86. številka. Ljubljana, nedeljo 84. aprila. XI. leto, 1878. LOVENSKINAROD. lahaja vsak dan, izvzomSi -m :.*1;V.u _« .I;.ovo p«« praasicalt, «t« Vv^|» po GoAti prataattfuA ta ivatro-OtfOrafc« doJtelo ta celo leto 16 »»I<1., M pol leta > Id., lik Oetrt leta i gld. — Za Ljsbljteo tre« poitliacj* «a dam ka oolo leto 18 'glil, M če.lrt lata 3 »fld. 90 kr., ta en musoo 1 »rld. 10 kr. Za poailpuijo na iooi so računa 10 kr. »a motnjo, '.«> kr, u. Čofrt l-jte, — £a tujo dhiole toliko -7oA, kolikor pcbtnina iznafla. — Za »roipode nćitoljo na Ijud.-ikih lolah ir. »a dijake velja milana CPOTia ifl kfc.v : 2a Ljmbtjano aa cetnc leti 2 K>d. BO kr., po po»H prejcmrn za četrt lota 3 «ld. — Za oznanila su plaćujo od četiristopne potit- -*»,»..' kr., flfl no oaniiiulo enkrat ti»»k.a, kr., fio 10 dvakrat in 4 kr. če »o tri- ali vočkrat tinka. Dopisi naj ae --»'o k-aoknatL — Bokopiai m M vračajo. — Dređnlitvo le v Ljnbljani v Franc Koluianovoj hiAi *\ 3 „glodaliAka stolba". Opravoištvo, na katero -aj «» Mahovom.'1 penjati oarotajfoa < "Ll-niacije. rr-ruhla, ... i adtafniatTatlvm r«>>čt. Je v „Narodni tiikarni" v Koliuanovoj hiši. Tihi teden. 12. Pozno bo letos nastopila velika noft. V času, ko jo druga leta ufco gospodoval mirni postni čas, praznoval je letos še pust flvoje zadnje vesele ure, in muli traven bližal se bode svoje j sredi, ko bodo iz cerkvu zado-nele otožne lamcntucije, in ko bodo ad stolpov mesto donočih veličastnih zvonov, drdrali za molkli klepetci. In tudi pomlad odgrinja uže počasi svoj cvetni obraz ter prereza zeleuo airno senožeti. Veliki tedm nastopi fcrez malo lir, tihega denes koučujemo. Pa tih nij bil ta teden samo v cerkvi, v mislih in zaznamovanji vernega ljudstva; tudi V javnem svetu je vladal nekov mir, nekova tišina, nekova utrujenost, tako, da je bil to v istini: tihi teden. Velika, z jeklom in orožjem rožljajoča politika postala je mirnejša; strogih burnih glasov nij bilo Čuti; hladno in mirno razgovarjanje jih je nadomestilo. Kaj nam prinese prihodnji dnevi, tega se ve da ne femo, niti uu ugibljeiuo. Pa tudi naša domača notianja politiku, naša večna borbu, ki traje pod to ali ono firmo duu na duu, uro za uro, in ki le v posameznih trenutkih turneje stopi na krat pred vsacega, ki so le količkaj zanima za njo, tudi ta je letos v tem tednu nekoliko mirnejša. Prilike jej je vsaj dovolj, pokazati se bolj Vidljivo in čutno, ker imamo volitve, lu ako-tavno se na tihem, tako rekoč pod odejo vse giblje, \so miga, vso agitira, vendar javno muoztga tega nij čutiti. Mirno hodi drug mimo druzoga ter si voščita ta in oni „dober dan" in Bdober večer", po volitvah pa, po glasova nji se ne povprašujeta. Vso se je nekuko konsolidiralo, utrdilo, krepko in močuo postalo in zato tudi mirno. Iu tihi teden je tudi v nuiej politiki tako tiho mimo zgrnil brez bur- nega trenotka. In kaj bi tudi ne ? V prvih letih, ko jo narodna stranka stopila zopet na volilno bojišče, trebalo je ledino orati, trebalo korak za korakom piibojevati si tla, tranšeje in tvrdnjave. To so bilo hule, silno britke ure. Sedaj tegn ne trebamo toliko. Mi imamo svoje pozicije. Manjšo so še sedaj, nego or.o naših nosprotnikov, a ravno tako trdne, pa kaj še to, muogo trdnejše, nego ono. Nase drži zavest in nioževska samostalnost, one pa servilizeni in „višje povelje". Kakor hitro pO tegno drug veter od severa, bodo pa tudi večina teh, sedaj sovražnih pozicij brez borbe brez prepričevanja, brez besede, z dušo in telesom naša. Posebno se jih sicer ne veselimo; pojutrunjem so nam lehko zopet sovražne. Pa porabljive so, kakor rostrešček, ki stori velik pot za „dvajsest kebrov". Zato pa hodimo svojo pot mirno in tiho, kakor smo jo sedaj uže vajeni. Naša stvar je zdrava, trdna iu mlada, kaj torej no bi rasla, ne bi cvetela, ne bi zorela V Trideset let je prebila, trideset teži* h nioriluih let; in krepkejša stoji denes v mla dem zarodu, nego v onih prvih letih v navdušenih moževskih srcih. Koliko smo užo preživeli od tačas, ko jo poslanec Ambrož, po-znojši ? upu u ljubljanski, v dunajskej avli leta 1848 govoril, pozdravljajoč rojaka Fisterju: „yudijo nas, da delamo za separatistične, unarhične namene, da sovražimo kulturno Nemštvo in nemško i/obražeuje; pa mi po dumo Nemcu roko v skupno delovanje. Za svoj jezik iu za svoj narod pa zahtevamo pristujoče jima pravice." Trideset let je, kar so bile govorjene te besede; malo se jo doseglo vm njemu svetu nasproti, pa za trideset let vendar veliko Povzdignil se je naš jezik, spoštovanje smo mu pribojevali in osvedočiti so smemo svetu kot Slovenci. In svet, širni svet, ki do tedaj o malem slovenskem rodu nij znal, niti govoril, ta svet dendenes tudi ve, da živi naš rod, in da je lepa veja na košatem slovanskem drevesu, Cigar verhunec je jela rudečiti vshajujoča zora. Mi hodimo svojo pot, kakor smo je vajeni ; brco na desno, brco na levo onemu, ki so nam neprijateljsko bliža. Tudi brca je lehko mirna, pa vendar krepka, tako da je nij treba ponoviti. Tudi v teh dneh jih bode treba oddajati, kakor druga leta, pa brez vso strasti,, brez ropota. Tihi teden je obhajal verni svet, in se pripravlja za veliko noč, za vstajenje. Tudi rod slovenki, naš rod ima tihi teden, kateremu bode sledilo — vstajenje. Kaj i!6 to, da je še veliki petek vmes? Ko bi bil šo tako dolg, — vstajenje mora priti! Trideset let. Minolo je trideset let, kar je prva iskra narodne ideje pala mej slovanski svet. Poprej jo bila temu, debela temo, globoko i-mrtao spanje. Slovenska beseda je bila osmi naglavni gn h, v šoluh zatrta in proklreana, v uradih prepovedana; kdor bi jo bil tu rabil, v globoko ječo bi p.a bili vrgli. Kako pa je denes ? Holjšo, mnogo boljše gotovo. Če tudi je v teh tridesetih letih Idi Slovan ljute boje, ne le na krvavih bojiščih za cesarja in državo, temuč tudi na duševnom polji zoper noštevilno sovražnik'.*, vendar nij propal, ampak ojnčil in okr pil so je tako, da mu je slavna bodočnost gotova. Nečemo nnštevati, kako sovražna mu je bila osoda, kako so ga na steno pritiskali, kako ga jo zaničevala tista strani-a, ki so po krivičnem baba z omiko in izobraženostjo, kako ao izdajico strup mešale v zdravo njegovo jedro Pisma iz Dalmacije, ii. V Zadru dno 31. marca. Ker je bila nevihta isto noč, ko smo v Zader dospeli, tuko veliku, da mornarjem nij bilo kljubu napornemu prizadevanju nikakor mogočo Indijo spravili h kraju, ukazal ju ka pitan zakoluti jo srodi pristanišča, ter čakati druzega jutra. Nij torej preostalo dru-zega, ko leči na ladij i, kar sem tudi takoj, ko sem izvedel, da no pridemo h kraji, Btoril, Zasp:.l sein iu navadno dobro, ter so /.buiii! 