstandardov (prEN, prENV) in standardov v pripravi (Wl) za stanje 21 . 8 . 2000 . Prealednica 2: Pregled EN, ENV, prEN, prENV in Wl pc slovenskih oziroma evropskih tehničnih odborih USM CEN Naziv tehničnega odbora (USM in CEN) EN, ENV prEN prENV Wl APZ AKTIVNA POŽARNA ZAŠČITA 70 Prenosna oprema za gašenje 13 7 - 72 Avtomatski sistemi za odkrivanje in javljanje požarov 25 16 13 191 Vgrajene naprave za gašenje 20 68 8 192 Oprema za gasilce 2 9 15 BBB BETON, ARMIRANI IN PREDNAPETI BETON 50 Kandelabri in nastavki 8 4 - 104 Beton (lastnosti, priprava, gradnja in merila skladnosti) 55 58 29 154 Agregati 26 19 - 167 Konstrukcijska ležišča 3 8 6 177 Armiranobetonski montažni elementi iz avtoklaviranega celičastega ali lahkoagregatnega betona 22 5 178 Tlakovci in robniki 3 9 2 229 Montažni betonski izdelki 9 21 15 CAA MINERALNA VEZIVA IN ZIDARSTVO 51 Cement in gradbeno apno 21 10 11 125 Zidarstvo 40 33 1 241 Mavec in mavčni izdelki - 12 13 J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u USM CEN Naziv tehničnega odbora (USM in CEN) EN, ENV prEN prENV Wl CES CESTE 226 Oprema za ceste 27 21 13 227 Materiali za ceste - 90 46 GFI GRADBENA FIZIKA 88 Materiali in izdelki za toplotno izolacijo 32 27 33 89 Toplotna zaščita stavb in stavbnih elementov 30 29 15 126 Akustične lastnosti gradbenih izdelkov in stavb 26 10 10 129 Steklo v stavbah 24 46 7 156 Prezračevanje stavb 10 24 14 169 Razsvetljava 3 6 - 211 Akustika 88 13 3 254 Fleksibilni tesnilni trakovi 14 33 11 GPO GRADNJA POSLOPIJ 325 Preprečevanje kriminala z urbanističnim planiranjem in projektiranjem stavb - - - KAM NARAVNI KAMEN 246 Naravni kamen 6 10 6 KER KERAMIKA 67 Keramične ploščice 46 1 128 Izdelki za prekrivanje streh s prekrivajočim polaganjem in izdelki za oblaganje sten 36 22 8 187 Ognjevzdržni izdelki in materiali 39 - - KON KONSTRUKCIJE 124 Lesene konstrukcije 34 15 11 135 Izvedba jeklenih konstrukcij 6 - - 250 Konstrukcijski standardi Eurocode 69 34 24 288 Izvedba posebnih geotehničnih del 6 - - LES OKROGLI IN ŽAGANI LES 175 Žagani les in hlodovina 40 13 10 LTV LESNA TVORIVA IN LEPLJENI POLIZDELKI 112 Lesne plošče 62 19 6 OVO OSKRBA Z VODO, ODVOD IN ClSCENJE ODPADNE VODE 163 Sanitarna oprema 17 13 10 164 Oskrba z vodo 113 48 27 165 Odvod in čiščenje odpadne vode 68 68 12 OZD OPREMA ZA ZAČASNA DELA 53 Oprema za začasna dela 8 - - PCV POLIMERNE CEVI, FITINGI, VENTILI 155 Polimerni cevni sistemi 140 86 33 POO POŽARNA VARNOST 127 Požarna varnost v stavbah 13 26 31 166 Dimniki 6 13 11 STP STAVBNO POHIŠTVO 33 Vrata, okna, zaporni elementi in gradbeno okovje 62 80 4 ZAL ZAŠČITA LESA 38 Trajnost lesa in lesnih izdelkov 51 10 15 SKUPAJ 1331 1196 481 J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u Doslej je bilo na celotnem področju izda­ nih 1331 evropskih standardov in predstan- dardov, 1196 je predlogov, v nižjih fazah priprave pa je še 481 evropskih standardov. Trenutno je torej izdanih 44 %, v pripravi pa je 56 % od celotnega predvidenega števila evropskih standardov. Med slovenske stan­ darde (SIST) je privzetih 67 % ali 2/3 izda­ nih evropskih standardov. Standardi so večinoma privzeti v angleškem jeziku, na­ slovi pa so objavljeni v slovenskem jeziku. Doslej je bilo izdanih na področju gradbe­ ništva 31 prevodov; od tega 18 terminolo­ ških slovarjev. Naslovi izdanih standardov se objavljajo mesečno v uradnih objavah Sporočil USM, letno pa v Katalogu SIST. 9 EURO CO DE - EVROPSKI STANDARDI Z A KONSTRUKCIJE (EC) S pripravo evropskih standardov za kon­ strukcije (EC) je začela Komisija EU že leta 1976. Na začetku so predvideli le pripravo enotnih pravil za računanje vseh vrst kon­ strukcij in skupnih zahtev za varnost. Leta 1984 pa je bila že narejena poizvedba o možnosti priprave skupnih pravil o obtežbah. Naslednje leto je upravni odbor sprejel osnutek splošnega EC za obtežbe. Pripravo celotnih EC je Komisija EU prene­ sla na evropski komite za standardizacijo CEN leta 1990. Vsi EC so se pričeli pripravljati kot pred- standardi (ENV) v tehničnem odboru CEN/TC 250 Structural Eurocodes (Evrop­ ski standardi za konstrukcije) in so v tej obliki še sedaj. Prve EC kot standarde (EN) lahko pričakujemo leta 2003. Evropski standardi za konstrukcije so začeli nastajati kot predstandardi predvsem zara­ di velikih razlik med načini računanja kon­ strukcij v posameznih evropskih državah. V času od izida predstandarda pa do pripra­ ve predloga standarda (čas revizije) se zbi­ rajo pripombe, ki jih pošiljajo člani na podlagi poskusnega računanja po predstan- dardih in primerjav z rezultati računanja po svojih običajnih metodah. EC bodo imeli obliko standardov in ne predpisov predvsem zato, ker jih bo tako mogoče hitreje obnav­ ljati in posodabljati, torej prilagajati razvoju tehnike in stroke. 