St. 253. Trsti v četrtek 18. septembra 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN i»di ob nedeljah In praznikih ob 5., §b ponedeljkih ob S. zjutraj. Posamične fitev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih •Vsb&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dernbergu itd. Zastarelo Ster. po 5 nvč. (tO stot.) »•LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 6t. mat. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaijua vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglasa sprejema Inseratni oddelek upravo »Edinosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. mV edmosH je w—ilm NAROČNINA ZNAŠA MM Celo lolo 24 K, pol leta 12 K, 3 me-tce O K ; na aa- ročbe bre* doposlane naročnine, se uprava ne ozir*. ■aratela* aa neteljake lztaaj« „CĐOfOSTT* ataa«! M ••lo let« Brea MO, m pel leta Kron a OO. Tal dopisi naj ao pošiljajo na uredništvo lista. Nefrarko-rana pisma so RO »prejemajo lo rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Gforgfo Galatti 20 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laetai* honsoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trata, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnltnl ra?un ftev. 841-652. TELEPOri It 11-37. BRZOJAVNE VESTI. Bolgarsko-turška kriza rešena. Nova meja. CARIGRAD 17. (Kor.) Kakor se za trjije, se je vršilo dane« zadnje posvetovanje ministrskega sveta o načrtu bolgar-sko-turšfee pegedbe. Jutri se vrši skupno posvetovanje delegatov. Pričakovati je, da bo pogodba že jutri v celoti ali pa vsaj v glavnem delu sestavljeca. Pogodba se podpiše najbrže pojutršnjem. Pogodba vsebuje točke o določitvi nove meje, o duhovni oskrbi mohamedan-skih prebivalce?, o lzmen|avi vjetnikov ta o denarnih zahtevah Turčije, glede katerih se je Bolgarska obvezala, da plača vsa nasilno Izterjsvana Sirila tekom bolgsrike okupacije. Vprašanje Dimotike se reši jutri definitivno. Mesto Dimotika pripade najbrže Bolgariji, a vse straieglčno važne pozfcije ostanejo pod turško oblastjo. Po raznih Se nepotrjenih porcCilih bo šla nova bolgarsko-turška meja od neke točke med Iniado in Sv. Štefanom ob Črnem moriu, odtod ob toku reke Rezvaja, tako da pride Trnovo pod Bolgarsko, Lo-zengrad pa pod Turčijo. — Nato 2 km vzhodno od Svilena (Mustafa Paša), ki ostane pod Bolgarsko, potem 5 km vzhodno od Ortakeja, ki pride istotako pod Bolgarsko, dalje 9 km južno od Dimotike in potem ob reki Marici. _ Iz Albanije. Spremembe v provizorlčnl vlad!. VALONA 17. (Kor.) Bivši poslanec Prištine, Hasan bej Priština, je bil imenovan za narodno-gospodarskega ministra. Oovori se, da stopi v kratkem na mesto sedanjega ministra za notranje zadeve, Essad paše. VALONA 17. (Izv.) Vsled Izstopa Essad paše iz provizorične vlade, Je bil imenovan za novega notranjega ministra Hasan bej Priština, ki je pa radi prijateljstva z Essad pašo ponudbo odklonil. Hasan bej Priština je prevzel poljedeijski portfelj. Odbita albanska prošnja. BELGRAD 17. (Izv.) Zastopniki velevlasti so izročili srbski vladi noto, v kateri Jo Albanija prosi, naj dovoli Albancem zahajati na srbski trg v Dibro in Djakovfco. Srbska vlada je prošnjo odklonila z utemeljitvijo, da radi nemirnega položaja v obmejnih krćj'h tega za enkrat še ne mere privoliti. _ Srbsko grško mejno vprašanje rešeno. BELGRAD 17. (Kor.) Glede mejne črte južno od Gjevgjellje je prišlo med srbsko In grško vlado do popolnega sporazuma. Mejna črta bo šla mimo vasi Sovo, Srbija odstopi Griki Bitolj In Ohrid, Grška Srbiji Kavalo in Dramo ? SOFIJA 17. