Poštnina plačana v gotovini.
LETO 111.
11. APKILA l!).*tO
Izhaja tedensko. Naročnina : Celoletno Din 100'
Inserati po tarifi.
MERKUR
Telefon »052
Si;. 15.
Poštni čekovni račun št. 11.195.
Avtentični poročevalec izžrebanj
vseh tuzemskih loterijskih efektov, vseh žrebalnih državnih in privatnih obligacij, železniških prioritet, založnic i. t. d.
Taksacije vrednostnih papirjev i. t. d.
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Večna pot štev. 5.^_________
Težkoče Rentne konference.
Koncesije, upniških zvez.
Upanje, du bo Pariška rentna konferenca v kratkem času rešila vsa ta vprašanja, ki jih ni bilo mo-goče rešiti tekom desetih let, se je izkazalo, kakor bilo pričakovati, kot varljivo. Že na prvi seji so Pojavila med upniškimi zvezami in državami-dolžnicami tolika nasprotja, da so se morale plenarne ^jc do 5. maja odgoditi in je bilo le pod najrazličnej-šimi ovirami mogoče konstituirati d špecijelne odbore (za še neurejene dolgove v papirni valuti, za že določene in za zlate in valutne rente). Kot nekak napredek se mora smatrati dejstvo, da so ti Specijalni odbori sploh v stanu nadaljevati s pogajanji, kar se Pa seveda ne sme precenjevati že z ozirom na to, da je že v plenarni seji pojavila tendenca, vnovič za-vleči rešitev glavnega vprašanja, namreč določitve kvote obrestnega postavka.
Zavlačevalni nameni so topot posebno lahko iz-\edljivi, ker je iormelno prenehal obstoj Keparacij-ske komisije, vsled česar ni nobene nadrejene instan-ki bi bila v stanu pritisniti na obotavljajoče se
države-dolžnice.
Dolžnika
papirnih rent
sta Ogrska in Rmnuniju, ker je Poljska po prevzetju °bstoječili rent iz prebitkov Avstrije in Cehoslovaške izločena kot dolgujoča država. Glavna stranka na strani dolžnikov, ki pride v tej razpravi v poštev, je Ggrska, katera je obremenjena z rentnim primanjkljajem v približnem znesku 1 in pol milijarde pa-birnih kron, dočim izkazuje Romunija mnogo manjši deficit, vsled česar bo zadnja prepustila vodstvo vseli Pogajanj Ogrski in se bo, kakor je pričakovati, rav-bala po njenili ponudbah.
Ogrska ponudba
stremi za tem, da se ti, še nedoločeni dolgovi v pa-l)lrju valorizirajo z 2l/2% in sicer v obliki 4%, 40-let-,,ega posojila. Če se vzame kot podlaga 8% diskontni dostavek, bi pomenila ta ponudba v sedanji vrednosti D/4% zamenjalne posojilne svote. Ako se pa upošte-Va> da se za te papirne rente ne bodo 40 let plačevale nobene obresti in bi se torej morali 40% obrestni zaostanki prišteti posojilnemu nominalu, bi to znašalo °'9% v sedanji vrednosti. Ogrska ponudba je bila seveda kot nemogoča za vsako nadaljno razpravljanje takoj odklonjena. Upniki trdovratno zahtevajo 5% zamenjavo v zlatu, vendar v sedanji vrednosti. Če so naj torej zamenjajo stari titri z novim posojilom, se mora
zamenjalno razmerje z ozirom na obrestno mero in izplačilno dobo novih Ilirov tako določiti, da bi tudi njegova kur zna vrednost odgovarjala 5% papirnemu nominalu.
Ker se pa mora pri 4% posojilu računati le s Mirzom od 50%, se bi morali v smislu upniških žalitev >zdati za vsakih 10.000 kron nominala v papirnih ren-un novi titri po 1000 zlatih frankov nominala, kajti lugace bi obstajala nevarnost, da ne bi bili upniki
dejanski pri zamenjavi odpravljeni na podlagi 5% v zlatu, brez ozira na tržno vrednost 4% posojila, z 5 %, temveč le z 2l/2%. Razuntega zahtevajo upniki tudi izplačilo zaostalih obresti (skupno 40% za 10 let) na 5% podlagi v zlatu, seveda z upoštevanjem sedanje vrednosti, tako, da bi se morale 40% obresti pribiti nominalu papirnih rent.
