Uspehi Nineiževe zananj« politike ali tropa nepovabljenih gostov, ki se mastijo okrog jugoslovanske mize na račun ! našega obul>ožanega ljudstva. ', Žerjavovi obrtniški kandidati za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in indu­ strijo, ali SDS se ne vtika v volitve in jih pre­ pušča obrtnim strokovnim organizacijam. Stanko Vurnik : SLOVENSKA KMEČKA HIŠA. Cesto se je culo, da Slovenci v narodopisnem, zlasti pa v ljudako-kulturnem ali -umetnostnem oziru nismo izobrazili nobenega izrazitega samo­ svojega tipa, marveč da smo tako v km^i artii- tekturi, kakor plastiki, slikarstvu, nc^ah, glasbi itd. ustvarili le nekakšno mešanico nemškoalpske- ga, romanskega ali balkanskega vpHvanja. To pa ni res in je uprav tako krivično, kakor če bi re­ kli, da se Slovenci po nam lastni miselnosti spl(A ne ločimo od Italijanov ali Nemcev, da imiuno iato tradicijo ali da živimo v istih klimatičnih raz­ merah itd. kakor oni, da smo z eno besedo ista individualnost. Res, da Slovenci nimamo enotnega »narodne- ga< tipa, nedvomno res je tudi, da smo zemljepisno stisnjeni med ozemlja treh velikih in starih kul­ tur, ki vplivajo čez meje aa nas, da moremo go­ voriti i o nemški, italijanski i vzhodnjaški vplivni sferi v Sloveniji. Toda celokupnosti tega, loEur je Slovenec ustvaril na polju folklorne kulture, ne razvojno ne idejno ne formalno ne moremo isto­ vetiti s tem, kar so ustvarili obdajajoči nas naro­ di in ne samo v razlikah nego tudi naravnost v drugačni bistvenosti idejnega in formalnega poj­ movanja tiči v slovenski ljudski umetnini nekaj, kar drugi narodi nimajo, kar je specifično sloven­ sko. In če smo vse sestavne elemente naše noSe, omamentalnega okrasja, narodne pesmi, vse grad­ bene elemente sprejeli od kultumejših sosedov, smo te elemente vendar samostojno uporabili, smo -svojo umetnostno nalogo vendarle dosti individu­ alno pojmovali. Med najbolj znaHlnlmi etnografskimi ele­ menti je za vsak narod kmečka hiša. Pri nas je dolgo veljala za »slovensko narodno bišo< ona iz severnozaf^ne Slovenije (Koroška od Zilje, Go­ renjska proti vrfiodu do Radovljice). V tem pasu se mešajo povsem neredno gorske vasi, ki so le skupina posameznih gospodarstev, brez zveze med seboj, s tipom ozke obcestne, že oi^anizirane vasi; velina hiš pa vsebuje pod isto streho stanovanje In gospodarska poslopja v formi tako ivanih enot­ nih dvorov. Kakor struktura vasi in forma dvora je v tem pasu povsem nemško-alpski vplivana tudi stavba sama. Tip kaže spodaj zidano, ali pa po­ vsem leseno hišo z visečim »gankom< pod streho in odprtim čelnim pažem, s krito kletjo in s kritim dohodom v podstrešje. Glavni prostor je »hiša« s prideljeno »kamro«, v hišo se pride iz veže, ki je predeljena od kuhinje s »šipovcem«. Na drugi strani veže je eventualno še hramba, potem se vrste v isti vrsti in pod isto streho še hlev, pod itd. Ta tip enotne hiše, ki mu od zunaj ne pre- računiš organizacije v posamezne individualne pro­ storne člene, je od vseh sluvenskih najbolj podo­ ben onemu bavarsko-frankovskemu, ki vlada ne­ omejeno v vseh nemških Alpah od Koroške preko Tirolske do Svice, in videli bomo, da imamo zelo malo vzroka, imenovati ta tip »slovenski narodni tip hiše«. Etnografska meja med zapadno in vzhodno Evropo se zdi, da teče od severa proti jugu baš čez našo vzhodno Dolenjsko, ki je z Belokrajlno vred ustvarila povsem drugačen tip hiše. Na skraj­ ni meji med slovensko Belokrajino in Hrvatsko srečamo že za vzhodno Evropo značilni tip, ki se bistveno razlikuje od zapadnega. Ta tip je stilno objektivnejši pa tudi abstraktnejši od prejšnjega. Vasi so organizirane obcestne skupine gospodar­ skih dvorov, ki se grupirajo v pravilnih četvero- kotih v hišo, hlev, svinjak itd. okrog pravilno