6e lo zjutraj zaraei hojo mojih sopotnikov, ki so so odpra\ljuli, da zupusto parnik, ter ee dajo prepeljati na čolnih, katni so pri veslali pioti ladiji. Tudi jaz sem uklonil isto storiti, ker se mi jo reklo, da ladtje pred osmo uro uu bodo potegnili na nabrežje. Dam torej svojo prtljago prenesti v čoln, ter stopim tudi sam vanj. Tu, glej ! prvo uepril/ko ! Veslarja, katerih čolna sta najbližje Indije stala, sprla sta se, kdo umi večjo pravico meno iu mojo prtljago pru-peljati, ter sta privoščila nasprotno si vsak po eno zaušnico. Druga neprilika me je čakala pri mor Barskih vratih, skozi katero sem hotel v mesto >to|>iti. Đdo je namro &0 prezgodaj in eari narski urad še zaprt, torej jo bilo treba čakali pol ure, da jo prišel dotični uradnik, tei dovolil prtljago odpeljati v mesto, vprašaj« mu prej, ču nemam soboj uikacega kuutrc- banda. Tako sem tedaj srečno prišel v Zader. Sulneu jo ravno zopet nekoliko posijalo izza temu:h oblakov, ter pogledalo radovedno v ozke, od silnega dežja popolnem izprane ulico zuilerskoga mesta, ko sem korakal po š rokrj ulci v gostilnico. Prva skrb mi ju bila, spraviti svojo prtljago ter preskrbeti si sobo, da si poleni morem ogledati glavno mesto kraljevino Dalmacije, dokler ostane lepo vreme, kajti vodol sem, da to ne bodo dolgo trajalo. Sicer nijsem imel veliko za ogle lovati, kajti v emj urijo mogoče Zider popolnem prehoditi, pogledati si vsako n co posebej iu obiskati še vso cerkve, ako njihova notranja uprava človeka posebno zm mi. Zader (lat. Jadera) jo ono najstarejših dalmatinskih mest, kat.ro so Rimljani dobili o pred Kristovim rOJBtVOm V svojo last, ter storili iz njega eno svojih največjih in najvažnejših naselbin. Lego ima mesto jako ugodno na malom poluotoku, ki na severov 'bodtioj strani naroja veliko iu varno pristanišče vsako velikosti. Sozidano je mesto po beneškem tudi ne omenjamo, kako bo je delalo ž njim V gmotnih stvareh, kako ko mu sušili tisti sok, kije „nervus rerum gerendarum"; vse to je vsacemu znano; zgodovina slovanska zadnjih trideset let je zgodovina mučeništva in kakor je iz krvi verskih junakov 8e rnzcvela vera ter pognala drevo, ki prostira svoje veje črez vesoljno zemljo, enako narodno mr.čeništvo strne ves slovanski rod v bratstvu, ljubezni in slavi. Kdo se je zavedel pred ttidesetitui leti svoje narodnosti V Mi Slovenci smo tako može lehko uu prstih sešteli; a denes! denes je drugače; denes je narodna zavest uže splošno naše blago, prodrla je do koče na kmetih; kakor listje jeseni, tako v grob sipljejo stari naši nasprotniki, kakor perje spomladi na lipi po ganja, tako so množd zvesti sinovi materi Slavi. Resnica jo, veliko žrtev je zahtevala ta tridesetletna osorna vojua, a bili je nij smo svojeglav no za ničemurnost, ampak za sveto stvar, za sveti dom, za veliko narodno idejo. Nij še končana ta vojna, še bo treba truda, vztrajnosti, poguma; a trdno upamo, kakor v I loga, da je blizu dan popolne naše zmage, dan, ko ovijomo oljkin venec krog senc svetoj pravici. Tedaj rojaki, vi borilci za sveto domačo ognjišče, nadaljujmo to slavno vojno z uma svitlim mečem neutrudljivo in goreče, da zemlju, ki je imela doslej „grob komaj za nas", obrodi cvetjo in sad nam in našim po toiiicom v prihodnjih tridesetih letih 1 .Edin." Gorčakov odgovarja Salisburyju. (Konce.) „Isto tako se mora kot pretirana trditev jemati, da bi celota dogovorov v Sau Štefanu, o povrnitvi romunsko Resarabije in raztegnenju liolgarije do Clrnega morja, kakor tudi pridobljenjo luke I tat umske, Itusiji pri pomoglo h gospodujočomu stanju nad celim sosedstvom Ornega morja. Rusija jo v prejš njem ča: u močno pomagala k osvobojouju Grške in Humunije. Nij vidno, da bi iz tega bila Rusija imela večje dobičke, nego katera druga država. Povrnitev llesarabije nij nič druzoga, nego da se tam zopet naredi taka razmera, kakoršna je bila pred 22. leti, a se je premenila iz uzrokov, kateri nijso imeli ni pameti ni pravice za podlogo. „Rutum je jedina dobra luka v onih vo- dah in pridobitev tega je jedini dobiček za rusko trgovino in varnost; ta dobiček vleče Rusija iz vojske, ki jo je sama začela in ki jo je toliko žrtev Htala. Kar se tiče pridobitev v Armeniji, imajo le bramben (defenziven) pomen. Mogrče, da bi bili Angleži radi videli, če bi bile te močne pozicijo pri Turčiji ostalo, nli iz istih uzrokov stavi Rusija veliko vrednost na to, da jih ima za lastno hrambo, dn no bodo pri vsakej vojski morala oblegat«, kakor jo bilo t.o pri Kursu, katerega so Rusi v pnlstolotja trikrat osvojiti morali. Če io Anglija mislila, da bi teh odstopkov treba no bilo, naj bi ho bila ob času berlinskega me moranda Rusiji približala in porto h koncesijam prisilila, da bi se bilo to doseglo brez prolitja krvi, za kar se ji Rusija borila. „ Nemogoče je razumeti, zakaj so (od angleške strani) sklepa, da bode z rusko pridu bitvijo Armenije evropska trgovina v Trapo-■uat in Perzijo nesvobodnn. „Nič bolje nijso podprti ugovori proti vojni odškodnini, ki se terja od Turčije. Številka te odškodnine nij v nobenoj razmeri z bremeni, katera je Rusija v vojski nosila. Možno je, da presega zdanje denarne moči Turčije in jo fio bolj v zndrego spravi, kako bode svoje upnike plačevala, ali pomisliti se mora, da Turčija užo pred vojsko vsled ne reda v svojej upravi nij več izpolnjevala svoje dolžnosti nasproti vnanjim upnikom. „ObBtojočo pogodbo so bo zadnjih dvaindvajset let vedno prelnmljale. Najprej jih je turška vlada, ki nij svojih dolžnosti j nasproti kristijanom izpolnjevala, potem so jih združene kneževine, francoska okupacija Sirije, carigradska konferenca sama, ker ko jo vmešavala v notranje zadeve osmanske države. Nasproti pa markiz Salisburv sam prizna, kako velike izpremembe Be morejo in morajo v de-našnjih razmerah narediti. Treba je le Še zvedeti, kako si nj. gospodstvo (Salisburv) misli uresničenje dobre vlade za ono prebivalstvo, da dobi mir in svobodo, knterih do zdaj nij imelo. Depeša marki.': Salisbutvjhva ne odgo varja na to Zato je videti, da bi bili ugovori njeni praktično večjo veljavo imeli, ko bi se bili v pozitivnih nasvetih izrazili, v taeih, ki bi bili nameravali rešiti zdanje težave, in trajno pomnjenje