1 O KAKO SE S PR EJEM AJO EURO CO DE V SLOVENIJI V Sloveniji je za privzemanje EC zadolžen tehnični odbor USM/TC KON Konstrukcije, ki ima 9 delovnih skupin, ki ustrezajo 9 pododborom evropskega tehničnega odbo- ra, in sicer: • WG1 Osnove projektiranja • WG2 Betonske konstrukcije • WG3 Jeklene konstrukcije • WG4 Sovprežne konstrukcije • WG5 Lesene konstrukcije • WG6 Zidane konstrukcije • WG7 Geotehnika • WG8 Potresnoodporne konstrukcije • WG9 Konstrukcije iz aluminijevih zlitin. Delovno področje teh delovnih skupin, od katerih ima vsaka do 15 članov, je sprem­ ljanje nastajanja predstandardov oziroma standardov v zrcalnem evropskem tehnič­ nem odboru oziroma njegovih pododborih, njihovo privzemanje za uporabo v Sloveniji ter hkrati priprava parametrov za njihovo uporabo pri nas. P r e g l e d n i c a 3 : Pregled izdanih, [ENV in SIST ENV) in EN, ki so v CEN šele v pripravi ENV, SIST ENV (izdani) EN v pripravi EUROCODE 1: VPLIVI NA KONSTRUKCIJE SIST ENV 1991-1:1998 1. del: Osnove projektiranja EN 1990 SIST ENV 1991-2-1:1998 Del 2-1: Vplivi na konstrukcije - Gostote, lastna teža in koristne obtežbe EN 1991-1-1 ENV 1991-2-2:1995 Del 2-2: Vplivi na konstrukcije - Vplivi požara na konstrukcije EN 1991-1-2 SIST ENV 1991-2-3:1998 Del 2-3: Vplivi na konstrukcije - Obtežbe snega EN 1991-1-3 SIST ENV 1991-2-4:1998 Del 2-4: Vplivi na konstrukcije - Vplivi vetra EN 1991-1-4 ENV 1991-2-5:1997 Del 2-5: Vplivi na konstrukcije - Vplivi tem peraturnih sprem em b EN 1991-1-5 ENV 1991-2-6:1997 Del 2-6: Vplivi na konstrukcije - Vplivi med gradnjo EN 1991-1-6 ENV 1991-2-7:1998 Del 2-7: Vplivi na konstrukcije - Nezgodni vpliv i zaradi udarov in eksplozij EN 1991-1-7 SIST ENV 1991-3:1999 3. del: Prometne obtežbe m ostov EN 1991-2 ENV 1991-4:1995 4. del: Vplivi v silosih in rezervoarjih EN 1991-3 ENV 1991-5:1998 5. del: Vplivi žerjavov in strojev EN 1991-4 J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u ENV, SIST ENV (izdani) EN v pripravi EUROCODE 2: PROJEKTIRANJE BETONSKIH KONSTRUKCIJ SIST ENV 1992-1-1:1999 Del 1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe EN 1992-1-1 ENV 1992-1-2:1995 Del 1-2: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij EN 1992-1-2 ENV 1992-1-3:1994 Del 1-3: Splošna pravila - Montažni betonski elementi in konstrukcije EN 1992-1-1 ENV 1992-1-4:1994 Del 1-4: Splošna pravila - Beton iz lahkega agregata z zaprto strukturo EN 1992-1-1 ENV 1992-1-5:1994 Del 1-5: Splošna pravila - Konstrukcije z nepovezanim i in zunanjim i prednapetim i kabli EN 1992-1-1 ENV 1992-1-6:1994 Del 1-6: Splošna pravila - Nearm irane betonske konstrukcije EN 1992-1-1 ENV 1992-2:1996 2. del: Betonski mostovi EN 1992-2 ENV 1992-3:1998 3. del: Betonski temelji ni podatka ENV 1992-4:1998 4. del: Oporne in zadrževalne konstrukcije za tekočine EN 1992-3 EUROCODE 3: PROJEKTIRANJE JEKLENIH KONSTRUKCIJ SIST ENV 1993-1-1:1996 Del 1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe EN 1993-1-1 EN 1993-1-8 EN 1993-1-9 EN 1993-1-10 EN 1993-3 SIST ENV 1993-1-1/ A1:1996 Del 1-1/A1: Splošna pravila in pravila za s ta vb e - Dodatek A1 SIST ENV 1993-1- 1/A2:2000* Del 1-1/A2: Splošno - Splošna pravila in pravila za stavbe - Dodatek A2 SIST SIST ENV 1993-1- 2:1999 Del 1-2: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij EN 1993-1-2 SIST ENV 1993-1-3: 2000* Del 1-3: Splošna pravila - Dodatna pravila za hladnooblikovane tankostenske profile in pločevine EN 1993-1-3 SIST ENV 1993-1-4: 2000* Del 1-4: Splošna pravila - Dodatna pravila za nerjavna jekla EN 1993-1-4 SIST ENV 1993-1-5: 2000* Del 1-5: Splošna pravila - Dodatna pravila za za ploščaste konstrukcije brez prečne obtežbe EN 1993-1-5 SIST ENV 1993-1-6: 2000* Del 