če- tverokotnega, ograjenega dvorišča, kar kaže na raz- členjenje prostorov v individualna namenska po­ slopja. Ta lastnost je vzhodnjaška in doseže v Srbiji in Bolgariji neke vrste višek v absolutnem razkroju individualnih prostorov, tako da zgleda srbska >hiša« podobna ograjeni vasi. Te vrste hiš so pri nas prečesto prislonjene na pobočje, imajo spodaj hlev in klet, zgoraj pa navadno leseno »hišo«, ki je simetrično razdeljena v vežo in »dole­ njo« in »gorenjo hišo«. Dohod v stanovanje je dan z zunanjim podprtim hodnikom. Konstrukcija hiše je bistveno druga kakor na Gorenjskem. Do- čim je zapadna slovenska hiša zgrajena iz ujedenih vodoravnih hlodov, ima belokranjska povsem tek­ tonski značaj: na »podvalu« stoje »stopi«, na njih »greda« kakor pri antičnem templu, ti tektonski členi morajo biti od zunaj vidni in se tudi drugače barvajo, če je hiša pobeljena. Podprti »gank« dobi cesto peripteralen značaj kakor v vzhodni Evropi, Galiciji, Rusiji, Romuniji, Vzhodni Hrvatski itd. in kaže v tem ono za vzhodno Evropo tako značil­ no formo, ki ima še toliko podobnosti z objektiv­ no, abstraktno antično. Prav tiste objektivne, tek­ tonske, abstraktno-geometrične elemente srečamo tudi v l>eIokranjski omamentiki, glasbi, noèi itd., nasprotno pa je gorenjska omamentika konkretno realistična in subjektivna. Dolenjski in vzhodnojuinoštajerski tip sta ne­ kak kompromis teh dveh doslej omenjenih tipov, ta na videz kompromisni tip bi mogel veljati za specifično slovenski, ker ga nimajo niti Italijani, niti Nemci, niti Balkan. Gre za vas ozkega ob­ cestnega tipa in za večalimanj pravilne, central­ ne dvore, za večaliman; simetričen frankovski tlo- črt za glavni prostor »gorenje« ali »prve« hiše, za zidano klet kot podlago spodaj in za leseno hišo kot tektonski konstruiran in nošen del zgoraj ter z objektivno razvidno komunikacijo (podprti »gank« zunaj) in prostorno organizacijo. Prekmurska hiša se bistveno ne loči od belokranjske, le da pred­ stavlja nižinski pritlični tip in da po slovaškem ali madžarskem vzorcu tvori sestaven del ograje­ nega podkvastega dvora. Tretji tip slovenske hiše je kraško-vipavsko- primorski tip. Stoji posamič (Kras) ali v organizi­ rani široki obcestni vasi, gradbeni materijal skoro izključno obsekano kamenje, streha namesto go- i renjske ali belokranjske slamnate ali skodlaste iz : korcev, plitva in ne sedlasta streha kakor tam, tlo­ ris kaže kuhinjo kot glavni prostor z nizkim, od- ; prtim ognjiščem, in spalnico kot stranski prostor, : pred hišo navadno z latnikom krito dvorišče, go- \ spodarska poslopja se vrste v pravih kotih oknnd dvorišča. Ceste so nadstropne hiše, ki imajo spo­ daj hlev ali klet, zgoraj stanovanje, dohodno od zunaj po stopnicah in »balandurju«. Taka hiša je v ozki zvezi z romanskim kaminskim tipom; tik ob italijanski meji je ta tip še izrazitejši v stavbah, iz katerih je kaminski prostor s poudarkom izstopil tudi v tločrtu. Tak tip kaminske, italijansko vjdi- vane hiše se nahaja v Sloveniji v romanističnem etnografskem pasu in se začenja javljati na jugu že okrog Logatca, v Tolminu in gornji soški dolini pa tvori z ailpskonemškim zanimiv kompromis ka­ minske hiše z visečimi hodniki. V glavnem naj bodo s tem v najšii^ih obrisih podani bistveni tipi slovenske hiše. Pomena vredna je še bizeljska, pestro poslikana hiša, ali kočevar- ski hišni otok z izrazitim bavarskim značajem, ter južnokoroška varijanta zapadnega tipa, ki že kaže prve znake vzhodnjaškega tipa, dalje one dimnice na Pohorju, katerih bistvo je v tem, da se še na srednjeveški način v glavnem prostoru kuri in ix sobe kuha v peči. Ta tip je najstarejši ohranjeni tip kmečke hiše v Sloveniji. Fotolito in offsettisk )ugoslovanske tiskarne v Ljubljani.