orijenta doseči v interesu vseh." Politični ra/^lnl. ~~ rllotrttil.f«' alV&olV. V Ij j ubijan i 1.1. aprila Iz Pešto izvemo, da jo bilo mi je postalo. Ruska olicijalna ,,Agenoe mase** naznanili, da ne posredovanja v tem smislu nadaljujejo. Ona meni, da z (SorfaVovepa spomenico, katere, poslednjo polovico v obštrnoiem izpisku na drugem mestu prinbčuiomo 7ačo1o ao jo posvetovanje o dogovoru v Sin Štefanu. — Vendar gotovosti v celei situvaciji n'i še nobeno, naslednji dnevi nas užo lehko zopet na vojevi-tejšo stran znmikneio. Iz itn**n»r.it<* poroča „P. C u o močnih raeklfa vojskinih promiknniih v Romuniji, Tudi hlizu llukurešta jo postavlien močan ruski oddelek. Videti je — pravi poročilo — da so Rusija M v^e slučain pripravlja. Iz Mol*f€*itii se poroda: Srbski general Lešjanin ki biva zdaj v posebnem poslanstvu v Peterburgu, javil jo tukajšnjej srbskef vlada, da je car pripravljen Vranjo in Trn pustiti pri Srbiji, a v Pirntu pustiti, da se glasuje, knm kočo mesto spadati. — Minister Ristič ie izdal na vlade okrožnico, v katere) konstatira da je voiska zdrava in narod zdrav, da torej glasi o kužnih boleznih v Srbiji nijso bili resnični. mmmnvUn kličejo „Times" na pomoč in posrodovnnjo za obranjonje miru. f'o on le Rusijo do tega spravi, da bode dogovor Han-štefanski kongresu prodložila in poslušala ugovore družili velevlasti, pa je prvi korak k miru storjen. Ta korak nij nemogoč —* pravo ,T." ISI. t v, Ijidomera 12. aprila [Izviren dop.] (Stanjo naše posojilnice.) Okrajna posojilnica, registrirano društvo | neomejeno zavezo v Ljutomeru imelo je na konci 1877 leta 322 udov, od knterih jo na opravilnih deležih vplačano vkopaj 1O059 gld. 94 kr. —» Mej opravilnim letom odstopilo io fi n pristopilo K) udov. Vsak ud je obvezan na svoj opravilni delež od fiO gld. na loto najmanj 6 gld. vplatiti — Prijemki leta 1877 iznašajo vkopaj 50,086 ghi. S!) kr. a izdavki 42,276 gld. 12'/a kr., blagajniški preostatek tedaj (Daljo v prilogi.) uzoru, ima namreč tako ozke ulice, da se z vozom ne moro nikjer vanjo; večina jih je komaj po pol metra širokih, nekatere Imajo sirokost enega metra in Črez, najsi rja mej njimi pa ,Cale larga" (široka ulica) ki je pa nun go ožja, ko „špitalska ulica" v Ljubljani. Večih trgov ima Zader samo štiri; mej njimi jo vredno imenovati onega pred mestno hišo in zeleni trg, na katerem stoji velikansk jako lepo konstruiran steber iz rimskih časov. SpU h mesto na tujca ne nareju nikakor-fnega. neugodnega vtisa; kajti, da si so ulico ozke in temno, na nahaja so vendar v njih praviloma nikakoršno uesnuge, kakor n. pr. v Trstu ali po istorsluh mestih. Mestni odbor, na čegar čelu stoji Slovan, pazi ostro, da vsak hišni posestnik ohrani prod svojo hišo snažuost in vsneega, ki bi tu predpisu za neinarjal, občutlivo kaznuje. Mesto Zadar bilo je do nedavnega časa trdnjava, obdana z močnimi gradbami od vseh strani, katere jo zopet od treh strani j oklepalo morje, od četrte pa precej širok kanal, ki vežo pristanišče z odprtim morjem in v katerega sedaj zahajajo dalmatinsko obrežno bulico pripeljnvajočo v Zadet; vino, drva, seno, olje in druge pridelke dalmatinskih otokov iu suho zomljo. Utrjeno jo bilo zadersko mesto užo za časa Rimljanov, ki so zpozrmli, da ima kot njihova kolonijo in vsled svojo naravno lego veliko važnost za ohranjenjo rimsko moči na bregovih dalmacije. Ta utrjevanja BO potem nadaljevale: občinska, beneška in avstrijska vlada, posebno poslednja, ki jo gradbe razširiti dala iu velike vojašnico in zalagaluice sezidala. Vso te vlado postavljalo so so na stališče, da jo Zador v obrambenom smislu proti zunun jeniu sovrajujk,, jt|jug d0 Dalmacijo; nijso pa ravno znrudi te enostrnnosti izprovidole>, da bi mesto utegnilo šo veliko boljo važno postati ako bi so mu omogočilo, da bo razvije kot trgovinsko mesto, za kar ima vsled svojo lego vse pogoje v sobi. Edino francoska vlada, katerej pa v //idru nij bilo dolzogu obstanka, sprevidela jo to na prvi pogled ter jo sklenila grndbo razkopati, ob enem pa mesto s prokopunjem onega dola suhe zemljo, kateri jo Veže S ostalo suho zemljo, mI poslednjo popolnem ločiti. Ako bi so bilo tO zgodilo, dobil hi bil Zader veliko in varno pristanišče tor hi so bil začel proti severov/hodu širiti in bi bil dan denes gotovo veliko večjo važnost imel, kakor jo ima sedaj. Tudi avstrijska vlada jo naposled to sprevidela ter jo sklenila leta 1 K7.'i zrušiti mostne gra be, kar sojo deloma tudi u?e izvršilo. Ia res so so takoj našli špokulantjo. ki so na mesta, kjer so nekdanjo trdnjavsko gradbe Priloga ,,Slov. Naroda" Ji H. fin., 14. aprila 1878. 7760 gld\ 7GVa kr. Bilanca: I. Imetje društva: a. gotovina iznaša 7 7110 gld. Ti'.1 j kr., b. vrednost v blagajnici nnhujajočih so mou-jic 81>,(il8 gld., — c. vrednost inventura :5.r>0 gld. — in d. dolžne obresti 1897 gld. 85 kr., tedaj vkup 90,006 gld. 61*/i kr. II. Dolgovi društva: a. Rezervni fond L'H3() gld. .'Ni kr., — b. terjatve društ.venikov lO,(;f>!) gld. !>l kr., — c. terjatve hranilničarjov 66,504 gld. 53 kr., — d. terjatve (iraške hranilnice 17,000 gll., — e. podporni fond 1201 gld. 10 kr. odra čuuajoč za štibro porabljenega izneska od 207 gld. 78Vi kr- v ostatku od 'J0:i gld. 865/i kr., in — f. naprej sprejete obresti 1108 gld. 42 kr. torej vkupaj '.»0,0'.Mi gld. OP/jkr.— Ivan Kukovec, načelnik, Matjaž Žemljic, denarničar, Jože (Soinilšek, preglednik. Wi va*linl*li«* okoli«*«" 12. aprila. [Izviren dopis.) Denes jo na Zulostnej gori pri Borovnici, kot po navadi, na čast denašnjega HOpraznika Marijinega, slovesnost. Vsako leto pride na tu dan prav obilo ljudij, u letos jih je bilo še veliko več, in to je menda pou/.ro-čila luž, kojo je nekdo v okolici ruznesel in ljudi radovedne napravil, da so šli gledat „ču-deu prizor". Ta lažni k je priprostim ljudem pravil, da pridu na ta dan nek Človek na Žalostno goro, kateri nosi svojo lastno mrtvo mater uže daljo časa na hrbtu iu se je nikakor znebiti ne more. Ljudem se je govorilo, da je ta ubogi pokornik svojoj materi na mrtvaškem odru, prodno je bila v mrtvaški zaboj dejana, slokel njeno črno oblačilo, katero je hotela v grob soboj imeti in je to pred smrtjo tudi zahtevala. Zbog to surovosti so ga je potem mrtva mati — pravi fabula dalje — oklenila in mrtva mu rekla: „,laz sem te nosila 0 mesecev iu ti, uehvaležnež, me pa nosi t) let.1' Ta bore človek sedaj hodi z mrtvo materjo na hrbtu od enega