1-6: Splošna pravila - Dodatna pravila za trdnost in stabilnost lupin EN 1993-1-6 SIST ENV 1993-1-7: 2000* Del 1-7: Splošna pravila - Trdnost in stabilnost prečno obremenjenih ploščastih konstrukcij EN 1993-1-7 SIST ENV 1993-2:2000* 2. del: Jekleni mostovi EN 1993-2 EN 1993-1-11 SIST ENV 1993-3-1:2000* Del 3-1: Stolpi, jambori in dimniki - Stolpi in jambori EN 1993-7-1 SIST ENV 1993-3-2:2000* Del 3-2: Stolpi, jambori in dimniki - D imniki EN 1993-7-2 SIST ENV 1993-4-1:2000* Del 4-1: Silosi, rezervoarji in cevovodi - Silosi EN 1993-4-1 SIST ENV 1993-4-2:2000* Del 4-2: Silosi, rezervoarji in cevovodi - Rezervoarji EN 1993-4-2 SIST ENV 1993-4-3:2000* Del 4-3: Silosi, rezervoarji in cevovodi - Cevovodi EN 1993-4-3 SIST ENV 1993-5:2000* 5. del: Piloti EN 1993-5 SIST ENV 1993-6:2000* 6 del: Žerjavne proge EN 1993-6 EUROCODE 4: PROJEKTIRANJE SOVPREŽNIH KONSTRUKCIJ SIST ENV 1994-1-1:1998 Del 1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe EN 1994-1-1 EN 1994-3 ENV 1994-1-2:1994 Del 1-2: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij EN 1994-1-2 ENV 1994-2:1997 2. del: Sovprežni mostovi EN 1994-2 J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u EIW , SIST ENV (izdani) EN v pripravi EUROCODE 5: PROJEKTIRANJE LESENIH KONSTRUKCIJ SIST ENV 1995-1-1:1998 Del 1-1: Splošna pravila in pravila za stavbe EN 1995-1-1 SIST ENV 1995-1-2: 2000 Del 1-2: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij EN 1995-1-2 SIST ENV 1995-2: 2000 2. del: Mostovi EN 1995-2 EUROCODE 6: PROJEKTIRANJE ZIDANIH KONSTRUKCIJ ENV 1996-1-1:1995 Del 1 -1: Splošna pravila za stavbe - Pravila za arm irano in nearm irano zidovje EN 1996-1-1 ENV 1996-1-2:1995 Del 1-2: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij EN 1996-1-2 ENV 1996-1-3:1998 Del 1-3: Splošna pravila za stavbe - Detajlna pravila za boeno obtežbo EN 1996-1-3 ENV 1996-2:1998 2. dei: Projektiranje, izbira m ateria lov in izvedba zidovja EN 1996-2 ENV 1996-3:1999 3. del: Poenostavljene računske metode in enostavna pravila za zidane konstrukcije EN 1996-3 EUROCODE 7: GEOTEHNIČNO PROJEKTIRANJE ENV 1997-1:1994 1. del: Splošna pravila EN 1997-1 ENV 1997-2:1999 2. del: Projektiranje s pomočjo preskušanja v laboratoriju EN 1997-2 ENV 1997-3:1999 3. del: Projektiranje s pomočjo preskušanja na terenu EN 1997-3 EUROCODE 8: PROJEKTIRANJE POTRESNOODPORNIH KONSTRUKCIJ SIST ENV 1998-1-1:2000 Del 1-1: Splošna pravila - Potresna obtežba in splošne zahteve za konstrukcije EN 1998-1 SIST ENV 1998-1-2:2000 Del 1-2: Splošna pravila - Splošna pravila za stavbe EN 1998-1 SIST ENV 1998-1-3:2000 Del 1-3: Splošna pravila - Posebna pravila za različne m ateriale in elemente EN 1998-1 SIST ENV 1998-1-4:2000 Del 1-4: Splošna pravila - O jačevanje in popravila stavb EN 1998-3 SIST ENV 1998-2:1995 2. del: Mostovi EN 1998-2 ENV 1998-3:1996 3. del: Stolpi, jam bori in dimniki EN 1998-6 ENV 1998-4:1998 4. del: Silosi, rezervoarji in cevovodi EN 1998-4 SIST ENV 1998-5:1995 5. del: Temelji, oporne konstrukcije in geotehnični vidiki EN 1998-5 EUROCODE 9: PROJEKTIRANJE KONSTRUKCIJ IZ ALUMINIJEVIH ZLITIN ENV 1999-1-1:1998 Del 1-1: Splošna pravila - Splošna pravila in pravila za stavbe EN 1999-1-1 ENV 1999-1-2:1998 Del 1-2: Splošna pravila - Projektiranje požarnovarnih konstrukcij EN 1999-1-2 ENV 1999-2:1998 2. del: Konstrukcije, občutljive na utrujanje EN 1999-2 * predstandardi so v postopku sprejem anja in bodo predvidoma letos privzeti kot SIST Trenutno je v CEN izdanih 62 predstandar- dov za konstrukcije. Tehnični odbor USM/TC KON Konstrukcije je do sedaj izdal 18 predstandardov po metodi platnic z na­ cionalnimi dokumenti in nacionalnimi pa­ rametri ter štiri prevode EC 8 za potresnoodporne konstrukcije, v pripravi pa ima 14 platnic za EC 3, ki bodo predvido­ ma izdane še letos. 