OBODE. : N Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! — Stev. 43 Za Debsa i n, . Haiifonla! Chicago, 111. 21. oktobra 1904. Leto III Kdor Loot' glasovati 211 socialistična kandidata, ne bode uaiel njiju Imoni na glasovnici. Na glu&ovnici Diso zapisana imena kandidatov |ii-jedne stranke, kajti volitve bo in-direktne. Izvoljeni volilni možje l>otlo še le volili predsednika in V resnici pa socializem stremi za j 8-urni delavnik spremenila v 12-najplemcnitejsimi,cilji, katere sploh | urni ter znižal letno,plačo od $^.500 zamore izumiti zdrava človeška pa- na Ko so delavci.zvedeli za met. Socializem hoče svetovni mir ter odstraniti vsako tiranstvo in gro-zovlado1. Socialisti' se bojujejo za svobodo in jednakost vseh ljudi, proti nazadnjaatvu in vraževerstvu Torej ni čudo, ako so farji vseli Ver složni v boju proti socialistom, ker vedo, da bi v socialistični človeški družbi ne živeli v brezdelju, Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. ta razglas, so klavenio računih, koliko bodo se zaslužili. Ravnatelji Deset dni se že mori in ubija truita so pa širokoustno izrekli: okolu Mukdena. Na tisoče voja-"Ti Ijmljc so izključeni is organi- kov, mladih, krepkih ljudi je mrt-sacijc; tortj si w moftju poniagnt, vili ali pa ranjenih. A morije *e sprejeti morajo vsako plačo, ako ' ni konec! nočejo poginiti gladu." Tem besedam ravnateljev ni treba komentara. Res so surove, ali podpredsednik«. Pri vBuki volitvi !cnobi j„. rttfcošliastl, Gospodje v j resnične! Ti delavci so izdali ko-zupueti'mnogo volileev volilno hi- j ta|arjj|, ;„ ihjtah, ali pa z belim tur- risti svojih sotrpinovdelavcev, da aieo, ker niso našli iinuua svojega |,anom „a glavi naj obrekujejo, k kandidata na glaso\puci. (Jlasujto likor hočejo, kajti resnica se ne 1 prikrivati za vetlno. >.a načela, ne za osebe. (Ilnsujte m mh'tal ista. Naredite pred , ,. , liesedo SOCiallSt takole znamenje: X To liodeto našli na glasovnici v ietrtem predalu. Kdor dode tako naredil, ta je glasoval za sociulis-te za Debsa iu Hanfonla. Ra/inotri vanje proletarea. Kriminalisti, ki se pečajo s plodo-vitostjo in detomori. trdijo, tla je čelu pa nosijo znamenje izdajstva S tetn izo vaših hrbtih, da, da strupeni plini oškodujejo nje I M,j"vajo naj vam pošteni delavci i mleko - hrano za novorojenca, da ul,raz- kt'r ,ko1 lz *asluzitc. družabnih naredeb jemlje pogosto- , r» »»lajstvo delavcev na gospd-krat materinsko mleko, . jurskem polj«, nas uči se povsetli Zakon prepoveduje kupčijo s člo- J druzega. veškim mesom, kaznuje se tudi via-; (1M,' predvcceni volitvj! čugarstvo, ampak dotičnega konzu- ;V1' "K,nno m! izi|al{ SV0J merita, ki rabi .0 blago, se navadno lavskl s,anr A,j naJ t,,nCe. In videti je bilo, da bode Japonce potisnil nazaj. Ali sreča se je obrnila. Japonci so Ruse potisnili nazaj. Sedaj divja najhujši boj ob bregovih reke Sache. Na obeh straneh se bojujejo vojaki z nenavadno srčnostjo. Vsaka |ied zemlje na bojišču je namočena s človeško krvjo. Ik>j je do sedaj še neodločen, General < >ku poroča, da je od nedelje sem pokopal 4100 ruskih vojakov Belgija. V llclgiji vspeva izborilo proti vojaška agitacija, Specielno se qgi-tuje proti belgijskemu militarizmu, ker so žrtve tega sistema le siromaki in ker se vojaštvu vsiljuje kle-rikalizem. Armada siromakov se lahko imenuje vojska Belgije, ker se lahko bogatini z denarjem odkupijo. S j2o tolarji se lahko vsaki bogatin odkupi. Ta denar dobi prostovoljec |x> dve ali tri letni službi, ki služi mesto liogatina. Ta agitacija je obrodila dober sad. Častniki so že večkrat omenili v svojih izročilih, da se ne morejo zanesti na vojake, če bi se hotelo rabiti vojake /ojier ljudstvo. "flcljpja, nam daje v protivojaški agitaciji dober zgled. Mi se ne smemo zanašati 11a puške, bajonete in poulične boje. ampak na agitacijo besedo. — Učimo in Ixxlrimo Rusom se je posrečilo obkoliti j ljudstvo in zmaga bode naša! z glasovnico v roki ? \li naj posh • beda prisilila, da prodaja svoje telo,]*""? * SC.JC napravil, svobodna pogodba. Ako' nac^m ? A]'"V l™1"*™ l i bi u govorili o kaceni hudodelstvu. t,8.u'«a * Slk? Ja' kl /e ]w>e lhi ^ilr^iMplI.....T", iffSSffPgliiff re,v rudotopilnirah sme delodajalec oro- ,)likanski in (|cmokratski fasi v jda. pati delavca za o delov njegovega ,^ ffomestead, Hazleton, Virden. zaslužka. Tega mn tie zabranjtije ,,ana ^ cm.k. Telluride, nijeden kazenski paragraf. \ si za-, Vjktor itl ^ (lrURii Xc> ne bode se koni «) izdelani v prid kapitalistov mj,--Tva,0 iz,lajslvo nad nami< Ka- in današnji kriminalisti, ki širokoustno trdijo, da delujejo v smisla trdnejše vklepajo ljudstvo v su- .napredka, niso nič druzega kakor zenjske spone in verige. * * * Mej vsemi slovenskimi pregovori je gotovo najlažnjivejši ta-le: "Vsa- i navadni, srednjeveški hlapci gospn-Ittjočih slojev. Josip Logačan kor en mož bodemo oddali dne 8. novembra svoje glasove za socialiste in magari če g. Sakser iz kože skoči, Splcih. ako je g. Sakseru še kaj na tem ležeče, če pride kedaj 11a za-pad. da ga bodemo smatrali za to k delavec je svojega plačila vre_ i /^3ŠČCV3.TI0 jzdljStVO J kar Jc bil P^d leti, lahko še |»pra-den." Ako bi bil ta pregovor res-___. " vi. kar je zakrivil. V ničen, če bi vsaki delavec v resnici prejel plačilo v polni meri za svoje delo. potem bi Irilo dandanes drugače na svetu. Marsiktcri, ki dandanes sedi v l>ogato opremljeni kočiji ter zaničljivo gleda delavce, ki hite peš od dela »lomov, bi sede! za kakim plotom ter tolkel kamenje, ako bi bila pravica na svetu Nao-bratno bi |>a marsikteri siromak po-Vival na mehkih blazinah, ki dandanes ne ve. kam bi položil svojo trudno glavo. Morda bode kteri iz mej čitate-ljev vfjovarjal. da pregovor sploh ne pomeni, da vsakdo dobiva tako plačilo, kakršno mu gre po njegovih zaslugah. Pregovor se le glasi, da naj bi ga vsakdo prejel, da se le želi, da bi bil vsakdo plačan po svojih zaslupah in zmožnostih. Ako ic to resnica, potem je ta pregovor P tie Afontmoreiici. Leta 1901 so šli vsi delavci za izdelovanje jekla kot en mož v go-s|jodarskl Inij proti tmstu za jeklo. Stavka je bila s|doŠna. Uil je v resnici lep prizor, kajti delavci so b;li vsi za enega, eden za vse. Zmagali so ua celi črti. Le v jeklarnah v So. Chicagi in Jolietu so delavci izdali svoje skupne koristi ter so sklenili s trustom za jeklo delavsko pogodlto, ne da bi se ozirali na ostale stavkujoče tovariše, je zakrivil, v mojih očeh ni sramota, če kdo spozna svoje zmote, ter jih prekliče. Gotovo je pa sramotno in |ioni-ževalifo. če kdo kaj priporoča, kar ve. da je slabo blago, in naj si IkhIc že v |H)litiki, ker s prikrivanjem resnice izdaja slovenske delavce ameriškim kapitalistom. G. Sakser povejte odorto, da prezirate delavce, ali pa da ste pri volitvah za delavski propram — za •socialiste. Aut — autl Rodemo vedeli vsaj svoje postopanje tudi v prihodnj'e napram vam v vseh zade- Podpredsednik organizacije jek- vah l,rer1l,t_ larskih delavcev A. A. of I. and premontu< 0„ sta našla žalost-St. W. of A. je .z Pittsburga pr,- ^ smpt Frank S|inp |n w Miller, vsled eksplozije parnih cevi pri vodnih cevnih kotlih fwather tube boiler) v kurilnici "T-ake Shore" električne železnice. Vzroki: Sialic cevi, ali pa slaba konstrukcija. Torej zopet krivda kapitalistov. hitel takoj na lice mesta. Nagovarjal je delavce z lepa za stavko, povedal jim je. da s takim postopanjem škodujejo le sami sebi in svojim stanovskim bratom in sestram. , |t,t 1 j^it 1 ua UIIINIC r\<_/->v i, i rivia . , - ■ ,čemo. ostal 'Xicvrednexi! T11 Vas izključim v | 2U. oktobra t. 1. popoliulne in zve-. kakor mar- jnlcnu v?ch orcailizovan;i, delavcev I čer veliko vewdieov "Nnnidni dvo-s katerimi:-., „,„„;.