božjega potu do druzoga, iskajoč pomoči, da bi se rešil teškegu bremena. Tako so stare babe pravile. Priprosti, neoinikani ljudje ho polni radovednosti, videti tega „desetoga bratu" iskali ga povsod — a — kar je naravno — nikjer dobili. Ali namesto, da bi se spametovali, ne dajo si vere vzeti. Sedaj namreč tisti, ki so bili pri prvej maši, menijo, da je gotovo kasneje bil, oni pa, ki so bili pri drugoj maši, pa menijo, da je bil pri prvej, tretji pa, da se je pred njimi skrival .... Z JlllllttJU 12. aprila. |lzv. dop.] Postna koncertna „Resodii" slavjanskcga pevskega društva na I Mirniji jo ona nujsijujnejšili, kar jih jo 'mudo to dnsitVfl i a<»jih letnikih zabilježiti. I'dele/ilo so je okolo DOO osob; nad 600 programov jo bilo tiskanih, ali koj po pričetim koncerta, ko je došla najmanj tretjina cele množice, nobeden nij DMgol dobiti več programa. Društvo jo bilo najizbor-nejše, kar ga ima shivj.inski svet na 1 >iin:i ji. Izmoj aristokracije omenjani samo kouitoso Dela Molte i baroneso Odkolek. l/mej dr/uv-nib poslancev takrat nij bilo veliko število. Ali večina jih je odposlala odboru sla \ j - pov. društva Opravičevanje; baš isti vočor bila je soja v državnem zboru, Izinej delegatov slnv-janskili dole! J6 Hrvat Vončina, i/mej državnih poslancev bil j<> vrli naš rojak Viljem Pfeifer navzoč. Slovenskih vseiičcliščnikov pak jo bilo gotovo nnvzočnih nad -10. Program se jo izvršil nuj točneje. Zbor društva pokazal jo, tla smo so v točki petja meriti t najprvimi nemških pevskih društev. Ta večer sta so zopet proslavila kot izborna slavjanska skladatelja dva društvena člena, namreč prvi pevovodja društva, g. A. A. Iturlita in drugi pevovodja g. K. .laboda (Krtinskv). Prvi ima nei/nierno mnogo zaslug /a napredek i izurjenost društva. Njegova skladba „ Pisno češko" pela so jo najizbornejs i sledilo jej je navdušeno priznanje od struni oloktrozirnnoga občinstva. Ta večer so so pole izredno dve slovenski pesni, namreč Piirstorjeva „Svet", i Nedvedova „Oblakom", katerih obodvo sta se poli selo dobro, osobito jo dopadala poslednja v mešanem zboru. Društvo jo namreč pridobilo si zbor dam, ki je ta večer z velikim uspehom sodeloval. Slavnoznani tenorist .lerie i društveni pevovodja gospod llurbta, izboren baritonist, pela sta pesen „Nu nebi pluo hvež-diček" (kompozicija K. Ilondla), kateri duo so je izbranomu občinstvu neopisljivo dopadal. Z burnimi, dolgotrajajočimi priznanjovaliioni klici sledili so loj produkciji. Izmoj zborov so so Se jako dobro peli: K. Benilova „Umlklo stroinu šumeni", Lisiuskega „Predivo jo prela", Iv. pl. Zajčeva „Pozdrav brodara" z bariton soloin, s kojim so jo odlikoval društveni član ('. llinskv, dvorno opero pevec. V mešanem zboru pola sojo prekrasno „linlklo stroinu šumeni", ki jo moj najlepšimi kompozicijam) jedna naj prvih. Ruska pesen „Osenj", skladba Lawrowskega, i „Srpski napevi", Fonhigott-Tovaeovskega, peli so 80 jako lepo i posebno poslednja bila je zelo odlikovanu. [smej umetnikov so na ta večer nastopili g. Lovvenborg, ki se je odlikoval na glasoviru, ii RubinsteinOVO ..Polko1', i Cliopinov „Nocturne" i „Polonaise*, Na gosH producira] se je g. Julij Eggbord, ki je igral Wien.iv-BkegS ., 1'olonaise" ; spremljal ga je na glasoviru njegov mojster, slavni profesor na glasbenem polji g. rleissler. Kakor je raz\idno, bil je ta program skoz in skoz stovansk, kar jo vidika zasluga g. pevovodjo, ki skrbi, da so na prvih dunajskih odrih mojstri skladatelji vseli slavjanskih narodnostij, da so s toni pokaže nemškemu svetu, da ima Slovanstvo tmli na glasbenem polji gonijo, ter da Slovanom si tudi v tem o/iru nij treba izposojovati si od tujcev, ni Nemcev, ni Francozov, ni Italijanov, kar bi naj posnemala marsikatera društva na Slovenskem, ki o svečnuosliiib prilikah napravljajo rasporede, ki kar gomaze točk noslav jonskih. Nastopilo je ta večer nad 100 povcov i pevk na odru v cvetličnih dvoranah. Nad poldrugo uro trajal jo koncert. Dvorana bila jo skoz iu skoz natlačena i mnogo dam, ki so malo po osmoj uri prišlo, niti sedeža nijso moglo dobiti. Po koncertu svirala je godba četrtega pes-polka. I tudi tu bile so sluvjanske točko na dnevnem redu. Petero potpourri slavjanskih narodnih bil je z velikanskim navdušenjem sprejet. Iz treh dvoran prepolnih občinstva doneli so gromoviti slava, vvborne, horošo i živio klici; „Kjo dom je moj" i „Hej Slova-r;" morali sta se ponavljati po trikrat. Vsoobče so trdi, i občinstvo samo jo pokazalo, da jo Slovansko pevsko društvo naj-priljuhncjše izmoj vseh slovanskih dunajskih društev. Najsijajnejši vspeh zadnjega večera bode lehko izpodbujoval za daljni napredek društva! Domare stvari. — (K j utrl njim volitvam.) .1 u tri v pondoljok volijo volilei 1. razredu ljubljanskega mesta v občinski zbor. Narodna domača stranka je tuli v tem razredu kandi-date i ostavila iu sicer so ti gg: Prano llučnr, M luu 1 Pakič, iu Josip Strzolbu, vsi trije trgovci in hišni posestniki. Menimo, da bi bilo odveč, ko bi hoteli z mnogimi besedami navduševati ali klicati te volilce, naj ne bodo strašljivi ali opudljivi, ampak Saj store svojo domovinsko dolžnost. Odločnost, s katero so neodvisni volilei III. razreda v petek rešili čast domače naše narodne zastave, morala bi sama užo bodriti in srčiti tudi vse domače najvišjo stale začeli zidati jako veliku in lepa poslopja tako, da se bode mesto v kucih potih lotih od morske strani vso drugače iu lepše prezentiralo potnikom iz Trstu iu Dalmacijo, kakor so je doslej. Znamenitih javnih stavb Z .vdor nima, raznu nekaterih cerkva, katerih jo v k u pno BO. Najveća, po svojem stilu iu notranji upravi naj* zuumcnitnejšu ju stolna cerkev sv. Auastazje, katera je bila za časa bouušku vlado BOZidans« Od družili omenjam samo še cerkev sv. Simeona, v kate rej počivajo ostanki tega svetni Uu V lepo in umetno izgotovljenoj are bornoj rakvi, katera so coni uu gld. 4o000. vrednosti, in cerkev sv. Antona, v katerej ima dandenes dalmatinski deželni zbor svoje sejo, — brez dvombe torej naj pobožuojši deželni zbor našo držuve. Kazen katoliških cerkva, omeniti je treba Če prve stolno pravoslavno cerkve, posvečeno sv. Iliji in odlikujete se posebno po svojoj notranjoj opravi« Od druzih stavb naj znamen i tnejša jo palača cesarskega namestnika, ki jo bila za času Rimljanov sezidana, za časa llenočanov iu FranCOZOV popravljena in potcčuvuuu in naposled od avstrijske vlado