Ogrska se opira pri svoji nezadovoljivi ponudbi na St. Germain-ske in Trianonske mirovne pogodbe, po katerih bi se morali izdati imejiteljem novi titri na podlagi od Reparacijske komisije določene preraču-njevalne valute, izdanje novih titrov bi bilo združeno z znatnimi stroški, kateri bi že sami po sebi opravičili višjo dajatev upnikom. Že na rimski konferenci so se zelo cepili nazori glede dozdevne višine teli stroškov in po več kakor dveli letih se je pokazalo v Parizu, da tudi v tem razdobju ni bilo mogoče premostiti teh nasprotstev. Ogrska in Rumunija trdita, da bi bilo treba 2 milijona komadov različnih papirnih rent zamenjati z novimi titri, zaveza upnikov pa računa z 15 milijoni komadov. Ni torej razvidno, na kak način bi bilo pri tako zelo nasprotujočih si cenitvah mogoče zedinjenje. Se bolj čudno pa je, da ni mogoče izslediti avtentične (zanesljive) številke glede števila komadov. Kakor znano, so bili Reparacijski komisiji izročeni ne samo zaključni podatki žigosanja v posameznih pokrajinah nacijonalnih držav, temveč tudi seznami številk in talonov; morali bi toraj pričakovati, da bi bila Reparacijska komisija v teku 10 let, v katerih so ji bile papirne rente v varstvo izročene, pač v stanu ugotoviti in ostaviti zanesljivo številko glede števila komadov, ki pridejo tu vpoštev. Toda Reparacijska komisija sc je poslovila od tega sveta, ne da bi rešila probleme, ki jili je prevzela na podlagi mirovnih pogodb. Kako bi torej mogla dati pojasnilo na dozdevno tako malopomembno vprašanje, kakor je število papirnih rent?! Kakor znano, ni niti v zadevi ‘zlatili rent postopala s potrebno previdnostjo; imela je sicer sezname številk glede zlatih in valutam ih rent, toda ko je bilo treba izvesti rekuponi-ranjc teli rent. ni izdala posameznim izplačilnicam teli seznamov številk. 1 o bi bilo namreč zahtevalo ogromno dela in da si ga prihrani sebi in izplačilni-cani, je Reparacijska komisija dovolila brezskrbno in površno preizkušnjo v tej smeri, če se ne bi morda našli sledovi izpranih žigov. In kakšen je bil rezultat? Znani Blumcnsteinov škandal in od Reparacijske komisije dovoljena izjava Caisse Commune, da se bodo nežigosane Caisse Commune-rente še 30 let pripustile k rekuponiranju, seveda pod pogojem, da je dokazana njihova pravilna pridobitev.
Glede vprašanja
točno določenih dolgov
so se upniške zveze uklonile k znatnim koncesijam. Glede točno določenih dolgov, ki se glase na krone, bi bile pripravljene zadovoljiti se z 10% valorizacijo, glede posojila v srebru pa s 131/2%. Te postavke se
naj seveda razumejo kot sedanje vrednosti, tako da bi se na pr. za 100 kron nominala zadolžnic Rudolfove železnice ne izročil titer 10 zlatili kron nominala (zlatih frankov) ali 14'4 šilingov, temveč 28'S šilingov nominala in sicer zaradi tega, ker bi mogel \% titer imeti le 50% kurzne vrednosti. Isti obračun velja tudi za posojila v srebru: za 100 kron nominala srebrnih prioritet Rudolfove železnice bi se morali torej pod pogojem, da se glasi novo posojilo ravno tako na 4% obrestno mero, izročiti titri v nominalu 27 zlatih kron (zlatih frankov). Predlogom upniških zvez služi kot podlaga češkoslovaška rešitev tega vprašanja, in sicer ne prioritetni zakon, ampak določbe konsolidacijskega posojila iz leta 1926, ki se glasi na 6% obrestno mero. Posledica tega je, da veljajo takozvani Cehi«, to so železniške obligacije predvojne dobe za Čehoslovaško kot edini dolžnik in notirajo na Dunajski borzi dejanski z 22 šilingi, do-čim bi na podlagi le 4% obrestne mere notirali le s 15 šilingi.
(ilede revizije v začasnih poravnavah v Innsbrucku in v Pragi sklenjene uredbe
Caisse Commune posojil
se je istotako na Pariški konferenci pokazala tendenca, po možnosti zavleči celo zadevo. Dolgujoče dr-
Kupimo:
žave ne nudijo niti tega, kar so bile na Pariški konferenci že dovolile.Olede zamenjave večnih rent (avstrijske in ogrske zlate rente) zahtevajo države-dolžnice, da se začetek amortizacije od 1. 1931. (rimski predlog) odgodi na leto 1938, vsled česar bi se morala tekoča doba podaljšati do 1. 1983. Nadalje naj se ne določi izbrisna (razdolžilna) kvota (rimski predlog) s 75%, temveč samo s 70% (ponudba Dunajske predkonference v oktobru 1928). Dolgujoče države spravljajo pri tem, kakor se zdi, problem zlatih in valutarnih rent v isto zvezo s Steg-prioriteta-mi, za katere postane zboljševalna klavzula veljavna (aktuelna) šele leta 1935 in hočejo z ozirom na Steg-prioritete doseči za vse kategorije veljavno odgoditev za 3 leta. O 4D % avstrijskih državnozakladnih nakaznicah iz 1. 1914. se sploh ni govorilo, akoravno je to posojilo zapadlo že leta 1929. in se bi morala smatrati njegova posebna ureditev kot nujna. Nujna je vendar le za upnike, nikakor pa ne za dolžnike. Dolžniki odlašajo v upanju, da bodo postali upniki mehkejši. D( segli so dosedaj že to, da bi se upniške zveze zadovoljile s 13V2% valorizacijo srebrnih rent, in to v času, ko se prizadevajo dokončati pred avstrijskimi sodišči v vseh instancah pravdo glede srebrnih prioritet (5% Steg-prioritete).
SPECIALITETA
Nakup inozemskih efektov, posebno exotov, kuponov in izžrebanih komadov.
Interesiramo se za tu- in inozemske železniške prioritete in obligacije.
Trgujemo tudi v akcijah brez notice (exotih).
PIVOVARNA
»UNION*
DELNIŠKA DRUŽBA
LJUBLJANA
BRZOJAVNI: PIVOVARA „UNION" LJUBLJANA. TELEFON 2310, 2311
PODRUŽNA PIVOVARNA MARIBOR
BRZOJAVI: PIVOVARNA „UNION“ MARIBOR. - TEL. ŠT. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah. — Pekovski kvas (drože). — Cisto rafinirano žganje.
Za konzorcij lista in uredništvo Miro .lankole, predstavnik za tiskarno »Slovenija« Albert Kolman, oba v Ljubljani.
Prosimo poravnajte oziroma obnovite naročnino!