„„ ^,„«1-51, ;„!rani"587 So. Centre Ave.Ohteago. ie navadna, neznatna želja; kajti v zaston- današnji človeški dnižbi ne l^lemo; Rq ^ nigo ^ ^ ,e|____ doživel!, da bi b;l kdo plačan l*1 je snc| s stetle mlijsWo ,islino--VP8PIICA njegovih zmozn.>stdi ... zaslugah, }chartcr)i c] io ,,, ,ia. teptal jo. VK,',K.A \K8KI;I( sploh dn lii se delo plačevalo toliko, |a , bW>1 okvjr Jn ' Iistino Slovensko žensko podporno dra kolikor je vredno. Naj obračamo ^ na koscc ^^. ;Mvo "Tlirija" priredi v nedeljo, dm ta pregovor, kakor hočemo. "" t>ode navadna bedast oca .•kteri druc pregovor, s ;z združene zaveze železarskih in, „ Bfl^^BB ,K>l,ijajo filistri ffloboko zasnovane,L. kjarnjj1 nmrriških delavcev "in Vej^lic« »e 2 po- mlsll mislecev v,., narodov. vam ^ Wo „c,at • ^^^ -rtvaTe besede je provoril txxl- ^ ^p |KXl,. Uvajal del. Kdo je socialist? — Uprasajmo; predsednik s trebim, ^endar pro- ,^Vgki 7,l>or "Orel". Zvečer bode farje vseh ver in dobili ne bvlemo mt1 podobnim glasom Navzočih t)|PB in vinska tr«ntev. Na veselici »tvarnega odgovora. Razne prepo ;e bilo nad en tisoč teh nadgarjev- IkxIp r vi rain oMeznnn« godita nn v rdi raz lečo. poduki pri spo\ -dih (-ev, a niti eden se ni po štiri ure |0k •'Ljubljana", in eodK, , tni^tom za jeklo. Trust ^ ^puina stane i, centov, vrdjii > Hivistvo. za jed no pa netijo je izjavil, da ž nitmi ne bode sklenil K mnogobrojni rdeležb, vab, .„tra?tvo pmti wlalistom v pnhMnje pogodbo Pač pa bode najnljodneje kolono generala Jamade. Japonci so pustili topove na lici mesta ter so po hudem boju prodrli ruske vrste ter tal>o ušli popotnemu uničenje ali pa jetništvu. JajKinči se pripravljajo za silen napad na Port Arthur v mesecu novembru. Iz Šangaja se poroča, tla so la-ponci s pomočjo svojih velicih to-pov |xitopili ( ?| v |xirtarthurški lu-ki križarko "P>ayan", Rusija. Nekaj ur kasneje, k > se je raznesla |K> Petrogradu vest o strahovitem jx>razu Rusov pri Yentai-u, so delili po petrogradskih ulicah letak revolucionarne vsebine z napisom : "Kdo je kriv?" Nekteri stavki se glase: "Morilci 5 vol »de v Rusiji skušajo zaman odtegniti se božji kazni. Narod, ki je ponižan v su- Švlca. Po statističnem izkazu je bilo v kantonu P>azcl od leta 1900—1902 zaprtih 88j kazneiiccv. Mej njimi 115 žensk in 115 zojK't mladih kaz-nencev v starosti od 15—20 let. .'8.K odstotkov kaznencev so bili s 14 letom sirote. 13.7 odstotkov so Irili otroci revnih sluiišev, odstotkov so bili otrtx-i že kaznovanih starjšev, 13.1 odstotkov so imeli pi-jance za stariše in le 1.4 odstotkov ( ? ) so imeli telesno bolne stariše. Jako temno bodočnost vidi pred >el»oj statistik glede poboljšanja. Na vprašanje je li kazen dosegla svoj namen, odgovarja: Pri 325 moških in 35 ženskah: da. Pri 275 možkih in 53 ženskah: ne. Pri 278 možkih in 49 ženskah ostane vprašanje odprto. Te številke nam kažejo lepo sličico kapitalistične morale, V Da- .............L Slovenski delavci zaix>mnite sil Ako kapitalisti usipajo farjem de-nar za reševanje duš mej divjaki, tedkj so prepričani, da 'bodo imeli od naloženega kapitala trojne obresti. Me&ansko časopisje. ' Illinois Staatszeitung" ix»ioča,' da so pristaši Do\vic-a, svetega Klijc II. izrekli, da bodo v svetem mestu Zion City glasovali vsi za republikansko stranko. Kljub temu, da so ti ljudje v nekterih reček prenajK-ti, vendar so pametni državljani, Tako "Illinois Staatszeitung" I Sedaj, ko so se stanovniki svetega mesta Zion City izrekli za Tedi-ja, bivšega voditelja divjih jezdecev, so pametni državljani, dasi je "Illinois Staatszeitung" imela preje le te izraze za nje: "Osli, bedaki, hinavci, tepci itd." — Ta taktika meščanskega časopisja, ki se prodaja tistemu, ki bolje plača, dokazuje jasno kot lieli dan, da je meščansko časopisje v Ameriki večinoma podlo, umazano in korumpirano. ••Pustite maleotročiie k meni". Tako je učil Krist, čigar nauke dandanes njegovi namestniki nosijo le še na jeziku, kar dokazuje ta-le dogodek. M i noli teden bi bili kmalu v mestu Clinton, Texas, linčali necega G. \V, Swayna, agenta neke sirotišnice v New Yorku iit nekaj nun, ker so oddale štcvilce otrok mehi-kanskiin ženam v rejo, ki so navadno tako skrbno odgojevale rejenčke, da so se že v 14—21 dneh preselili na drugi, lioljši svet. Atnerikanci, kojih je kacih 1000 po številu, so se dvignili kakor en mož, pobrali so tem baburom otroke ter jih |>oŠte-nim ženam oddali v rejo. Farški hlapec Swayn in potuhrtene nune se ženstvio. ne more zvrševati junaških , v............., , , ,,, . . činov za svoje tlačitelje. Podvojite želu. v mestu švicarskih .nilijonar-.najbr.c ne bodo nikdar vec prika- jite vojsko, kljub temu 1)0- jev vidimo na eni strani neizmerno v Clinton ker se jim je kseft bogatstvo, na drugi pa ječe, liolniš- za vselcJ izjalovil. ali .potrojite vojsko, kljub dete podlegli, (ieiicrjda Kuropat- ina ne zadene stem korupcije, ki se šopiri v palačah carja." Kakor vse kaže, se bliža v Rusiji katastrofa. Kdo more reči že sedaj, ali bodemo doživeli ljudsko listajo ali vojaški ti|>or ali pa kako dvorno ustajo. Naj se zgodi, kar se hoče. glavno, da naš bratski ruski narod zdrobi verige carizma, da dobi svobodo. Francija. Sadovi militarizma so |>ovsod enaki. Trpinčenje nižjih vojakov, pasja poslušnost napram častnikom in barbarične kazni za najmanjši prestopek so izrodki militarizma v vseh državah, v katerih se militarizem skrbno neguje. Francoski časniki poročajo o dogodkih 11a vojaških vajah, ki kažejo, da se v francoski republiki |»-stopa istotako slabo in kruto z vojaki, kakor v druzih vojaških državah. Neki rezervist je na maršu obnemogel ter se prijavil . bolnim. Vojaški zdravnik, ki je preiskal obnemoglega rezervista je izjavil, da je rezervist pijan. Pustil ga je več ur ležati na odprtem vozu. Poleg tega slučaja je še mnogo druzih, v kterih se zrcali krutost častnikov do prostakov. Povsod jednake slike. Razloček je le ta, da na Francozkem smejo listi vsaj javno bičati take slučaje, mej tem ko v Avstriji skrbi državni