11 INFO RM ACIJSKI VIRI Informacijske vire o standardih in predpi­ sih lahko razdelimo na klasične in elektron­ ske. Klasični viri so tiskani katalogi standar­ dov, bilteni za standardizacijo, uradni listi, periodične publikacije. USM izdaja: - Katalog SIST - letno - Program priprave SIST - polletno - Memento - občasno (doslej 1997 in 1998) J . P E R O V I C - M A R O L T , M . S T R L E - V I D A L I : E v r o p s k a s t a n d a r d i z a c i j a z a g r a d b e n i š t v o v n o v e m t i s o č l e t j u - Sporočila (uradno glasilo USM) - mesečno V zadnjih letih se uveljavljajo predvsem elektronski viri informancij. Bazo podatkov o SIST na CD ROM se dobi na USM, zelo uporabni pa so podatki posameznih orga­ nizacij za standarde na Internetu, ki jih najdemo na naslednjih naslovih: - www.iso.ch Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO - www.iec.ch Mednarodna organizacija za elektrotehniko IEC - www.cenorm.be Evropski komite za standardizacijo CEN - www.newapproach.org Evropski standardi pod direktivami novega pristopa - www.usm.mzt.si Urad za standardizacijo in meroslovje USM LITERATURA Zakon o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99) Sklep o ustanovitvi Slovenskega inštituta za standardizacijo (Uradni list RS, št. 70/00) Seminar o direktivi Sveta Evrope o gradbenih proizvodih (CPD) št. 89/106/EEC, Ljubljana, oktober 1999 (gradivo za strokovni seminar v okviru PHARE-PRAQIII) CEN/CENELEC Internal Regulations, Part 2: Common rules for standards work, junij 1996 Baza CEN standardov (avgust 2000) USM Katalog (avgust 2000) USM Memento 98 Pogačnik A.: Organiziranje Slovenskega inštituta za standardizacijo z upoštevanjem evropskih načel, Zbornik 19. po­ svetovanja organizatorjev dela, Portorož, marec 2000 M . M I K O Š : P r o d n a b i l a n c a r e k e S a v e o d J e s e n i c d o M o k r i c PRODNA BILANCA REKE SAVE OD JESENIC DO MOKRIC SEDIMENT BUDGET OF THE SAVA RIVER FROM JESENICE TO MOKRICE STROKOVNI ČLANEK U D K 6 2 7 . 1 3 2 + 6 2 7 . 1 5 7 + 6 2 7 . 8 . 0 3 4 M A T J A Ž M I K O Š P O V Z E T E K Prispevek prikazuje prodno bilanco reke Save od Jesenic do M okric - državne meje z Republiko Hrvaško. Bilanca je bila ovrednotena na podlagi obsto ječih te rensk ih podatkov m eritev in razpoložljivih študijskih nalog. V njej so količinsko predstavljeni erozijski procesi v zaledju, predvsem erozijsko sproščanje in odplavljanje zemljin kot tud i prodonosnost in kalnost reke Save te r njenih najpomembnejših pritokov. Prodna bilanca upošteva tud i vplive akumulacijskih bazenov vodnih e lektra rn na reki Savi. S U M M A R Y In the paper, an analysis of the sedim ent budget o f the Sava River from Jesenice to Mokrice on the s ta te boundary w ith the Republic of Croatia is given. It was evaluated on th e basis of existing field data and available expertises. In th e sedim ent budget, erosion processes in headwaters, especially sedim ent production and yield, as well as bed loads and suspended loads of the Sava River and its most im po rtan t tr ib u ta rie s are quantatively pu t together. It also takes in to account im pacts of the re te n tio n basins of the hydro power p lants on the Sava River. A v t o r : izr.prof.dr. M a tjaž MIKOŠ, univ.d ipl.inž.grad., Univerza v Ljubljani, Faku lte ta za gradben iš tvo in geodezijo, Katedra za splošno h idro tehniko, Hajdrihova 28 , Ljubljana, p.p. 3 4 2 2 , Slovenija, t e l . : + 3 8 6 1 4 2 5 43 80, fax: + 3 8 6 1 251 98 9 7 , e-m ail: m m ikos@ fgg.un i-lj.s i, www: h ttp ://ksg .fgg .un i-lj.s i/ksh / 1 . UVOD 1.1 SPLO ŠN O O PRODNI BILANCI NARAVNIH V O D O TO K O V Splošni opis dinamike premeščanja plavin v naravnih vodotokih je možno najti v lite­ raturi o urejanju vodotokov [npr. Mikoš, 2000]. Tako je pri vsakem prodonosnern vodotoku pomembno razmerje med dejan­ skim dotokom plavin po količini in zrnavo- sti in med premestitveno zmogljivostjo vodnega toka na določenem odseku vodo­ toka. Kadar je dotok plavin prevelik, se dno struge vodotoka zaplavlja, saj se presežki plavin ne morejo premeščati. Vodotok takrat premešča le toliko plavin, kolikor je njego­ va premestitvena zmogljivost. Vodni tok je takrat zasičen, saj prodonosnost, to je dejanski pretok rinjenih plavin, ne more biti večja od premestitvene zmogljivosti. Kadar imamo opraviti na odseku vodotoka z zmanjševanjem dotekanja rinjenih plavin iz zaledij ali gorvodno ležečih odsekov, se prodonosnost zmanjšuje; postaja manjša G r a d b e n i v e s t n i k • L j u b l j a n a 4 9 M . M I K O Š : P r o d n a b i l a n c a r e k e S a v e o d J e s e n i c d o M o k r i c od premestitvene zmogljivosti, kar vse vodi do delno zasičenih