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da sta sklenili Srbija in Grška posebno pogodbo, glasom katere odstopi Srbija Grški Bitolj in Ohrid, Grška pa Srbiji Kavalo in Dramo, d i pride tako Srbija na morje. Srbske-avstro-ogrska trgovinska pogodba. BELGRAD 17. (Izv.) Iz dobrega vira poročajo, da se bodo pričela začetkom PODLISTEK. Prisega. Spisal OCTA VE FEUILLET. „To je enostavno smešno«, |e rekla, zgsnivši z remeni. Mej tem, ko |e žzprego-vorila te btsede z vsem mrzlim zaničevanjem, so vse nje obrazne kretnje, je vse njeno bistvo razodevalo, s kako težavo pre maguje svejo jezo, svoje najhuje oziovoljenje. Nje obraz je hkratu zalila rdečica, ki Sv (e umaknila popolni bledesti; nje čelo se je zamračilo, oči so jej gorele, stiskala je ust niče s silo in je komaj ohranjala mirnost. Kolikor ponosna je bila na tiho pokio-njenje gospoda de Frimeuse, ki je je smatralo namenjeno njeni osebi, toliko bolj se (e čutila razžaljena sedaj, ko je čula, da to ni veljalo njej, marveč njenemu denarju. Via njena prejšnja antipatija in vsi dozdevni razlogi so stafi živo pred njeno dušo in dozdeval se je) Je sedaj še bolj zaničijiv radi njegovega hinavstva napram njej, radi take neobzirnosti napram spominu njenega moža, ki Je nJega, nevredceža, imenoval svojega prijatelja! oktobra na Dunaju pogajat j 3 glede ureditve trgovskih ednošajev med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Za to delo dobi srbski poslanik dodeljenih neka| strokovnih eks pertov. Moratorij na Srbskem. BELGRAD 17. (Kor.) V zadevi moratorija se više med narodnogospodarskim ministrom in narodno banko pogajanja, na kak način bi bilo dolžnikom mogoče olajšati Izpolnitev njih obveznosti. Romanski vandallzem. PETROGRAD 17. (Izv.) Romunski častniki in vojski so demolirali in onesnažiti ruski spomenik na bo|!šču Arabikanka. Odtrgali in iziomili so tudi ruske napise. Enako so vandalirali tudi drugod. Ruska Javnost zahteva strogo preiskavo in zadoščenje od nehvaležne romunske vlade. Črnogorska poslaništva. CETINjE 17. (Izv.) V proračun prihodnjega leta se sprejmejo tudi posto|anke za nova črnogorska poslaništva na Duuaju, v Petrogradu, v Belgradu in v Albaniji. Albanski črnogorski poslanik bo akreditiran v Atenah. Na Dunaj pride kot poslanik bivši ministrski predsednik, Lazsr M'juškovlć. Namestništveni odloki pred italijanskim diplomatskim razsodiščem. RIM 17. (Iz?.) Kakor je Izvedel „Mes-saggero*, Je minister za zunanje zadere sklenil sklicati diplomatsko razsodišče, kateremu predloži v preso!o znane odloke tižaškega cesarskega namestništva. Razsodišče je sestavljeno sledeče: predsedrik: minister za zunanje zadeve; podpredsednik: senator Finali; generalni tajnik: Ricci-Biuatii; ostali člani: senatorji Pagano, Guarnaschetti, Gabba, Greppi, Fiore, Mal-vano, Scialoia in poslanci Grippo, Fuslnato, Boselli, Pozzi, Chimirri in Morelli Gualtie-rotti. Češka kriza. — Nova spravna pogajanja. DUNAJ 17 (Izv.) Kakor smo izvedeli Iz pailamentarnih krogov, namerava vlada v kratkem sklicati kocferenco, na kateri se bo razpravljalo o novih spravnih pogajanjih na Češkem. Če bodo povabiieni pri tej priliki pos?anct kot 03ebe, ali pa ceie stranke, to za sedaj še ni odločno. Nova spravna pogajanja se bodo vršila na Duna|u pod vodstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in v navzočnosti notranjega ministra barona Heinolda in češkega cesarskega namestnika kneza Thuna. Vlada hoče predložiti