pravdnik, da taki slučaji ne pridejo v javnost. NemCija. Kljub širokoustnim obljubam generala Trotlie so slednjič strokovnjaki v jugozapadni nemški Afriki uvideti, da jim nihče drugi ne more pomagati iz zadrege, kakor Ruri. ki so vajeni vojskovanja v Afriki. Ti strokovnjaki, ki so preje tiho iz j ražali svoje inisli. it1iv,' »irntrfnire nr wi išinve. ■ ~ KljitK ~ socijalnim reformam in kazenskim sredstvov v okviru današnje človeške družbe so se razmere malo zlxilj-šale ali pa nič. — Odstranite današnjo človeško družbo z vsemi napakami in grehi, in odstranili bodete hudodelce in zločine! Ameriške vesti. Iz dežele lopovov, Skrajni čas je, da stric Sam prosi Rusijo na kolenih od(iuiČenja, ker jo je večkrat kritiziral radi postopanja s političnimi kaznenci v Sibiriji. Ako dandanes primerjamo sibirske razmere z razmerami v Colo-radi. tedaj moramo reči, da je v Sibiriji boljše kakor v Coloradi. Najnovejši ukaz ameriškega carja (lastnikov rudokopov) se glasi v Cripple Creeku: "V tem okraju ne more nijeden mož — za kacega druzega ali na na svoji lastni zemlji — delati, ne da bi imel dovoljenje od naše zaveze. Istotako ne more delodajalec dati nikomur dela, ako se ne izkaže z našim dovoljenjem. Kazen za tiste, ki se upirajo temu povelju: Odgon. Zavesa lastnikov rndokofiov v Cripple Creeku " Tako se postopa dandanes z delavci v deželi svobode, ako nočejo delavci skesano poljubljati bič, s katerim jih bičajo kapitalisti, ker precejšne število delavcev še vedno klečeplazi pred kapitalisti, mesto da bi zahtevali odločno svoje pravice. Krajevno duštvo št. 205 unije pekovskih pomočnikov bode ustanovilo v Milwaukee, Wis., zadružno pekarno. Povsod, kjer so delavci zavedni se postavljajo na lastne noge tudi na gospodarskem polju. Mi želimo temu novemu delavskemu podjetju obilo vspehal Ustreljen garjtvec. Stavkujoči vlivar Patton je v Cmciiinatiju ustrelil garjevca Sa-riuiel Weakley-a. Pattona so zaprli in ga. obtožili ufnora. Seve, če bi kak kapitalist kaj stičnega zvršil, bi se mu ne zgodilo nič. O tem nas Colorado dobro uči. Za delavce vislice, za milijonarje pa. največje časti. Pa zakaj ne? Saj živimo v državi, v kateri se spoštuje zakon. Ali menite, da ni tako??? Kr&anska ljubezen. Vdova, necepa hišnika, ki si je zlomil pri padcu po stopnjicah niz-dol svoj tilnik, je tožila lastnika hiše Russel Sage-ta, največjega skopuha na svetu, ki ne privošči sebi nt drugim ljudem počitnic, za $50,000 odškodnine. Velikodušno je ponudil Russel Sage vdovi ponesrečenca $750, ktere je bila vdova primorana vzeti. Russel Sage, je kakor navadno vsi ljudje njegove vrste silno pobožen. Njegova soproga igra veliko ulogo v "Christian Woman* Temperance League". Russel Sage je prisegel, da je bil hišnik, pijan, ko je padel j>o stopnjicah nizdol, radi tega je bila vdova prisiljena sprejeti borih $750. Kdo se naj v Ameriki bori proti teinperenčniku, ki je po- H"Ponižnika ves svet tepta in le za norca £a ima", tako poje naš pesnik leg še milijonar?? Navadni, smrt-Aškerc. In to je resnica 11 ni Ijduje gotovo ne! Kapitalisti so radodarni. Indljanka o naši civilizaciji. 55 tisoč in sto tolarjev je nabral Neka Indijanka je tc dni v tiecem začeli sedaj j neki protestantovski far v New ženskem klubu v Chicagi na vprašati javno da je treba "spremeniti I Yorku tekom enega poldneva za re zanje, čemu zametuje civilizacijo, način vojevanja. sevanje duš mej divjaki. Radove-Iodgovorita takode: M Veliko milijonov, izsesanih iz de- Č,\bj bili T.'™"' ^Tt IV^ k,aratiIrn|d.i . lavnega nemškega ljudstva je vlada tlflfl« tok« dobrosrčni m radodarni, dodelstev njih otrok. Indijanka' | že porabila v Afriki, da bi nemškim j ^ * s o ™ *omake v New nikdar ne £>Wje dete. k. b.lo po- kapitalistom odprla nove trge za **! ^ V^T, ^."V™!'* njih izdelke v \friki In, kakor! vero.zpovedanja so ubožci. | nikdar kak izrodek ah idiolt.čno de- j kaže treba bele zopet novih milijo Ne! Večina .njih bi odgovorila te. Taka bitja so last civilizacije. nov. ako bode nemška vlada hotela j liki skopuh v Dickensevi "Rožičri K temu naj bila še to le pri- vsiliti črnim afriškim rodovom svo povesti": "Ali nimamo sirotHniee? I stavila: "V dobi blažene civilizacije * jo voljo. Dobiček bodo imeli le ka- Ali nimamo ječe? Ali ne morejo tj | =e delavcem pojavnim potoir laže,. _ pltalUti. Nemški narpd bode pa postopači delati'" I" manjšina, ki se jih oropa in ogolitifa. Tisoče i lahko ovedovalo na javnih in nejavnih prostorih — v spovednicah, ka mor hodijo ubogi "grešniki" iskat tolaibe in "svete-* odveze k očetu-duhovniku, ki ima baje dovoljenje: odpuščati vsem grešnikom storjene grehe, izpraševati po' vseh naravnih in nenravnih dejstvih, ktere sreča-vamo na potu življenja v raznih oblikah. Tudi raz prižnico duhovniki neusmiljeno bičajo vse tiste, ki tie trobijo v rog svetohlincev in 'hinavcev, ki se drznejo reči. da je svoboda' pogoj napredku in izobrazbi. Propovedi o prepovedanem sadu so stara pesen Rimcev, ki se dandanes še ponavlja v raznih nnancah. Oglejmo si stvar nekoliko bližje in videli bomo. kakšne so propovedi ? Spovcdnica in prižnica sta bili ustanovljeni z gotovim namenom, da služili cerkveni upravi v utrditev nje politične in gospodarske moči. Zgodovina nas uči, da je bilo to sredstvo za cerkev nekdaj kori-stonosno. Ali zadnji'čas opažamo, da se je to sredstvo skrhalo, da prižnica in spovednica ne vlečeti več tudi pogostokrat pri versko fanatičnih ljudeh. • - • - • ) Ako bi bili spovednica in prižnica v službi vetje, znanstva itd., tedai bi bili na svojem pravem mestu; ker je pa to sredstvo v službi rimskokatoliške morale, ki je v protislovji z življenskitni pogoji na tem svetu, je to sredstvo z moralnega stališča za ljudstvo škodljivo, kajti vse, kar to grešniki pri spovedi obljubili pod vplivom svete odveze, se jc spremenilo v prazen nič. Grešniki so znova grešili ter zopet znova šH pod odvezo. To je seveda povsem naravno. Človeška volja je odvisna od naravnih zakonov, družabnih razmer itd., torej od razmer in zakonov, ki se ne dajo uklepati v verske dogme. V tem tiči nedoslednost ' rimskih očetov, kar poinenja vpro-past verske nadvlade nad ljudstvom. Rojaki, ki čitajo "Gl. Svobode", vedo, da list mnogim duhovnikom ne ugaja, ker ne trobi v njih rog. in ker odkrito |>ove resnico izza fa-rovških in druzih kulis. Umevno je, da je bilo treba nekaj ukreniti, da bi svet ne čital ta list, ker je edino vspešno sredstvot ako spolnuje ločno — ne čita list. Takim duhovnikom, ki iinajo mnogo masla na glavi, je vsako umazano sredstvo dobrodošlo. Treba je bilo tajne in javne reklame na prižnici in spovednici. Ali ta reklama se jc izjalovila, da ne sinejo čitati ta list. so se prokleto malo zmenili za svarilo nadutih popov. Sfloh pa prepovedan sad vsacega miče, in človek komaj pričakuje, da si naroči list. kterega mu prepovedujejo. Iz lista kmalu nožna vsaki naročnik, zakaj se je g. župniku šlo. V listu čita, kako ta ali oni župnik izkorišča cerkvene obredbe v svojo lastno korist. Sčasoma prične spoznati. da je Krist vse kaj druzegl učil, kakor uči g. župnik, da ga g. župnik odvrača le od drevesa spoznanja. Tacih slučajev je mnogo in na mojem potovanju sem doživel dokaj teh slučajev. 