vodnih tokov. Zakaj govorimo samo o rinjenih plavinah in ne tudi lebdečih? V prodonosnih vodotokih si vodotok ustvarja strugo v lastnih napla­ vinah, ki so značilno bolj grobozrnate. Ka­ dar vodotok erodira dno ali brežino svoje struge, se te začasno odložene naplavine (npr. v obliki rečnih teras ali prodišč) pre­ meščajo kot rinjene plavine. Kalnost ali premeščanje lebdečih plavin ima pri ustvarjanju struge prodonosnih vodotokov podrejeno vlogo. Vzrok premajhnemu dotoku plavin iz povi­ rij v dolinske odseke vodotokov je lahko naraven, na primer umirjanje erozijskih pojavov, ali pa antropogen, na primer zaradi zagrajevanja hudournikov ali gradenj zadrževalnikov plavin. Voda pri delno za­ sičenih vodnih tokovih ne more uporabiti vse svoje razpoložljive energije za preme­ ščanje plavin, kadar plavin ustrezne zrnavo- sti ni. Tisti del energije vodnega toka, ki ostaja presežen, ker je dotekajočih rinjenih plavin za premeščanje na določenem od­ seku vodotoka premalo, vodni tok na takem odseku porablja za erodiranje dna in brežin struge. Proces spiranja drobnejših zrn v dnu struge vodi k nastanku posteljice diia (bolj grobozrnatega krovnega sloja), ki je sicer naraven proces v prodonosnih vodotokih. Problem se pojavi, kadar postaja postelji­ ca dna struge vse bolj groba in groba, ker se ne more obnavljati iz zrn dotekajočih pla­ vin ali zrn plavin iz podlage posteljice. Takrat postane zrnavostna struktura postelji­ ce dna struge vodotoka vse manj in manj gibljiva oziroma toga ter ne more več pre­ vzemati vloge samočistilne plasti na dnu vodotoka. Lahko se tudi pojavi problem zamuljevanja toge posteljice dna. V takem primeru govorimo o tlakovanju dna, saj postane posteljica struge vodotoka skoraj nespremenjena vse do nastopa naslednje visoke vode, ki jo poruši. Take razmere so lahko problematične zaradi zmanjševanja pretakanja površinskih voda v talne vode ali obratno zmanjševanja izcejanja talnih voda v površinske vode. Tlakovano dno vodoto­ ka ima tudi manjšo samočistilno zmoglji­ vost, ker se le redko lahko večja zrna v dnu premaknejo in obrusijo ter tako ustvarijo prečiščen sloj. Proces dolvodne erozije pod pregradami hidroenergetskih objektov, ki delno ali po­ polnoma prekinejo pretok rinjenih plavin, ki oblikujejo dno in brežine struge prodono­ snih vodotokov, je proces, ki je napredujoč in se običajno pokaže v obliki ti. rotirajoče erozije okoli določene fiksne točke dolvod- no od pregrade. Taka fiksna točka je običaj­ no več 10 kilometrov oddaljena od dolinske pregrade in je v praksi pogosto koren zajez- be naslednje dolvodne hidroenergetske stopnje, če zajezitev ne sega kar do pod- slapja gorvodne stopnje. Reka Sava je tipična alpska prodonosna reka, ki svojo strugo vrezuje v svoje napla­ vine, ki mestoma tvorijo obsežna naplavin- ske ravnice z značilnimi rečnimi terasami, kot so npr. Sorško polje, Ljubljansko polje ali Krško-brežiško polje. Vsa ta obširna naplavinska polja se v veliki meri napajajo s savsko vodo ali tekočo vodo njenih prito­ kov in so pomembni medzrnski vodonosniki - viri talne pitne vode. Poznavanje dinamike reke Save ni pomembno torej le z vidika morfološkega razvoja reke same ali stabil­ nosti vodnih zgradb v njej in ob njej, temveč postaja razumevanje pojavov zaradi vplivov reke Save na zaledne vode in podtalnico tudi mnogo širše. Načrtovana zajezitev Srednje in Spodnje Save te vplive na okolico še bolj izpostavlja kritični presoji. 1.2 SPLO ŠNO O PRODNI BILANCI REKE SAVE O D JESENIC DO M O K RIC Vodno območje reke Save v Sloveniji meri 10.869 km2, od katerih je 4.397 km2 prispe­ vnih površin takih vodotokov, ki so močneje zaznamovana z erozijskimi procesi [IGLG, 1968], Po enotni metodologiji vrednotenja erozijskih pojavov v Sloveniji, ki jo je izde­ lalo Podjetje za urejanje hudournikov v Lju­ bljani in Inštitut za lesno in gozdno gospodarstvo v Ljubljani, je povprečno spe­ cifično sproščanje erozijskega drobirja (hri- binskega materiala) za vodno območje Save v Sloveniji 259 m3/km2.leto, kar v absolut­ nih številkah pomeni 2.8 milijona m3 spro­ ščenega hribinskega materiala. Maksimalno specifično sproščanje izkazuje Sava Do­ linka, in sicer v območju Julijskih Alp nad Mojstrano, kjer doseže