modernizirana, vsled česar jo dobila svojo sedanjo obliko. Poslopje jo jako prostorno m prostori, katero sedanji gubernator baron Rodid za svojo stanovanje rabi, — kakor čujem, jako UkUSUO in sijajno prirejeni. Po svojom posebnom sti.u odlikuje so tudi na glavnom trgu stoječa Ur iS samega rezanega kamenja sezidana „občinska kiiij/mea Puraviu" v kateri'.) so brani okolo '2O0UO raz ličnih, večidel starih knjig in rokopis jv. Omenili moram ho za času Benečanov soziduiiih prekrasnih vrat nu jugou/.hodu mesta, na cesti, ki veže Znder z ostalo Dalmacijo. Ker ima mesto Zader veliko iu lepo zgo- dovino, ker so njegovi gospodarji bili Rimljani ia Benečani — dva izobražena naroda, naravno jo, da so nahaja v mostu muogo spominov na različno dobo, njegovo zgodovino se nanašajočih. Tako nam priča o rimskoj velikosti iu omiki velikanski stolp na zelenem trgu, stolp zraven gubornutorjovo palačo ia aapiS uu notranjoj strani „mornarskih vrat" (porta marina) — Spomin na sijaj in cvet beneško republiko obujajo v nas užo vrata na suho zemljo vodeča (porta terra terma) nmogO prelepo sozidauili cerkva in dru/.ih javnih poslopij. Našlo so jo tudi mnogo zgodovinsko važnih napisov latinskih in glugolsk.b, katere je mestni magistrat zbrati ukazal ter jih deponirati dal v nuvlušč za ta namen seziduueiu paviljonu v ob. nem vrtu. Z nos lop in posmi-ninnja VfSden izgled za druga mestu, ako hočejo, da v meščanih ne ugasne spomin do do-muču /godoviuo obdavkovano volilee T. razreda, da bi rosen napor naredili in z Teci no narodno volili. Zadnja leta v tem ra/rodu res nijsmo zmagovali, ali imeli smo od lota do leta ver j o in tako impozantno manjšino, da ju skoraj upati iz nje večino. Zatorej naj nobeden naroden volilec volitve no zamuja. Ko bi vsi prišli, ki narodno mislijo, mogli bi mi zmagati, ('o pa tudi letos še no zmagamo, treba jo pokazati protivnikom, da urno tudi v tem razredu močni. Zatorej jo vsak glas važen in zatorej bi bilo želeti, da bi narodni volilei I. razreda denes in jutri sami rosno agitacijo t roke vzeli. — (Tržaški Slovenci) nam, bravši novico o naše j ljubljanskoj zmagi, telegrnlirajo : „Osrčjo Slovenije, dvigaj i na dalje pogumno narodni slovanski prapor! Narodni volilei ljubljanski, vaša zmaga odmeva na obali b adrijan-skega morja, — živeli 1M — (Včeraj) je bila volitev v drugem razredu Narodnjaki se nijsmo udeležili. Za to so se uemškutarji sumi mej s oboj ravsali. Po oglih so bili nabiti plakati proti dozdanjomu nemškemu mestnemu svetovalcu gospodu Zie-glerju. Namesto njega je ponujalo nveč volileov" gospoda Studi y ju. Ziegler je dr. Sclirev-Dcžmuuovoj kliki pri glasovanjih, n. pr. glede aspiracij stavbeno družbe prepusten in prevoHton, zato bi se ga radi znebili. Samostojnih karakterjev ronegatjo no trpe. — (Na korist „n a r o d n o Solo") denes v čitalnici ob 11. uri bore dr. Karel llleivvois. — (Kranjski deželni načelnik) dvorni svetovalec g. Kalina jo baje toliko okreval od svoje bolezni, da pride skoraj iz Gradca in da nastopi svoje mesto v Ljubljani. — (Osobnu novice.) Minister Stre-majer je prišel v krapinske toplico svoj rev-matizem zdravit. — Ljubljanski škof dr. Po-gačar se je v četrtek 11. t. m. z jutranjim vlakom zopet vrnil z Dunaja v Ljubljano. — (Naš rojak) profesor Miklošič je te dni akademiji znanosti na Duuaji izročil nov učen spis o jeziku ciganskem. — (Iz sej e k r a n j s ko g a d o ž e I n o ga odbora) <». t. m.: Poročilo deželnega šolskega sveta, da so je lota 1K7(»/7 podueovnlo v raz ličnih strokah kmetijstva na 50 ljudskih nadaljevalnih šolah, — vzel jo deželni odbor na znanje in sklonil, 1) da so deželnemu šolskemu svetu omeni, da bilo bi želeti, da so s teoretičnim podukom združi tudi praktičen, ker le potem ima vspeh na znaustvo kmetijstva, 2) da naj krajni in okrajni šolski sveti poročajo o tem, ali kažejo občine naše dobro voljo, kmetijsko nadaljevalne šole podpirati, — U) da se c. kr. ministerstvo kmetijstva in tudi prihodnji deželni zbor prosita podpore za 1. IN7H/P za podučevunje v kmetijstvu v ljudskih Šolah, — 4) da se izreče živa potreba stalno nastavljenega popotnega učitelja kmetijstva, ki bi nadzoroval nadaljevalne kmetijski« SolO, — 5) da se vpraša deželna vlada, kaj se je na poziv ministorst va storilo za puspeh kmetijskega nauka v tukajšnji preparandiji. Deželni odbor jo pritrdil, da so v Ribnici napravi s pričel kom prihodnjega šolskega leta dverazrednu dekliška šola s 100 gld. in 450 gld. plače za učiteljici. — (K učiteljskim Izpitom), ki so Be H. t. m. v Ljubljani začeli oglasilo se je G učiteljev za meščanske, « učiteljev za ljud sko šole in :; učiteljico za ljud,ko šole. — (2 4 začasnim kranjskim učitelj o m), kateri nijso počcuši od dobe no- vih šolskih postav (I. 18nD) druZega izpita naredili, odvzelo so je vsled navedene postave (tj. 68) iu dotičnu niinistei ijalno naredbe tudi prvo (zrelostno) spričevalo. Nasledek toga jo, da bodo ti učitelji Io za silo še trpeni pri šoli in manjšo od 'kodnimi dobivali. — (Na graškom ženskem učiteljišči) bodo letos po velikoj noči poduk, ki bodo trajal -1 tedne, za učiteljico ženskih ročnih del na ljudskih šolah, da so v svoji stroki boljše izobrazijo. — (K o p e r s k o u č i t e 1 j s k o p r i p r a v-uišče) jo gotovo ono izmoj najboljših; kako so tam slovenski sinovi šolajo, to opazujemo — pravi „Kdin." — užo več časa. Izvedeli smo, da jo dalo ministerstvo za ta zavod letošnjo leto 12,000 gld podporo kajti to jo bilo potreba, ako ao pomisli, da je v Kopru za študente jako drago življenje in stanovanje, ter da so večjidel uepremožni štulcntjo, kteri si le z štipendiji morejo pomagati, (i. župnik Sancin v Rižanu jo d»rova l mnogo knjig za vodu; to je vse hvalo vredno, naj bi posnemali drugi naši narodnjaki ta čin blagodušuega gospoda. Ćuli smo tudi, da jo ogledava! nek inžener hišo, v kteri jo pripravnica, našel jo je za vse drugo bolj, nego za šolo pripravno; mislimo, da vladu tudi tukaj pomore. Zavodu pa gre vsa hvala, kujti moči so tako, da lahko goje vajo izvrstno učitelje. — (Dao) za vino in meso jo nesol samo za mesec jenu ar tržaškemu magistratu 160,828 gl. 90 kr.; pri vsem tem je pa mestna blagajnica prazna. — (Nagla s m r t.) „Sofca" poroča: Pouloljok zvečer proti 10 uri zapusti mlad gozdarski uradnik z imenom kulp, rodom Celi iz. Ilanakijo na M iravskun, restavrant „AU' Ku-iopuu, a ko pride na Travnik v (Jarici, začne so majati; nekd i gi podpre