'o Tudi takozvani "inteligentni" klerikalci se malo zmenijo za /upnikove ukaze. Ti se navadilo ne narnče na list. Vendar ga radi izmaknejo kacemu gostilničarju, da ga doma prelitajo do zadnjega <>-!a>a. i/rop si zopet naroče list pod tujim imenom. V?e kaže. da je napačno upirati se naravnim čustvom. Najbolje je. ako priznamo odprto: "Prepovedan sad mi diši I ' popotnik. Sv,' zakon v današnji človeški družbi. (Kante.) Devctnajstletnice so malo bolj izbirčne; on mora. biti velik, lepe polti, temnih las, temnorujavih brk, in ljubeznjivega značaja. Po preteku 20 let minejo taki romantični ideali. One postanejo bolj resne in se vidijo najraje med fanti možatega nastopa in vzgledne preteklosti. Do 27. let'še vedno upajo na poro-čih-v iako gotovo~kakor na nel blagoslov za razna dobra dela. A ko nastopi 27. leto, objame jih nekaka panika. One opazijo, da so njene sovrstnice poročene in, da jih je mlajši zarod porinil na stran. POleze stare devicc jim stopijo v obraz, živci in občutki mladosti jih zapuščajo, in dobrikajo si jim le si-volasci. V obupnosti se oprimejo prve priližnosti, ter se tudi največkrat opečejo. Zakonsko se zvežejo s starim babjekom ali pa^ vdovcem, očetom mnogih nedoraslih otrok. 35letnice so večinoma rešene panike obupnosti in čakajo vgodne prilike. One vedo, da ni vse zlato kar se sveti in primejo rajše za črni kruh kot za ponujene jim navidezne sladčice. A po preteku 40tih je pa z, "devicam" navadno konec. One postanejo mirne ter uvidevajo, da so navezane edino na svoj lastni žep. Razun nekaterih vdov poroči se tu in tam še kaka taka stara devica ter ne gleda, če dobi fantiča, da bi mu bila lahko mati, samo da je nji po volji in okusu. Ako opazujemo in premišljujemo vidimo, da posebno ženske, brez opažanja slanu in opravila možke-ga, -silijo v sv. zakon. N. pr. ženska poročivša se z duhovnom bi se morala vprašati, če bo voljna nositi navadno priprosto obleko; kajti razne vere prepovedujejo lišpanje in smatrajo fino, moderno in potratno nošo za greh. Vpoštcvati bi morala tudi, da |K>sebno brdhcjši in boljši propovedniki ali pridgarji vživajo splošno zaupanje in posebno naklonjenost ter brezmejno ljubezen nekaterih živih faranic ter, da večina mož-dnhovnov takim svojim pohlevnim ovčicani mnogokrat imenovane čednosti v prepolnej meri vračajo. Ljubosumne, ponosne in žive ženske bi toraj nikdar ne smele vzeti duhovna v zakon, ako se hočejo izogniti neprijetnega življenja in prepira v hiši. Predlagajmo si zdravnika — pravega doktorja, ki opravlja svoje dolžnosti — in videli bomo, da ima on malo časa v zabavo žene in družine, da so njegove ure namenjene lekarni, študijam in obiskanju bolnikov. Ženske, ljubeče posete. o-biske in zabavo naj bi se toraj ogibale tacih zakonskih zvez. So zopet ženske radovednega značaja, ki naj bi ne vzele odvetnikov. Če mož posreduje pri ločitvi sv. zakona ali brani krivce pred zasluženo kaznijo so 11111 znane več- krat taj.iosti, katere ne sme razodeti niti lastni ženi in to bi radovednice prisililo do nezadovoljnosti, da celo do ločen j a sv. zakona. 2euska, ki se poroči z gledališkim igralcem morala bi premisliti, če bo mogla mimo gledati moža v obje? 11111 in poljubu z drugo brdko žensko—igralko—kar se mora pri mnogih igrali najljubeznjivejše storiti brez da bi jo prijela za dolge lase ali pričela gromiti nad možem, ko se vrne po~delif ltofnov. Žene pojitikov morajo prepuščati najboljše lastnosti mož občnosti vedoč, da so soprogovi nasmehi in galantnosti prcdragoceni za domačo hišno porabo; muzikalični možje so irkoro vedno nervozni; časnikarji vedno v papirju, trgovci špekulirajo vedno tia dobiček in delavci prodajo večino svojega življenja kapitalu, ter preživijo množino svojih dni ločeni iz družinske srede v zaduh-lih, nezdravih luknjah in jamah, nevarnih tovarnah in drugih tacih prostorih loreč se za obstanek in mučeč se za drobtinice, ki padajo raz bogato obloženih miz raznih crkve-nih in posvetnih sleparjev in lenuhov. Zakrament sv. zakona toraj malokatercga osreči in pripelje v zadovoljnost ter imamo isti dobiček in isto izgubo ako se dobro oziroma slabo poročimo v cerkvi ali sodniji; zakrament sv. zakona sam na sebi ne pomore do nič dnizega kot do večjih stroškov, katere plačamo za pomnolitev "posvečujoče milosti liožje", ki nam pa toliko hasne kot "Hlažev žegen". Viljem RadeJky. Konec dolgotrajnega trpljenja. Gospod J. W. Ba rt usek, dobro poznan kmetovalec v Schuyler-u, Neb., je izjavi: "2e dlje časa sem bolehal 11a kroničnem želodčnim katarjem. Rabil sem razna zdravila, toda brez vspeha. Obhodil sem vse zdravnike v Oniahi in drugod. Ali ozdravil se nisem. Navadno mi je odlego le za nekaj dni. Kasneje mc je pričelo še bosri, |>osebno po noči. Kar sem obrnil svojo pozornost na Trinerevo zdravilno, grenko vino, že sem čutil, da je bolezen nekoliko odlegla. Vrnila se mi jc slast do jedil, telesni zapor je odje-njal; zaspanost in dušna potrtost ste me otsavili. In kmalu sem o-zdravel. Sedaj se čutim popolnoma zdravim. Žbadanje je popolnoma ; re-nehalo in z največjo lahkosto opravljam vsa dela na kmetiji.'' Trinerevo zdravilno, gr-rlt vino ozdravi vsako želodčno bolezen, ker čisti kri, daje želodcu moč, da tem ložje prebavi j a hrano. Dobiva se v w'i lekarnih, to-brih gostilnah ir. pri izdelovalcu Jos. Trineru So. \ sli lan I Ave. Chicago, III. Somiiliciiiki tiaroeujle 1» firipo-roiu)te noje la so pise. Obrnite se zaupno na nas > >; > kadar hočete odpreti saloon W ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, it naae Izborilo pivo je po oviopsko kuhano, tako, da bodeta vselej delali dobro kupČ^O. Kadar nimate uasa,priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam. ta knr Ixxlete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v malčkih in izvrstno dežano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Društvene vesti. Društvo "Slavlja" št. 1. S. N. P. J. v Chlcagu, 111., Ima evojo redne me-sečno soje vsako drugo nedeljo v mc-sucu v Narodni dvorani na 687 S, Centre Ave. John Duller, tajnik, 18 W. 25th St.. Chicago. III. Društvo "Bratstvo" št. 1 S. N. P. J. v Steel, O. imu svojo redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih linita J o h n R e I) o 1 a v Hteel, 0„ Druitvo "Bratstvo" št. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima rfvojo redne mesečne sejo vsako Četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank MIklav-člča na Sjrgen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi Odbor. Društvo "Bratoljub" št. 7. 