specifično spro­ ščanje erozijskega drobirja 1.600 m3/ km2.leto, na območju Karavank doseže vre­ dnost 797 m3/km2.leto, najmanjše pa je na območju Spodnje Save, kjer doseže vred­ nost 200 m3/km2.leto. Odplavljanje hribin­ skega materiala ne dosega 50 odstotokov, torej več kot polovica sproščenega ero­ zijskega drobirja zastaja v erozijskih zale­ djih. V povprečju je povprečno specifično odplavljanje in s tem povprečni specifični dotok plavin v povodju Save v Sloveniji enak 93 m3/km2.leto, kar v absolutnih številkah da 1 milijon m3 plavin na leto. Od tega se slabih 700.000 m3 plavin premešča naprej po reki Savi skozi mejni prerez na Hrvaško, dobrih 300.000 m3 pa se jih letno odlaga že v Sloveniji (preglednica 1). Tako med enimi kot drugimi plavinami prevladujejo lebdeče plavine, ki se ali usedajo v akumu­ lacijskih bazenih vodnih elektrarn v Slove­ niji ali pa premeščajo skozi mejni prerez na Hrvaško. 2. ELEMENTI PRODNE BILANCE REKE SAVE 2.1 PR O D O N O S N O S T REKE SAVE IN NJENIH PRITOKOV Podatki študije Vodogradbenega laborato­ rija iz Ljubljane [VL, 1968] o prodonosno- sti reke Save in njenih pritokov so podani v preglednici 1. Vrednosti temeljijo deloma na računu premestitvene zmogljivosti upo­ rabljajoč srednje hidrološko leto 1958 in Meyer-Peter-Müllerjevo enačbo za vredno­ tenje premestitvene zmogljivosti, direktnih meritvah prodonosnosti ali na oceni, ki izhaja iz meritev zaprojevanja nekaterih aku­ mulacijskih bazenov - vrednosti so bile leta 1980 v poročilu Vodogradbenega laborato­ rija [VGI, 1980] dopolnjene na podlagi pre­ gleda tedaj razpoložljivih podatkov. Novejših podatkov ni moči pridobiti, ker jih enostavno ni. HMZ namreč direktnih me- M . M I K O S : P r o d n a b i l a n c a r e k e S a v e o d J e s e n i c d o M o k r i c hidrološki prerez letna prodonosnost opomba Sava - Jesenice 20.500 iz meritev zaprojenosti prodne pregrade Javornik in na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Sava - HE Moste 0 če ne upoštevamo spiranja v preteklosti (zadnje spiranje je bilo opravljeno leta 1974) Radovna 500 ocena Sava Bohinjka - Soteska 15.300 vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Tržiška Bistrica - Bistrica 15.200 vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Kokra - Kranj 0 zaradi vpliva jezu v Kranju Sava - Kranj 28.500 iz meritev zaprojenosti akumulacijskega bazena HE Medvode in na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Sava - HE Medvode 0 zaradi vpliva HE Medvode Sora - Medvode 22.200 previsoka vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Sava - Šentjakob 40.500 direktne meritve v letih 1953-58 in vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Kamniška Bistrica - Kamnik 15.550 previsoka vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Savinja - Veliko Širje 25.800 previsoka vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Sava - Radeče 61.500 vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti Sava - Zagreb 63.300 vrednost na osnovi matematičnega vrednotenja premestitvene zmogljivosti P r e g l e d n i c a 1 . P r o d o n o s n o s t r e k e S a v e i n n j e n i h p r i t o k o v v m 3 / l e t o . G r a d b e n i v e s t n i k • L j u b l j a n a 4 9 M . M I K O Š : P r o d n a b i l a n c a r e k e S a v e o d J e s e n i c d o M o k r i c meritev prodonosnosti ne opravlja. V zvezi z načrtovano gradnjo vodnih elektrarn na Savi so se izvedle le direktne meritve pro­ donosnosti na Savi v Šentjakobu v ob­ dobju 1958-1962 [VL, 1953] in nekatere posamezne meritve prodonosnosti, kakor npr. leta 1975 na Savi v Krškem (Mrtvice) za potrebe načrtovanja jedrske elektrarne Krško. Obenem je bilo že konec sedemde­ setih letih ugotovljeno, da je naravni pretok proda na Savi že zelo moten in da praktič­ no prodonosnosti na Savi ne bo več možno meriti [VL, 1980], Opišimo sedaj prodonosne razmere na Savi in njenih pritokih, kakor izhajajo iz vredno­ sti v preglednici 1 in preglednega skupne­ ga prikaza prodonosnosti in kalnosti za reko Savo v preglednici 2. Povprečna letna prodonosnost Save Dolinke nad HE Moste je okoli 20.000 m3 rinjenih plavin, ki se odlagajo v dveh zadrževalnikih plavin, na Javorniku tik na akumulacijskim bazenom HE Moste in