ter sprejme do loterijsko kolekturo pred .skotijo, kder se na tla zgrudi in takoj mrtev obloži, (losp. dr. Roje ki je takoj na pomoč pnhitol, našel jo ule mrtioga. Mladenič jo užo dolgo bolehal in nek Ia ju bil prav zarad toga v milo goriško podnebje premeščen, da bi tu okreval. — (Iz Celja) so piše „Slovencu" : „Na praznik sv. Jožefa popoludne proti I uri so podasta dva mladeniča iz našega mosta, av-skultauta pri c. kr. ok rož noj sodniji, vitez pl. Muley iu Mei\ner, v cerkev sv. dežela, kjer se je predpoludne, kakor vsako leto ta praznik, obhajal velik shod. Pred cerkvijo si kupita omenjena '2 gospođica vsak svoj molek, ki ga obesita okrog vratu in pa vsak svojo ribo areuk, ter se podasta k samostanskim vratom. Tu predstavlja eden svojega tovarša za grela Peccija. Potem popraštijota, ali bi nju no hoteli v samostan sprejeli. Ko so jima odgovori, du g. prednik jo v spovednici, odideta v cerkev« Dliau sredi cerkve korakata s klobuki na glavi, potem začneta arenke iu preste lomiti, ter koščke po ljudeh, klečečih po cerkvi, metati, nekaterim tudi kar naravnost ribje koščke mej usta tiščita In jesti ponujata. Mej tem glasno govorita ter se posmehu jota. Za nekaj časa odideta iz cerkve pa so zopet povrneta ter vnovič enake burko uganjata .Slednjič jih truma pobaliuov z divjini hrupom v goščo spodi." Iz dopisa daljo po-siieinljeiiio, da so je preiskava užo začela. v visoko kroge prihajati tor jo tako V Parizii, Marsollu, Nizzi, Ilrtlsselu, in po družili večjih mestih bogate ljudi skoro za pol milijoaa frankov skupaj znala odepariti. Oni govori razou svojega rodnega jezika tudi nemško, francosko, angleško in laško prav dobro. * (Peni is ki šah) je na potovanji Hkozi Evropo. Vzel jo baje 26 milijonov frankov za popotnico. * (Veli kan s k sod.) I/. Nagy -Kaniše so piše: I/.mej izdelkov, kateri so bodo iz Oger-skega poslali letos v Pariz na razstavo, bode tudi velikansk sod, kateri bode iz 82 dog narejen, katerih je vsaka 5 :\\ metrov dolga in 17 centimetrov debela Mulo bolrznij jo, katefB l>i liilo toliko zdravil vadrtavale, kakor astma, in ho jo mdvefl teb bolj aH m.nij vrednih raedikainentov al« pahnilo pozaidjivo-ti v naroeaj, kar ho tudi popolnem ■atlUšlu. Vrlo dobrodelni inMimk pil, katerega ima ter pri VHOh atokci-jali dihalnih organov, prouzroeil jo mnogotero ooh':u-fiajo, kut ori ho pokazali, da jo mej naj bolj Aa /.dni v da proti asimi prištevati treba uruyo$ovo temo kapsulo. Naj veo krat uzo 2 ali .'1 pri Vlaken obodu použito temo kapnulo ikOraj na trenntek odpodo vho bol, pri eeuior jo ho vo da razumeti, da trobil, ako jo bolozon /.iiHtiiraiia, pouzivanjo zdravil nekoliko rana nadaljevati. Kor pak v oln'o uzo i/./a prvo uporabo (hiyo-tovili ternili kapsul bolniku bitatveun odložo limono u.jof.a H tanje, rabil bodo gotovo sam in .svojevoljno to srodstvo, dokler ho no čuti za eola zdravega. l'o-lo^r lejja stoji vho zdravljenje naino gotovo prav skromno eeuo 10—'JO kr. Ha dobodel prave (luyotovo temo kapnulo, iclodi na to, da ima vttaka sklonica podpin gospoda (Jiivota v trobarvonom lisku. (Sli—1) ZttliH/ti v IJiibfjniii: #W. t"/«•<•#»/*, lektiruifar. Tujci. 12 aprila t Pri Mirnim Birkholl it (1 rad ca. — llakario iz Huko. Pri ltlnlloli IlirAinai i« Dunaja. — Mulić iz Truta. — Hur^siein U Dunaja. LiaziUP vt'Mii. * (S I o pari ca.) Na Duaaji ho te dni prijeli m /. pili neko lepo gospo, ki so je izdajala za rusko grofico in graščakmjo Gajev-uko in ki jo znala s svojim liuiiu obnašanjem Dunajaka borza (Izvirno ti! obrađeno ''jiiutfii drl. d d:j v ban ko vodi llnotai dri. dolg v srobru , &Uta rotita....... 1890 dri. pOlOJltO .... Vkoijo n aro t m bviko . . . (rodltuO »koijo..... London ........ *apol......... ). kr. ookini...... kobro ........ »riivno umrli» ..... 18 aprila. porodilo.) »t gld. (15 kr. 65 „ 80 ■ 7» - 85 m „ — • 798 _ — 'Jli m 50 121 „ 40 » „ 71 5 „ 71 io«; . — ■ BO „ HO Novo železno cerkveno uro ponuja podpisani prav po nizko j coni. Uit jo Jo za uoirlinko na *J zvona in uro ua veliki zvon. — Izdelana jo prav liano in kdor jo žoli kupiti, ali kakšno popra vijanje naročiti — naj pišo: (io7-3) Gregor Troha, i/.dolnval H j eorkvouib ur v .Javor j ali, podla Hkolja L O k a - Polj a ti o. Rudolf Kirbisch, sladničar, (M—i) v I. J ii l» 11 a ii I. k 4» ng roMiil trg, priporoča za velika niači plrhe iz slndkora, tragauta, iz žido in slamo pletene (ob jodnom škatljico za cukrčke). Potem vsak dan frišne pinco, Pan dl milano, Titule in druge pekarije m torte, potem Bero* llnske bahune (prav novo). Pri lepem vremenu Itnlonina. \ nanjo naroobo se točno izvršujejo. V „NaroduoJ tiskarni" v Ljubljani jo nilo in U) dobiva: VIII. zvozok „Llfltkl": Pomladanski valovi. Uninan, Hpin.il I. T u i £ e n j o v, poulojotlil dr. M, Samoe. S" 17 pol. Cona UO kr. Poten ni Trije javni govori. Govorili prof. Vi: .Šuklju, Iv. T a vil ar in prof, Pr. VVionl balor v l.jubhaiiHki Čitalnici, b" 0 pol. (Joua 2)0 kr. mm- Hiša na oglu -mm v i.|ut»'|ikiii. v Florijnnskih ulicah, v jedno nadstropje, I majlionim vrtom, tor dobrim princskoiu stanovnino, so i/, p-oito rok«* poni ugodnimi poboji proda. Natanonojo so i/.vo v P. MiUlorjevim ,,Annoncon-Bureau'* (100—'J) v I,pihljanj, ^ospnilsko ohoo Al. (i. Zahvala. Za iddluo ttdoleiitOV pri pogrebu ranjoo^si Franc žl. SchivizhofFen-a, posestnika, dno .'II. marca, i/rekujo vsem prijateljem, znancem iu drugim tnloleznikom najtoplejšo zalivalo .loliuna il, Sob Ivi/.lioHVn. I'odlio i jn, I, aprila IN78. (11 ) S c. kr. uv. privilegijem in kralj, pruskim miiiisterskim pol rti i lom. ""^^C Dr. Ilorclmrilt-ovo aromatično (diiggjj fiiJS (Zajla) z /. Lio, zn oleplatljS iu popravo kote in skiiMoiio /opor vs.ikako nesnago na koži , v zapečatenih i virnili /.avitkih po 4i kr. Dl'. Silili tlf llOllleiliai'tl-ovo disoča pasta /a /oho, najsplošnejši iu na|/.aiiosjivojši pripoiun-čok y.a oliranjonjo in omtotijo /oP in zobnega ino Ita ; v oetlb in pol zavtkih po 70 a'i 86 kr. Dr. Harf mig; ovo olj o h kitajsko skorje m Varovanje nt oiopsaujo lis; v zapečatenih in v Htoklu Stompljaidli stoklonioali p» S> kr. Dr. Iteringiiier-iev dišeči k roni ni duh, krasna viula ia Uohanje m umivanjo, ki k repen iu budi /.i volj; v izvirnih ut klouioah po 1 k d \if> kr. in 7"» kr. Prof, dr. liimle va rastlinska pomnila v ItanJ-Hoali. poviša hvii in voljnoit las in jo pripravna poiebno /a to, tla obdrftl prodro lat na glavi; v izvirnih kosovih