8. N. P. J. v Clarldge, Pa, ima avojo redne mesečno seje vmko prvo nedoljo v mesecu v dvorani nemške zveze. Somlš> IJenlkl se vabijo v društvo. • Društvo "Delavec" št. 8. S. N. P. J. v So. Chicago, III., Ima tvojo redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih na 1019 Oroen Hay Ave. DruStvo sv. Petra in Pavla. J, H. K. J, poživlja tem potom vso svoje «'lano, da se redno vtleležujejo sej dno 13. vsacega meseca v društvenih prostorih 1207 S. Santa Fe Ave.. PUEBLO, COLO. Bratsko društvo "8okol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo v mesecu svoje redne mesečne seje v društvenih prostorih na 316 Northern Ave. Kdor vstopi v društvo do dne 31. dec. t 1., ne plača vstopnine. Društveni zdravnik Je dr. Chr. Argyr, 1210 Berwlnd Ave. 7,jl mnogohrojn! vstop se pri po roča Odbor. IŠČE se od 10--.>0 stnro hišno iti Šiviljo. Pouudliemij se jxwljejo |iod šifro "K" upravištvu "Ohm Svobode". NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-n prilubjenemu uuijiskemu krojaču 772 So. Hulsted na vogalu W. lllth Place k i čisti in popntvljn tudi ženske in inožke obleke, Gospod Tyl je Slovan ler dobro znan mej Slo. venci vsled svojega ličnega i 11 trpežnega dela ter nixkilj cen. tidina vinariiii, ki toči najboljše kalifornijska in importiruna vina. Kdor pije iinšr vino, Inli, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil ImiIjSo kapljico. Vsi dobro doftlit ^ SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pn-tegnjeni z zlatom Oold filed, jamfieni zu 20 let. Kole-sovje na ra/.polagoElgln ali VValtham. Zdaj samo §12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za Imžiuno darilce. Jacob Stonidi Nil K. Madison St. Chicago, ill. L 1041 / icmu pustiš od ti 'jilriivtilL-nr i vil i r nevednih zolni-'iidravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali ure-broin, kar »i za vselej dobro in |h» najnižji ceni napravi Ih\ B. K. Simonek Zobozdravnik. r,44 lin K ISLAM) A V K. CH1CA00, ILL. Telefon Morgan IHil. IKašelj je nevaren| Tel. Canal 907 ATLAS BREWING CD.2|- & Blue Island Ave. kje se dobi najboljša, iiajtrpežnejša in najcenejša obleka? Kje?-Na 365-M7 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Naša lalogu jesenskih in zimskih'oblek, |>ovršnikov in zimskih fiiikcnj je dovrš«'iia. Za predmete v naši zalogi jamčimo, dn »o toliko vredni, koli-kor zahtevamo » nje. Ako predmet ali obleka ne odgovarja ceni. zu katero urno jp prodali, tedaj vrnemo denar. MOŽ K K OHLKKK raznih »rut «mI.........$6.00 do $'J5.(Mi SOŽKK SI KJfJE " " .........$)-(M) «$30.00 Po|Milna zaloga nr»jc, perila, klobukov In rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod. najboljša kroja in najnižjih cen po $1.05 $2.50 $J.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365—3B7 Blue Island k, na vogalu 14. ceste, a m « 4i « *i t 4i % t Ai % t $ 4> ^ « 4i « 4i V kaftlju Je nevaruust, Kašelj pomeni, da so IkiI-nI illlialul orKsni, vrat. Kapnik all pa pljuva. KaAcIJ VikII v pljučne bolezni. .1» lika Je poleni namo *e en korak oddaljena. Ohrani tl r.dravje In re*! življenje t< tem da ralilA Severov balzam za pljuča, ki vpliva lilagodejnn na lioioOaa pljuča In Jih oxdravl. n n n n ti n n n Ozdravil kašelj in naduho. Severov balzam za pljuča ozdravi kašelj in prehlajetije. <<_01ajša suh kašelj, ozdravi vnetje in olaj&a dihanje. I.nnsko spomlad Je moja Jena prlfe-lu Klini' kašljatl ln dobila tako »lino naduho, ila nI mogla ne leiatl, no hoditi. Nekateri so ml svetovali, da naj Jo peljem k zdravniku, kajti bila Je «a-reH budubolna, toda Jaz sem rekel: "(V JI Severovl baliam za pljuča ne pomaRA. JI nlk»><> S. Centre Ave.. Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Strckhu. 5iy Power Str., Johnstown l/a. I. tajnik: Maktis Konda, .Vili Throop St.., Chicago, III. Poni. tajnik: FRANK Pbtimč, olkH Troop Str., Chicago, ill. Blagajnik: Frank Klobi vau, W17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I Dan. 1Uim>vinac. P.O.»ox PJil La Salle, 111. 1 John Vi:iišč.\.t, t$74 W. 21st PL, Chicago, 111. | Anton f\lLAU|č, 184 \\\ lUth Str.; Chicago, 111. Jos. Duli.ek, 111» Washburn Ave., Chicago, 111. Martin Potokab,-504 S. Centj-o Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. _ . , . . l John Vekščaj, <574 W. 21st PI., Chicago, III. Bo njHki 1 ^ DtLLEK, 416 Wasbbuni.Ave., Chicago. 111. odbor: | anton Mladič, 131 W. 19th str., Chicago, 111. T8E DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat?« pu blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Društvo "Triglav" št. 2v Lu Salle, III.: Frank Mikličšt. 8tW; Louis Kose št. 898; Karol Tiaovecšt. IJ99; Ivan Andreja« št. 403; Fr. Dušak št. 404. Društvo šteje 5") udov. Društvo "Adrija" št. v Jonstown, Pa.: Ivan Lovše št. HM); Ivan Svigelj št. UH1; Ivan Klim št. 882. Društvo šteje 51 udov. Društvo "BratstVo" št. I v Steel, O.: Mihael Paulin št. 397. Društvo šteje 27 udov. Društvo "Bratstvo" št. 1» v Morgan. Pa.: Joeip Mavc it. 384; Louis Glažar št. 885; Ivan Narode št. 886; Frank Rapselj št. 887; Anton Snoj št. 11HH; Josip fwigar št. 380. Društvo šteje :M) udov. Društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa. Ivan ZupanSič št. 400. Društvo šteje 811 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kaosi Miha"! Klonoviek št. 890; Ivan Dolar št, 35)1; Blaž Godinošt. 80S; Karol Giadon št. 808: Mihael Lukač it. 804; Josip Cvet št. 805. Društvo šteje 46 udov. Društvo "Trdnjava" št. 10 v Ročk Springs. Wyo.: Jernej Berton-celj it. 867, Peter Kokal št. 868; Andrej Miklauč št, 3H9; Anton Mojna št. 370; Ivan Skrinaršt. 871; Matija Kirn št.372; Jure Razpotnik it. 878; Ivan Poljane št. 874: Frank Pintar št. 875: Friink Mlakar št. 876; Matiju Klemene št. 377; Ignac Kuderit. 378; Anion Kamnikar it. 371»; Društvo šteje 85 udov. Društvo "Sokol"M. llvRoslyn, Wash.: Druitvo šteje 11 udrv. Drustvo^Edinosfšt. 12 v Murray, lltah Josip Kinder št 102. Društvo šteje 15 udov. Zopet sprejeti. Društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, <>.: štvo šteje I I udov. Odstop. Društvo "Slavija" št. I v Chicago, III.: Društvo šteje 56 udov. 3 v Johnstown. Pa Društvo šteje 4il udov. .Siispeiidovaiijr. Društvo "Sla vija" it. Iv Chicago, III. Karol Cerk št. 13; Josip Butala št. 20; Ivan Rungar št. 28; Frank Mernik št. 26; Nikolaus S polar št. 30; Martin Bahovec št. 3». Društvo šteje 50 udov. Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Anton Del*ivc šl. 131; Anton Mandrigove št. 130; Peter Badovinae it. 148; Ivan Primožič št. 140. Društvo šteje 45 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Sk-el, O.: Matevž Naglic št. 178; Frank Primoži« it. 164; Josip Frlškovlt« št. 174; Anton Kans št. 175. Društvo Šteje 23 udov. Drnšivo - Bratoljub" št; 7 v < laridge, Pa. Frank I 'rankar št. 22*.L Drušfvo šteje 88 udov. Izk^jucflljf. Društvo "Adrija" št. 8 v Johnstown, Pa. Anton Obreza It. 124. Društvo štese 41 udov. MARTIN KONDA I. r., tajnik. Društvo "Adrija" št. Frank Gabrenja št. 144. Ivan ftikomia St. 888. Jure Vrviščar št. 401; Jacob Hočevar, Dru- Ferdinand Lesar št. t1.'