predvsem v zadrževalniku plavin na Hrušici. Pregrada HE Moste popolnoma prekinja pretok rinjenih plavin, pod pregrado vteka v Savo Dolinko le Radovna, ki v povprečju prinaša okoli 500 m3 rinjenih plavin, saj je pod Blejskim Vintgarjem sama pregrajena s HE Vintgar in HE Zasip. Sava Dolinka do sotočja s Savo Bohinjko premešča v glavnem pla- vine, ki jih na svoji poti pridobi s pogla­ bljanjem dna in bočnim erodiranjem brežin. Erodirane količine ne zadoščajo za za- sičenje njenih vodnih tokov. Sava Dolinka je pod pregrado HE Moste v stanju latente erozije. Pod sotočjem Save Dolinke s Savo Bohinjko, ki naj bi povprečno v skupno Savo prinašala okoli 15.000 m3 rinjenih plavin letno, kar je že izdelovalec študije prodo­ nosnosti reke Save in pritokov [VL, 1968; VGI, 1980] ocenil kot previsoko vrednost, se Sava še nadalje vrezuje v svojo podla­ go, saj Sava Bohinjka prinaša premalo pla­ vin in je vodni tok Save tudi pod sotočjem s Savo Bohinjko le delno zasičen. Posledi­ ca nezasičenosti je poglabljanje dna reke Save in stanje latentne erozije vsaj do pr­ vega večjega prodonosnega pritoka, to je do Tržiške Bistrice. hidrološki prerez prispevna površina sproščanje hribinskega materiala vsotni dotok plavin do hidrološkega prereza pretok plavin skozi prerez zastajanje plavin povprečno letno specifično povprečno letno specifično prodonosnost kalnost skupaj “ j ö f j u r t o ] [m V . leto] [ m t o ] [ m t o . leto] [ma/leto] [ m t o ] [m^/leto] [m^/leto] Sava - Jesenice 273 301.770 1.105 158.216 580 21.850 68.366 90.216 Sava - HE Moste 0 21.716 21.716 137.000 Sava - Prebačevo 1.467 753.073 513 322.661 220 28.000 78.000 106.000 Sava - HE Medvode 0 56.161 56.161 266.500 Sava - Šentjakob’ 2.292 1.009.538 440 407.599 178 40.500 104.599 145.099 281.500 Sava - Litija 4.859 1.525.709 314 542.959 112 48.000 204.459 252.459 290.500 Savinja-Veliko Širje 1.853 - - - - - 135.000 - - Sava - Radeče 7.133 2.249.227 315 913.500 128 61.500 521.500 583.000 330.500 Sava - državna meja 10.869 2,816.588 259 1.011.009 93 63.300 612.209 680.509 330.500 * od Medvod do Šentjakoba reka Sava letno pribira 19.000 m3 plavin iz struge Preglednica 2. K o l i č i n s k i p o d a t k i o i n t e n z i t e t i e r o z i j e t a l t e r p r o d o n o s n o s t i i n k a l n o s t i v o d n e g a o b m o č j a S a v e - p r i r e j e n o p o [ V L , 1 9 6 8 ; V G I , 1 9 8 0 1 . M . M I K O Š : P r o d n a b i l a n c a r e k e S a v e o d J e s e n i c d o M o k r i c Prvi res prodonosni pritok Save je Tržiška Bistrica s povprečno letno prodonosnostjo okoli 15.000 m3. Kokra pod njo prinaša v Savo le okoli 500 m3 rinjenih plavin na leto. Tako se je dolvodna erozija pod pregrado HE Moste do danes odrazila kot izrazito po­ glabljanje dna struge Save vsaj do sotočja s Tržiško Bistrico in deloma do Majdičeve- ga jezu v Kranju oziroma do korena zajezi­ tve HE Mavčiče. Z leti se proces poglabljanja verjetno počasi ustavlja, naj- sibodi zaradi tega, ker se mestoma v dnu vodotoka lahko pojavi stabilna (skalnata) podlaga, ali ker se v dnu izoblikuje dovolj odporna posteljica dna struge, ki je sposob­ na prevzeti tudi hidravlično obtežbo v času nastopa visokih voda. Podrobnih meritev dna struge Save na tem odseku ni bilo moči pridobiti. Tako tudi nismo mogli oceniti, ali so se procesi poglabljanja praktično usta­ vili in se torej struga Save nahaja v stanju latentne erozije z relativno stabilnim tlako­ vanim dnom struge. Pregrada HE Mavčiče popolnoma prekinja pretok rinjenih plavin in ta prekinitev se na­ daljuje tudi z naslednjo stopnjo HE Medvo­ de. Tako prihaja do dolvodne erozije pod HE Medvode, kjer naj bi sicer reka Sora prina­ šala povprečno letno okoli 22.000 m3 rinjenih plavin, kar pa naj bi bila previsoka ocena [VGI, 1980], Ker je bila letna prodo- nosnost Save v Šentjakobu izmerjena na 40.000 m3, je jasno, da reka Sora ne more zasititi premestitvene zmogljivosti Save pod HE Medvode. V šestdesetih letih so na Savi pod Tacnom s skreperskim bagrom (SGP Grosuplje) začeli letno odvzemati okoli 15.000 m3. Iz dosegljive dokumentacije ni razvidno, kdaj so prenehali z izkoriščanjem proda in peska na tej lokaciji. Tako reka Sava pod Tacnom danes erodira svoje dno in se poglablja, kar