po M) kr. Bajlgmično milo i/ oljke so odlikuje po oliv- Ipnapiol m ohr.ooijon m čl /a voljuost in inoli-kost kozo; v zavitkih po ilfi kr. Dr. Ht;riiigiiier-iev rastlinski pripomoček *a barvanjel;u,it.o v a prav črno, rnj.ivo in tu-inonkasto; s krtačami iu lončki vred po 6gld. Dr. Harhui/r-ova zoljiščua pomnila za b|tv|)aaJo in zhujoujo rasti I As; v z tpoćatonili iu v steklu tPeinpljanih posodicah po Hi kr. Dr. Heringiiier-jevo olje i/, zoni Ij i smili korenin za okropeauio mi oliranjonjo l:Vs in I »rud o; sto-k Ion i ca 1 k Id. Dr. Koeli-ovi bonboni i/. z.oljisč, man In sku- h< n d in .e, pripomoček za prehlad, lulpftVOBt '/abasaiioHt, luipavo grlo itd ; v izvirnih iktt-Ijieah bo 70 in 86 kr. llratov liOtlarJevo halsnmiino milo i/, oja io< niolpskih orohov, prijeten pripomoček pri umivanji neJ.no iu občutljivo kozo, posebno dninam in otrokom; po U a kr., paket 1 kosovi) H) kr. ti po pripoznani soliduosti iu priprav-iin.it i 1111 It v naših krajih užo priljubi).m,i pripomočki so dobivajo: v B.|iilil)iiiii pri 1'rune 1'eiieKn in lekaiju Itii-sieu iu lirnlili l4rlš|»ort v /.agrelm pri lekarjih: .1. ,1. Oojbek In Žg< Miolbach in Kior. Ki-ralovicu; v «VI|l pri Kr Krisporjii; v Itoltl pri droglrjern Nikolu PavaSIfiu , v cjoHci pri lokarju A. Fran/.oipjii; v relavrii pri lokat jih: Ant. licdidt/.u, Kraiuorjii iu Kelterjil; v It ruti (I pri Itajumud Ki isperju; v '1'i-nIii pri lekarjili: J. Beravallo, K. /meniju, P, Prondtnl, Fr. Vo« dovattui v itciiuUii pri Rfatoviu Ftlntn- v Vitru/tlliiu pri'lokarjdi: A. I loehsingorjil iu A. Ilallerju; v /.mlin pri parfum. N. Androvlcii. Svarilo. Svarimo pred p O" li:il'4*|llllji, OMoKito prod dr. Siiiua ilo lUni-Icmarilii vo dišeči) lobno paslo iu pr d dr. I'.nr eh i i'«l I u v i m aromatični m zeliščnim unlotii z imo-uoin tir. It o r c h a r d t a ,,nIii". Mnogo itounre)alee iu protl-sjaloo Jo sndiiija u/.o obsodila, da so morali plačati pro- OoJItlJe glObC »' tl«'«nii'ii. Raymond & Co., d /.■. ptiv. lust. tovarn hygeali8ti$iuh costn, stvorii v Borlinu. (118—1) \a|fincjšc olje iz sala pomulicIjV-vih (ilorMnih) jeter i/.vrstno /diavi ka^idj, sulico, rakitis, bramorjo tei najboljšo čisti kri. Vsako steklenim /. navodom po t'<) kr. prodaje Gabriel Piccoli, lekamitar, na tiutnijskrj cesti v IJuhljani. U^T" Vnanjo naročbo izvršigO no takoj « po.nfniiii povzetjem. (,7'J — l'J) Elegantna spomladanska obleka IN ffold. Vrstic tič n.o, spomladanska zgornji lt» iole kuja 'IVt/ifc spomladansko hlače in v primerji najfinejšo obleke zn gospode in dečke; po mijni/jej coni obleke za otroke o& dveh let naprej. w~ Spalne suknje zo-r:r/jn urno i;rr$r in nrpristojtio bvtZ i<>ni kre-ftiliiii/n btil;niim. <*Iii>ii;i v.ai 1<> t spotil In IdaJ som do ceia /oprt osdravol /aliva jnjoč s' Vana najprlsrfinojlo, In naj* toplejšo priporočajoč, „dr. liOBO krcpiiui 'i.il zam" VSOID bolniui v SOlodoU, so bole/.nu S odiouini spošl o van joiu (-5-3) P, Standigl. Jetika je ozdravljiva! Radgostski in rožnovski lalo-rastlinti celilifti, priporočajo so posobno 7a vse, tudi /a zastarane bolezni na pljučih, za sitne, prsno in vratne boloćine, posebno za susico, želotltevo slabost, za splošno slabost tutnie in proti zafenjajo-f ej so pij ličnici! Veliko Atovilo priznanskih pisem rapo-laf;a ho v prepričanje. Javne zahvale. Častiti OOtpoH lekarnar Seirfiert r lin-nori! Prisiljen scui zopet Dribotstl k NaAiiu izvrstnim zdravilom. Kajti, ko Nem Ao v lijuli-Ijiiui hi viti sto mi na zalilcvanjo dvakrat pn-sluli kili BVOjfgO izvrstnega čaja ter roznnv-skili celtlirknv, in VSOloJ sem takoj in-util. da no so unijo linlečiiie v prsih čudovito izlmljsalc. Po tuisvctu nekaterih prijateljev mciii tudi zdaj tri mesece iskal ponioei pri zdravnikih, a bre/. \spidia, zatorej prosim, da mi izvolite nemil dnina poslati zopet s poltnlm povzetjem 'J zavitka radgostskoga unlvorsalnoga čaja m dvo Akatljiei ecllličkov. /. VHein spoštovanjein I'' r a n j o t' ii b \ I o k. V Dobrulk! pri Joslpovoni| 96t maja 1S77. (ioHjuuht ,1, Seiehertii, dtplotn, Irkiiriimjii r ttoi nori.' Prosim, da mi vnovič, vposljeto 1*2 zavitkov radgOBtokoga univerzalnega čaja in I'J Akatljie. roztmvskili muho rastlinskih ecitličkov. Ta zdravila zares pri vnHi mojih liolnlkih na prsih piuna^ajo, da kar strmim, bi ml k ur jih tudi sam rabim, osvnhotlil setu se kašlja, ki 1110 |o tnlovraliio mučil vsako zimu kakih 11» teti-hov. '/ vsem spoštovanjem uthltii 1 >r. T a u t z pl. '1' a u e n h t o i n , c. kr. zdravnik pri slaba. V Krenili ob Dunavu, 86. oktobra 1877. Gotpodu hkiirnnrjn Stieliertit r ko/ulji /m>_;m«i». Jsa upotrebijam Vas izvrstni radgostakl univerzalni čaj proti bolečinam v prsih, iu hvalit IhiRti, I thihrim vspelioiu. Zatorej Vas prosim, da mi prOOflJ poslati izvidite s poAtuiiu jm-vzetjem Ac dva zavitka. lhn,r Vas hla^oslovit Bololltn bo bvalolna Vam A d o I a pl. i' s Q r ni \\ 1 CsOjtho pri holcnjein Novem mestu (na Ogorskom), dno r>. oktobra 1876. Blagorodni gospodi Jas rabim SOpOt stari svoj katar V pljučih užo DUlOgO let \'aA slavni rsdgostkl unlvonalnl flaj tot gs pijem p«» Vu-Aem navodu iu ilo s'oj mi je prav itohro del, zateka dolj v:n povsotli, kamorkoli pridem, vsem hiduikotii najltoljso iiripiiroriijem. ValO blagorodje naj tedaj ISVOlI poslati mi s povzetjem zopet i savltke eaja, « ikat^tol ooltllfilcov, 1 stoklenlOO hompiot de liad^ost in I steklo nloo rožnovskib židodečiub kapljic. VnAcinu blagorodju iiajuuanojll .11' I »r. Jo lip K O V s\f . Novoinesln, mesarsko olloO. V Pragi, 18. jolija 1H77. Od tt»K;l po sdravnllkej radolbl in predpisih pripravljeni fiaj ve|Jo sa 14dnevno rabo pripravljen paket z naka/om o rsbl 1 Kold. av. velj. dedna originalna ikatlla llolnovskib, inabo rastlinskih ooltliokov .ra> lir. Za kolek in zavijanje pa l<> kr. postdiej. ICit«lw;«»NlNlii niiltcr/.ulnl ««j iu lt«»/.-niosKi iiihIki-i isi lluslcl 1 i«-K• dobi- vajo so ft.iiir.o io v lekarni J« Setoberta v lCo/iiovi nia Moravskeur ia ra/.|ioAdjajo SO natočila na vso strani proti posiuomu povzetku. Dn |Q pa p- ti. občinstvu bolj ptiročno, imajo (udi zalogo s cileči lek.uji : \V. M a y r v l.|iil»ljiiiii, A ll o i n i t s V ČolOVeli \V. KUnlg, gradsko predmestjo, v iiin-ii»o»-u, Anton Ne d w od ,,/um Uobron" In III lo« h r ti u i A k a loka r n a v GmmIoI) in S. M i t I e I Ii a e b v /u«relni. ico/iki« sini flutulilKM eaenoljat hitro In stalno dolnjo topor trganje, prohlkd, eiilniško iu iiii.iieno slabOSl vsako \ rsle. tlri- glnalna steklonlcn Tu kr. av, vej., sa kolek in saVOJbo 1° kr. v« e. 1'i'iini so dobodo I odi no direktno ts lekarno v llolnovl Mo« rsvsks). (,817 - u>) _u-.. Roiuo*rslce hiii#.u«» /.