. Frank Sialic it. 118; vah glede. "fllas Svobode' o-; ###### nu|# MATIJA KRKLAVEC, U i * Naš zastopnik Frank Petrič o- biskuje sedaj rojake po Mlchiganu .................... in Mlnnesoti. Njemu lahko po- polnoma zaupate v vseh zade-| g| 433 W. 17th St. CHICAGO, ILL. i fi edini slov. krojač v Chii ——— g 80 pripdnx-a rojakom v izde- Ako hočeš imeti fine slike, idi k JJ lovanje nove in popravljanje fotografu W gtare obleke, katera bo izgle- LIEBICh u & dala kakor nova. Vse po 80-86 Euclid Ave. & zmerno nizkih cenah. Cleveland. Ohio. # Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj je naj\erja in naj-popolnejša. Mi lahko usl režemo v*are-mu iiezadoToljne/u, ker prodajamo nove jf*eii«ke i» zimske obleke dO $20. Nove zimske* suknje po $5.00 do $20. Jugo-zapadni vagal Blue Island Avenue in II. ceste. JKLINEK in MAVER. Ustnika. aJL Urez slovesa so zapustile franči-škankc Ljubljano in odpotovale v Nemčijo. V Ljubljani kar šumi in vre in raznasajo se vsakovrstne govorice. Nekaj jedra pa imajo te govorice V' sebi in Če je le senca tega res, kar se govori, potem je bil skrajni čas,"da so te nune bile spo-dene. Splošno se govori, da so morale zapustiti frančiškanke Ljubljano, in sicer da so bile odpravljene, ker Je neko dekle v samostanu prišlo oh svoj deviški venec . V Ljubljani se jim ni slabo godilo. Prišle so brez krajcarja sem in že čez nekaj let kupile prostorno Samasovo hišo v tihih Frančiškanskih ulicah ravno naproti vhodu na frančiškanski vrt. Se ko so prebivale v hiši na vogalu 5t. Peterske ceste in Kolodvorskih ulic, so frančiškani, različni drugi duhovniki in drugi moški prav pogostoma hodili v vas. Od deklet, ki so pri frančiškankah šivale, smo izvedeli prav čudne reči, kako je bilo vedenje pri teh obiskih Lahko bi na pr. imenovali tisto frančiškaoko, ki je kar poskakovala in brcala liki koza, če je prišel na obisk neki frančiškan. Odkar so irančiškanke stanovale v svoj t hiši, je bilo življenje še — veselejše. Vedno in vedno so hodili različni patri na obiske in drugi vsakovrstni "bratranci" in bilo jc v samostanu stiskanja in mečkanja in cviljenja, da se je vse škandaliziralo in da so stare in pobožne ženice jokale, češ. da jc groza, kar sc godi v svetih prostorih. — Farška morala jc povsod enaka. Oderuštvo. M. M ... ič v Trstu je v teku meseca junija t. 1. prosila pismeno župni urad v Podsteni na Hrvatskem za krstni ter samski list, katera je |H>trebovala kot prilogi k neki prošnji. V to svrho jc priložila pisnui dva, na avstrijskem postavno za take listine določena ko-leka. Ker pa avstrijski koleki na Hrvatskem ne veljajo, je upravitelj župnije v Podsteni, g. župnik B. Mikulič odpisal dopisnico, katera se iloslovno glasi; "Primio sam Vaš list i biljege, ali austrijski biljezi kod nas ne vriede. Izvolite mi poslati kao taksu 20 K, 2 K za biljege, a Vaše austrijske ču Vam natrag poslati. 1 K i jo fil. za mežnara, 40 fil. za postu. Kad dodje novac, poslati ču Vam krstni list i svjedočbu o slobodnem stanju. Podstene 24. junija 1904. R. Mi-ktdflc L r. župnik." — Torej 23 K tio v. zahteva župnik Mikulčič za izdajo krstnega ter samskega lista; ni mi znano, da bi se morala plačati kdaj tako visoka taksa od jo K za napisanje par vrstic, zraven pa še t K 20 za mežnarja, kateri v tej zadevi nima gotovo nič opraviti, kakor mogoče listine na pošto nesti, saj zvoniti mu menda ta čas ko g. župnik krstni in samski list piše, ni potreba. Lahko pa je, da se mora častitcnui g. župniku Mikuliču v Podsteni na Hrvatskem, pri vsakem njegovem opravilu zvoniti, tudi ko gre tja kamor mora vsaki človek peš iti. M. M . . . ič ni poslala 23 K 60 v. temveč je šla sama v Podstene. kjer se je g. župnik Mikulič zadovoljil z 10 K. Iz tega se razvidi, kakšni oderuhi so duhovni, pa naj si ho na Avstrijskem aH Ogrskem, ali Hrvatskem ali pa v Ameriki, ubogega Človeka odirajo na vse načine, samo da si lahko svoje debele trebuhe polnijo. Ljubavna tragedija župnika. Na dalmatinskem polotoku Pelje-šcu.se je usmrtil s svojo ljubico mladi župnik don Nikola Jasprica iz Dolnje Vručice. Zginil je čez noč iz župnišča, a ž njim je zginila iz vasi tudi lepa žena Jakoba Cibi-liča, ki je v Ameriki, a je zvedel tja, da živi žetia doma v pregrešnem razmerju z župnikom' ter je tudi noseča. Napovedal se je. ne ravno ljubeznivo. m*ko*drljan»ko morje, po prolsku-Srni Prti Cuitard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska črta. S 20. aprilom Je upeljala Cunard I.In« direktno vožnjo it New Yorka v Trst la na Reko. a prestankora v Ncapolju. TI Izbora I In modemi parnlki s dvojnim vijakom, *ldanl leta 1904. ImaJoC nad 10,000 ton tete. odpljujejo li New Yorka kakor sledi: Slavonia (z dvojnim vijakom) 10,605 ton tele, v torek 1. novembra. Pannonia (z dvojnim vijakom) 10,500 to ntele, v torek 15. novembra. Ultonla (t dvojnim vijakom) 10.402 tem teže. v torek 18. oktobra, tatem redno vBaklh 14 dni. Povprašajte pri nafllh agentih o ni«-kili cenah ln posebnih novih udobnostih v tretjem raaredu. Agenti se IMe-Jo v vsakem kraju. T. G. Whltlna Mgr., Dearborn in Randolph Sto., Chicago, III. Poskusite nujboljše unijske A B, X Lent in » ft » » : » ♦ Criterion smcxlku J > katere izdeluje J H. F. Aring * S 916 Payne Ave. Cleveland, O. | * Postrežba točna. Cene nizke. % X sMimmmmtnm^ NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporočava o. občinstvu, »osebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabave in drage dvorane za društvene seje. V saloon u "pool table" in glaaovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izhorno pijačo. V istih prostorni otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeč h vina. rdeči burgundee, |*di tokajec, risling in druga fina vina se dob«> pri naju tid debelo in drobno. potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro došlif Mladič bratje 58ft 58? S. Centre Ave. na vogalu 118. cesti. Tel. Loom« 4«8 Chicago, III. Najboljša eewko slovanska lekarna v Clkagu V nji se nahaja tudi poštu, kjer jo mogoče po- šil juti novce po vsi Auierki in v Evropo. Prodaja znamk inspreje-mnuje priporočen i h pikeoi. Odprto po dnevi in ponoči .- Brzojavni urnd na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo Be kov. čogi in drugo na vs»< strani Zed. držav. V lekarniordinirnjonaslednji zdravniki: Dr. .Martin Ivee. vsak večer od f>. do7. ure: Dr Slulik od 10. do 12. dopoldne in ml 7.