je znano dejstvo. Kot nasprotni ukrep so v preteklosti izvedli nekaj ustaljevalnih talnih pragov, ki naj bi vsaj upočasnili poglabljanje Save na odseku do Kamniške Bistrice. Ljubljanica naj ne bi bila pomemben vir rinjenih plavin, Kamniška Bistrica pa naj bi povprečno letno prinašala 15.000 m3 rinjenih plavin, kar naj bi bila previsoka ocena. V Hotiču so po letu 1974 s praznjenjem lovilne prodne jame stalno odvzemali okoli 10.000 m3 plavin letno in pod Hotičem s tem praktično povsem preki­ nili pretok rinjenih plavin. Iz dosegljive do­ kumentacije ni razvidno, kdaj so prenehali z izkoriščanjem proda in peska na tej loka­ ciji. Savinja v Savo povprečno letno prinaša okoli 26.000 m3 rinjenih plavin, ki naj bi se danes lovile v prodnih jamah pred HE Vrho­ vo, da ne bi zaprojevali akumulacijskega bazena. Pod HE Vrhovo se je tako po njeni izgradnji začela dolvodna erozija, ki je ob neutrjenem podslapju (predvidevala se je skorajšnja izvedba naslednje dolvodne stopnje) in neizgrajeni naslednji stopnji pri­ vedla do lokalnega erozijskega tolmuna glo­ bine tudi do 6 m. Sava v Radečah je imela letno prodonosnost okoli 61.000 m3. Ker je pretok rinjenih plavin skozi akumulacijski bazen HE Vrhovo praktično prekinjen, se je prodonosnost pod HE Vrhovo zmanjšala in reka Sava predvsem lokalno poglablja svoje dno. Ta trend se bo ustavil ob izgradnji naslednje stopnje v verigi vodnih elektrarn na Spodnji Savi. Prodonosnost Spodnje Save nato ostaja skoraj nespremenjena do Zagreba, pod njim pa Sava kmalu iz prodonosne reke s sre­ dnjim premerom rinjenih plavin nad 30 mm (debeli prod 20 - 60 mm) preide v prodo- nosno reko s srednjim premerom rinjenih plavin okoli 10 mm (srednji prod 6 - 20 mm). Prodonosno bilanco reke Save danes bi lahko povzeli na kratko, kot sledi: • v akumulacijskih prostorih vodnih elek­ trarn in prodnih zadrževalnikov na reki Savi se skupaj letno zadržuje okoli 74.000 m3 rinjenih plavin, in sicer okoli 20.000 m3 rinjenih plavin letno v prodnem zadrževalniku Hrušica na Savi Dolinki, okoli 28.000 m3 rinjenih plavin vakumulacijskem bazenu HE Mavčiče in okoli 26.000 m3 rinjenih plavin letno v akumulacijskem ba­ zenu HE Vrhovo; • skozi mejni hidrološki prerez Save se na Hrvaško premešča okoli 60.000 m3 rinjenih plavin letno. Poudariti je treba, da se bodo te številke v prihodnosti manjšale, morda z izjemo do­ toka rinjenih plavin v prodni zadrževalnik Hrušica, kjer je erozijsko zaledje relativno blizu in niso predvideni novi posegi v vod­ ni režim, ki bi povsem prekinili prodono­ snost in s tem dotok rinjenih plavin do Hrušice. Pri teh podatkih ni upoštevano izkoriščanje rinjenih plavin na pritokih reke Save (npr. Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja), ki lahko izkoriščajo le lokalne presežke rinjenih plavin, ki jih omenjeni pri­ toki ne morejo več premeščati proti Savi. 2 . 2 K A L N O S T R E K E S A V E I N N J E N I H P R I T O K O V Podatki Hidrometeorološkega zavoda RS o kalnosti Save in njenih pritokov niso zelo obsežni. Povzemamo jih v preglednici 2, kjer so dane povprečne vrednosti za posa­ mezne hidrološke prerez vzdolž toka reke Save in za reko Savinjo v postaji Veliko Ši- rje, ter v preglednici 3, kjer so za obdobje od leta 1954 do leta 1996 podane za vsako leto vrednosti srednjega pretoka, srednje profilne kalnosti in letne kalnosti za postaji Sava-Šentjakob in Sava-Radeče ter postajo Savinja-Veliko Širje (v letih 1990 do 1993 so se meritve izvajale v postaji Savinja- Laško I). Opišimo sedaj razmere kalnosti na Savi in njenih pritokih, kakor izhajajo iz letnih vre­ dnosti v preglednici 3 in preglednega skup­ nega prikaza prodonosnosti in kalnosti za reko Savo v preglednici 2. Povprečna letna kalnost Save Dolinke v pre­ rezu Jesenice je ocenjena na 68.366 m3 (~ 126.000 1) lebdečih plavin, ki se veči­ noma odlagajo v akumulacijskem bazenu HE Moste. Pretok kalnosti skozi akumula­ cijski bazen je ocenjen na 21.716 m3 (~ 39.0001) letno, v akumulacijskem bazenu pa se letno odlaga v povprečju vsaj 46.650 m3 (~ 84.000 1) lebdečih plavin. G r a d b e n i v e s t n i k • L j u b l j a n a 4 9 M . M I K O Š : P r o d n a b i l a n c a r e k e S a v e o d J e s e n i c d o M o k r i c leto Sava - Šentja