« «»#.«;i»o, ki v Bitko, tudi laatarano eseblluo Inooll naglo in gOtOVO. l.oi e. k 60 kr., .a kock iu pOVltek 10 kr. v ee. Pravo se more dobiti Jedino Bseno« Nrcilno iz It karnieo v Rolnovl Moravska). 6B 48 56 04 27 Tržne «r«*n«*< ▼ I juhi Jani II ftpriU 1. Pionica hektoliter 9 gld. 13 kr.; — mi 6 gld tO kr.; — jrcmin 5 gld. 69 kr.; — oves 3 gld 41 kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — proso B gld. 50 ki. — koruza ti goid. liO kr.; krompir loo kilogram-1. 3 gld Hf» kr.: — fižol hektoliter 8 gld 50 kr; m*-*> ciiogram — gl. 94 kr* — m»»t — *!d. II kr.j — i>.».i tria«A —- gl. 70 kr.; — Jpeh povojon — gl. 74 kr. - jajoi* po 2 kr.; — ml oka Utor 7 kr.; — govedinu? čisto novi, Se prav malo rabljeni, na pol po^ kriti, se prav v e-no prodaje ta. — Ponudbe sprejema administracija rSlov. Naroda". Prostovoljna prodaja. #J Ml 99 i-iio 5*. maja i, I. se bode proda.ti v Mpuriaiji /fnio- l>rt»vi prej Mehlioevo posestvo štev. 12. — Kupni pogoji se izvedo na dan licitacije na mostu. (119—1) k seji obinega /bora okrajne posojilnice (registriranega društva z neomejeno zave/o) V I jjiitoiiioi-ii. Dnevni red: Hafun za leto 1877. Odvtva načelstvu /.»stran tega računa. Izločitev drtlltvenlh udov, ki društvenih pravil no izpolnjujejo. Volitev treh udov v ceuiino komisijo in Še kaki drugi pre llogi. Seja jo na belo nedeljo, to je 9H. aprilu i. I., v iolskem poslopji v Ljutomeru, in se začouju ob 8. uri pred poludnem. (1H0) V Ljutomeru, dne 15. marca 1878. Ivan Kukoveo, Matješ Žemljic, Jože Gomilšek, preglednik. 1. 2. 3. 4. načelnik. Uonarničar. "7"ažno n az»a n i 1 a! Ravnateljstvo incjnnrodnc izložbe blagu nn l»imnji prodajo valcd likvidacije to-lo produiete po čudesno nizkej coni, 5 gUl. 75 ki\, za katere se dobodo naslednjih tU atvarij, iu sicor: izvrstna in leću« ura s pozlačeno verižico. Da ura dobro fcrč, garantu jemo. pravi japanski cvetlični vasi z najfinejšo slikarijo, kras vsakemu salonu. izvrstna prav praktična »ahar-uica od Črno, z zlatom emajlirane kovt. praktične klešče za Mitliur ud vedno bele kovi. nočen (rano. Cchra - iiamlz* ujak, ki krasi vsako salonsko mizo. slavnoznani obdarjeni iole-I»Iioii, s katerim ho moreš z vsakim šo boj oddaljenim človekom izvrstno zabavati. 1 vele krasi o album M l«»to-grallje, bogato z zlatom ozalj- ian. 18 finih imiTHiu«-slik. 93 ciut. vis., 28 ciut. sir., najdivuojši kras za 3 sobo. 12 izvrstnih e, kr. patentiranih Zli« km J čil i, 12 izvrstnih c. kr. patentiranih %lic k h kato, G podeaMiile, katerih pri nobednej biil pogrešati ne smejo, 0 kosov francoskega »arfum-milu, kateri kožo napravlja fino, mehko in belo. 2 Naljlva predmeta, najnovejša in največji smeh prebujajoča, za a 5 gospodo iu gospu. Ako vpošljo tnalo veoto b gld. 75 kr., ali ako jih naroči s poštnim povzetjem, dobi vHjikdo vseh tu navedonih lepih 04 stvarij tako v ceno, da jo komaj delo plačano. Naroča so za vso c. kr. avstro-ogorsko monarhijo jedino pod naslovom: {ti L— 6) Direction der internationalen Waaren-Ausstellung' AVien, ltnifciiiiifci Nr. S*. Trgovina mešanega blaga. II konkur/.nej masi zapuščine gosp. «./. iV. Sjtifz?/ ju h. pri sr. Lenartu v slov. Goricah spada skupina manufakturskega blaga, cenjena na.............5287 gld. 4(i kr. In špecerijskega, cenjena na...... 1406 „ B2 ■ vkup vredna............6608 gld. 78 kr. Odbor upnikov namerava to skupino blaga potom proste prodaje proti gotovem plačilu prodati ter tudi produjalniške prostore iu stanovanje v hisi konkartoe mase v najem dati do prodaje tisto hiše. Ponudbe so naj bitro ko mogoče masnem oskrbniku, doktorju Janh'otu Semeni v Mariboru store. Inventar se lahko pri njem, ali pri slavnoj c. kr. ok rož noj sodniji v Celji pogleda. (116—1) Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše rioiimčc orotlp1. kakor: žlice za Kav«* In J«'«ai. iiožc» iu vilice ittl. itd. Ott konkurznega upravitoljstva pred kratkim na nič prišlo veliko angleško tovarno za britantja-srobro smo dobili poziv, naj vso izdelke od britanija-srehra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za maj ho no odškodnino prevoza in '/, dc'avske plačo darujem . Ako so vpošljo znesek ali tudi proti povzetju ceno, ki jo pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen del delavske plače, dobodo vsakdo lo-to zastonj. gld. 2.aa a. io l.ao l.NO ztlo- 0 kom. britanija-srebrnih žli« m Jedi, ti kom. baš biko- vih žlic za kavo, vkupo 1.91 komadov, stalo jo prej gld. 6, a sedaj stane vseli 12 komadov vkupe ....... 6 „ britanija-srebrnih naiiiizuili nožev z ang'eškiini ostrinami, 0 kom baš takovih vilic* vkupo 12 kom., kateri so prej stali gld. 9, stoji zdaj vncIi 12 vkupo , 1 zajemalka za mleko, težko vrsto, prej gld. 3, ida| 1 „ „ Juho, najtežjo vrsto, od najboljšega britanija-srebra, prej gld. 4, zdaj ..... Poleg tega o'cgantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3 lico po kr. f.O, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; uiajolko za kavo ali Čaj po gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4—; svečniki z roči, par po gld. 8.50, 10.50, 14,—, *-0.— ; Baharno ptišico po gld. 2.—,2.80, 4.—,5.50, 7.—; saharno Bipnice po kr. 40, 75, 510, gld. 1.—; sklenico za kis in o(jo po gld. 2.50, 3.H0, 4.26, (i,—; pusice za surovo maslo po kr. 91S, gld. 1.70, ^.80, 3.25, 4.— tor so mnogobrojni izdo'ki. fPW Osobitoga pozora vredno. 6 komadov namiznih nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-sro-bra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, 0 komadov baš takovih vilic, 0 komadov težkih izvrstnih žlic ta Jedi, 0 komadov baš takovih žlic za kavo, v olegantnej kaseti od baršuna, vkupe 24 komadov, ki so prej stali broz kaseto gld. 13.—, stane /.daj u kaseto Kld. O. io. To Btvari so izdelano otl najfinejšega britanija-srobra in so od pravega 13 lutnega irebra celo po hlotnej rabi no dadč razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bela. Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali oritmenita. (38—10) nitiMlov: „Britannia-Metalhvaaren-Niederlage" mversL' "^JTJMMBgliigiiiiMMa n mt i wiigaar I E •-i ^ B ti 1 o (D 4 P N IS o I c r« O O 9? 1. —i "ta o d., ■ S 3 w £? s b 5 B ~'_, o B „ o "'»Oh 3 B • g