-U. zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Ohvotal, in Dr. Čnnat. Ako ste bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo ae Vam Itode. ZA nmeriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu J0I111 tiolob 203 BRIDGE ST. JOLIET, ILL. K A A mož potrebuje za Rainer- jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, finesuiodke kaditi in so veseliti. Razi)ošil|a staro Ix-lo in staro črno vino 1» 50 centov, ter star grapo brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vino po !lf) do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling fific. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, moni dati za posodo. Drožnik po $2.2r, do $2.75 gal.-slivovic po $3 gal Pri večjem na-ročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKNHE Box 77 Crockett, Cal. Dr. M. A. Weisskopf Ave, Telefon Canal 416 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e Resnica je »In je nuj večja nesreča v A-merika z« človek i l>olo-/cii. Ako jo človek bolun iiemore delati, in če ne'dola nbnioro zaslužiti niti toliko, kolikor ma je potrebno zu življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri ho ostnli v starem k ni ju pomagati ? Kndar.jo 4«1(»\ eli 1>oIiiil — moro no zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen noiskuSenem zdravniku toži, namesto da se tnkoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j uniči z svojo učenostjo,»da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rojaki NlovoiK'i kadar ste bolni uli potrebujete zdravniško pomoči — poslušajte nus, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, dir ne obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je oil jedili! zdravnik kaleri jamči za popolno ozdravljenje vseh Indoti brez da Vas osebno, pregleda, ker njemo zadostuje, uko mo VaSo bolezen pismeno opišete, Citajte! Nekoliko najifhvejUih zahval skaterimi se naSl rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor I 4 V začetki moje bolezni hut Hiraš meje stresu, večkrat potem p*, huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi nese.mogli po-Revmatlzem in mugat. Potem senl-mem na Vusdr. |>oh>/||, bolezen želodra L«|llins in poslali sle nu 2 krat /..In- k . u. . Oldravlena. vila in zda) sem popolnoma Zdrav. 0zdrJv,j*la. Toraj se Vam srčno zahvalim salo "«• velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru du ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik nperve vrste in Vam ostanem hvaiežen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, Arimont St Massilloit, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Mana Skilšek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Hox • polnoma Čutim zdrav. Kosem za- Homestead, Pa. čel Va3a zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem 11.ijvečjem dobrotniku. Anton Ntanirel. Proi'.ColliitMjiim^i /n popolno <>/.-dr«« vi feii |o v »o h IvoloMli: Ktikor l>olow< i na plučnli, prsih, želodcu, črevah, jetruh, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revniatizein, prelivanje km, oteklo noge ali telo, vodenico bolečine v križi}, zlato žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskom občevanju, izpadanje las, tifus, lošaj, tečenjo iz ušeš ali oči, gluhost, slepnst, raka, hrasto, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanjo bolesti. Pi'ol'. < ^»lliiiw ie iedini kateri popolnoma ozdravi sušieo in sililis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mozkih in ženskah, Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collin* naj »1 dede. oKW YORK, Prof. Collins Vam če poslad zdravila, po katerih se gotoo popolno.na o -iravite bole/en !t,vo ing-lar več ne M al k duštln, Bo* 37. Soiuan, Minn. m | Izza temnili dni. -----------7---—-- ^ .{Sličice iz življenja raznih papežev.) 4.^4.4*4*4. (Nadaljevanje.) Nasprotje med |)apežem je bilo po izreku lyon-siirga koncila (»ostalo hepreinoStno. S cesarjem bi se l*io dalo sc govoriti, ne pa s pai>cžem. Papež Inocencij JY., apostol vere ljubezni, je cesarja sovražil, kakor lak tiger. Slovesno jc povedal, da sc je odločil za In-"! -na življenje in na smrt protice »arju, da ne sklene e ni i m nikdar miru in da ne l>o nikdar ''gadje zalege" Hohenstaufov trj>cl na cesarskem prestolu. Papežev •amen je bil: uničiti cesarsko rodovino Hohenstaufov ra vsako ceno in za vedno, ter spraviti na cesarski prestol Človeka, ki bo hlapec rimskih papežev in se za uvdno odpove vsem aspiracijam glede papeževe države in sploh glede Italije. Papež Inocencij IV. se je v boju proti cesarju -posluževal najpodlejših sredstev: ščuval je ljudi na cJpad od cesarja, z denarjem podkupoval cesarjeve j*ve svetovalce, po svojih agentih hujskal novega cesarja, ol>etal bogato plačilo vsem, ki prelomijo cesarju 5 prisego obljubljeno zvestobo in skušal cesarjevega »itm, Konrada nahujskati proti lastnemu očetu. Papež K za ta boj proti cesarju porabil ogromne svote, ki so jih bili narodi darovali za osvobojenje Jeruzalema. «>la krdela kraških menihov so v Nemčiji obetala Jjndeni odpustke za vsa hudodelstva, če gredo v lmj proti cesarju, ki ga je ta papež proglasil za Kristusovega sovražnika Ves ta strašni boj. ki ga jc papež vodil proti cesarju, je bil dogo časa brez uspeha. Zdaj so jjo prizadevanju papeževega pooblaščenca in z vednostjo ]wi|>eža Inocencij a IV. razni velikaši, med njimi Teo-baldo Francesco, prej župan v Parmi, Pandolfo l;a-sanclla, baroni Sanseverino. Morra in Cicala ter drugi ^netili zaroto, da bi cesarja zavratno umorili. V marcu 1247 je cesar v (irosettu to zaroto «t-sledil, ali zarotnikom se je (»srečilo pobegniti v Rim. :'«\ipez. je te izdajalce in morilce bodril in jih v svojih pismih, ki so večinoma ohranjeni, slavil; te morilce je papež imenoval "krasne sinove cerkve, nad katerimi »e sveti božje obličje" (Illustravit super vos faciem siiam De us. vestras a Pharaonis dominio subducendo personas — vos — de militihus tvranni. improbi, facta fvugiles domini Jesu Christ i — tako jc papež pisal zarotniku Teobaldu Francesci.- Cesar je zarotnikom, ko so bežali iz Rima v Apulijo, takoj sledil in jih v strašni a opravičeni svoji jezi dal usmrtiti in razdejati njihove gradove. Potem r cesarske armade in pa užgali 18. februvarja '->48. ____.___ Na tisoče cesarjevih vitezov in vojakov je bilo ubitih, na tisoče jih je bilo vjetih. Med ubitimi je bil tudi odlični junak Tadej de Suessa. Plen jc bil velikanski in celo cesarska krona je prišla v roke cesarjevih sovražnikov. Blazen in pohabljen človek je odet s cesarskim plaščem v predpustni procesiji nesel krono v mesto — tako se je zasmehovala cesarska avtoriteta. Ta dan je zatemnila zvezda nekdaj mogočnega cesarja Friderika II. ()dslej ni imet cesar več sreče. Uologuezi so vjeli celo njegovega najljubšega sina, Encija, ki je bil uzor vseh vitezov.. 22 let je ta krasni cesarski princ trpel v ječi, rešila ga je šele — smrt. In kmalu potem, ko je bil Tadej de Suessa ubit in Endjo vjet, je odpadel od cesarja Peter de Vincis, najženijalncjši državnik tiste dobe, ki sc je iz prahu povzpel do prvega ministra iit prijatelja cesarja Friderika. Vzlic tem strašnim udarcem usode je bil cesar še veilno gosjxxlar v Nemčiji in v Italiji. Nesreča njegova je bila, da so mu neugodne razmere branile iti v'Lvoit in kaznovati papeža, kakor je zaslužil. Pripravljal se 'e na to, zbiral armado, se dogovarjal za shttpen nastop s sovražniki papeževih ciljev na Francoskem in na Angleškem in prav. ko je prišla ura. da hi Vzet meč v roke, jc 17, decembra 1250 v južni Italiji umrl. Veliki in neupogljivi sovražnik 1 *>s vet nega go-MH>dstva papežev je umrl v metliški kuti. Sovražil je papeža, sovražil politiknjočo in nad vse lakomno duhovščino — a bil je vzlic temu resničen Kristijan in \oljŠi kristjan kakor papež in vsi njegovi pristaši. 654 let je tega, kar )>očiva Friderik II.. največji junak* svojega stoletja, največji in najženijalncjši Ihv jtvnik proti posvetnemu gospodstvtt cerkve, v stolni cerkvi v Palenuu. a boj, ki i;a je 011 vodil, še vedno ni končan. C.nelfi in C.ibclmi žive še dandanes, ce-tr.li v drugi formi in živel' bodo toliko časa, dokler ' nI princip njihovega nasprotja. Smrt cesarja Friderika II. je imela svetoven pomen. Ko je veliki vladar, ki je imel štirideset let prvo beiedo v Evropi, ležal v grobu, se je zdelo, da je dolgi in strašni boj proti političnemu gospodstvu cerkve končan, da je zmagala cerkev in zadobila neome'eno vlado v ^svetnih rečeh. (Dalje prih.) — Delavci, proletarol združite sc. ako hočete od. st ranit i IkhIo in siromaštvo! Ako nočete biti sužni gospodujočih slojev — posameznih lenuhov v človeš-ki družbi, tedaj glasujte dne N. novembra za soda-liste — za svobodo, jednakost in bratstvo, Kako se Ne tako izliorno, kakor pred par leti. Dozdeva se mi. da imate sinili tek, da vaše mfc ce nt bo tako močne, kakor nekdaj, da izgledate starejši, kot,ste v resnici, vašo obličje je velo. \ se t< dokazuj,., da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vzdržavanjc telesa. Trinorjevo zdravilno grenko vino 3 3 j« edino zdravilo, ki vam moro pomagati. To zdravilo pospeiuje krvotok ter ohrani organe za prubavljanje v zdravem stanu. Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, kini >ele ohranili svoje zdravje, Ušlo prepričali ne. du je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vluo edino zanesljivo zdravilo. Trinerjevo zdravilno grenko vino deluje čudežno v želodcu. Daje dober tek in je v resnici najboljše zdravilo za želodec. Marketa Kozel Tyndall, S. Dakota. Se dohi v lekarnah in dobrih gostilnah Juh. Tritier, 71M> S. Ashland Ave. Pilsen Station Chicago, III. Trinrjevo zdravilno grenko vino je druHilnakbzdravilo, ki vam vzdrži pri dobrem zdravju. Deluje I m »polhoma zadovoljno, •lukob Košič, Miiimuott, Pa. « Kcdar koli potrebujete kako krepeilno zdravilo za želedeo, rabite Trinerjevo uu-geljsko krepealo, edino želodčno grenčioo, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni l>oljšfl, ako se občutite slabe po leti. te J Opozarjamo Vas na našo JESENSKO IN ZIMSKO ZALOGO. ,. Cene nizke in primerne. i ■ Opozorimo vas tudi na dejstvo, da dajemo premike kupone sa -•sako reč klero sle kupili v naši prodajal ni. Ti vas ne stanejo nič. Ako jih hranite, dobite za nje lep in vreden predmet. Oglejte si naše premije v tretjem nadstropju. Jesenska ol/leka sa dečke.—Kroj Norfolk. Mera 3—10 ali 8—14. Vse narejeno iz volne, ševijota in tvida. rjave ali sivo me- (M QP knc. Stane le.........(J)l.jJ Flancla is same t-olne — razne barve, [msebno uporabna za otročje obleke. Stane QCp vard le ................... auU Lahke vol nate jopice — "meal-, crs" — velike in majhne v vseh barvah — vredne naj- i Op manj 75c. Stane te........*iOu Ruska obleka s Huso — Za dečke od 3—8 let lepe mornarsko ali pa kraljevsko modre barve. Vse iz volne. Stane OD le ....................UHO Obleka sa mladenič?—dolge hlače, za 14—io let stare, ličnega kroja jn iz volne — scvijota ali ka^mira. (tjP (10 Stane le..........OD.UU Sama zvina,, najboljše blago — trancozke vrste v vseh barvali. Najboljše, kar se dobi za denar. Stane sedaj Dfln yard te....................JuU Težke wlnate jopice — "r^eat- irs" _ z dvojnim ovratnikom črne, modre in druge barve. Mesto $1.50 stanejo Jj|j|i Isvaiireduo široko in tesko Nago — velikanska izbera v vseh barvah. Stane t $1.25 in 980 Težke moike površne srajce — iz najbolj ie flanele, razne mere od t S—17^ Navadna HQa cena $1.25. Sedaj le........ JdU Kratke hlače sa dečke — za 3 ali ifi let stare, iz močnega blaga, najmanj vredne 75c. JQp FOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom nvojo novo, lopo urejeno gostilno, kjer točim vedno »veže Walterjevo pivo. Iz-vrstno žganje in fine smodke na razpolago. —- Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fitie smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni tedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MAKT1N POTOKAII, 504 S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan, Rojaki, ne pozabite ataiega prostora, John KošHeka. £__ Anton Sukle PUEBLO. Colo fi04 8 Siuita Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer, točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 692 Rod in 878 Black NAZNANILO. Opozarjani aloveuske trgovce--saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na iuiportiratio brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najlnilji brinjevee! Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ea piti. naj se obrne na J0I111 Krackrr-ja 11 !M St. Clair Str. < LEV KI.AND, O. FiR-A-KTK: ST02STI0H,. prodajalec. Vprašajte za St. 22. Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf 391-393 Blue Island k na vogalu 14th PI. Zenitvanske in Klike v skupinah so naše posebne special i tete. Plane Canal 381. Tvrdka vstanutljnu leta I KK:t. Ob nedeljah odprto od It. ure dopoldne do 5. ure popoldne. ^^559.561.563*565 BLUE ISLAND AVE. F. J. SKALA k CO 390 822 W. IS. ulica Č ES K0--H LOVANHK A HAN K A. Pošiljauje denarja, izmenjevanje tujib denarjev, izterjntev denarja in vrednostnih stvnrij po celem svetu, eesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih iu drugih pravnih listin. Ded »čine Zastopniki družb: bremške, liani-bureke, antverpške, rottenlamske in francoske prekoinomko- vožne črt»v V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih spn'jmo potnike naši zastopniki. V slučaji zadrtka oziroma zapn>k potnikov, obrnite se na ius. Obleko, površniki, zimsko suknje. Najmodernejše, nnjtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delav-11 i k. in praznik, jMivršniki iu zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. NaSe cene oblekam so: S 5.00-^ 22.00 " zim. suknjam s400»$24.00 Naša zalogu ji' najboljša in jut j modernejša na trgu. Vse je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zal^i imamo tudi obleke z,i dečke in otroki?. Najstarejša uuijska tvnlka. Telefon - Canal UU*