posebno kompromisno predlogo, ki naj bi služila Čehom in Nemcem za podlago pogajanjem s posameznimi strankami. — K spravnim pogajanjem bodo povabljene vse stranke, tudi sccljalni demokrati. Zdravstveno stanje komisarja barona Skerlecza. BUDIMPEŠTA 17. (Kor ) O zdravstvenem stanju komisatja barona Skerlecza se je izrazil profesor Lumnitzer sledeče: Za vznemirjanje ni nikakega povoda. Mrzlica je danes po spremembi obveze padla, toplota 37 2°, žila 70, splošno stanje debro. Županska kriza v Tridentu. TRIDENT 17. (Kor.) Na zaupni seji večine občinskega sveta Je bilo sklenjeno, naj se skliče za ponedeljek nova plenarna Ne, taka pokvarjenost ne sme ostati nekaznovana; in razmišljata Je, kako bi to izvela najbolje. •V tem pa so |ej Javili, da sta došla poveljnik in njegova mati. Marianne ju Je sprejela z vso lastno Jej ljubeznjivostjo, a tudi gospa Combaleu se Je kazala zelo raz-veseljena in prisrčna. Za trenotek potem je došel župnik in priseli so k mizi. Marianne se Je zdela veseleja In ve'iko anirairaneja, nego sfcer. Dražila Je župnika radi njegovih arbeclog&kih najdb, a on je smehljaje dokazoval njihovo pristnost. Ali notri med njeno ve?e!ostjo Jc je hkratu spre-ieteio, postala Je za trenotek resna, zamiŠ I jena, uhajale so jej grenke pripombe, kazala se je mrzlfčavo razburjena in poznalo se Je| je, kako težko jej Je igrati vlogo Iju beznjive gospodinje. Maurice, ki Jo Je motril, je dobro opazil to, ter slutil, da se jej |e morala pripetiti kaka velika nepri|etnost. Op: žal Je tudi, da pije nekoliko več šampanjca, nego je pristojno za mlado vdovo, in iz tega Je sklepal, da se hoče razvedriti in razgnati neprijetne misli, da bi mogla kazati gostom prijazno, ljubeznjivo lice. Ko so povžili kavo v salonu, je spro-vela markiza svo|e goste na vrt, da Je mogel poveljnik kaditi. Šla Je poleg nJega, da je mogla uživati vonj n|egove havane, ki [ej. kakor Je rekla, neizmerno prija ter je seja občinskega sveta, na kateri te ima izvoliti župana. Novim županom bo izvoljen dosedanji podžupan in lastnik tlskarae Zippt, ki je pristaš zmernejše liberalne smeri, za podžupana pa Girardfni, istotako član liberalne večine. Manevd končani, TABOR 17. (Kor.) Danes ob 11*35 popoldne so bili na ukaz nadvojvode Franca Ferdinanda veliki manevri končani. Po manevrih |e konjeniški kor defiliral pred prestolonaslednikom, ki se je ob 230 popoldne nato s posebnim vlakom odpeljal Iz Tabora. TABOR 17. (Kor.) Današnji paradi po manevrih so prisostvovali nad voj vode Leopold Salvator, Friderik, Karel Franc Jržtf. vojvodina Hohenberg z obema princema in prin cezinjo, cesarski namestnik knez Thun in veliko število visokega plemstva. TABOR 17. (Kor.) Danes se Je izvrši' napad celokupne tretje in četrte armade, kateii je oovel|eval generalni radzernik nadvojvoda Franc Ferdinand, na deseti armadnt zbor, ki Je markiral štiri divizije. Vaja se |e popolnoma posrečila in so bili po nastopu rezerve na levem krilu, ob 11*35 dopoldne manevri na ukaz prestolonaslednika končan! Pri razgovoru, ki se Je nato vršil severno od železniške postaje DraŠiče, se je presto-naslednik zahvalil vodstvu višjega poveljstva in pohvalil čete za njih vzoren nastop. Po razgovoru Je bilo izdano na čete dnevne povelje v njih maternem Jeziku. V 7a2 popoldne Je odpotoval prestolonaslednik v Tabor, da se vrne z manevrov. Tripolitanske homatije. — General Torelli padel w boju RIM 17. (Kor.) „Agenzia Štefani- poroča iz Bengazija z dne 16 t. m.: Čete generala Torelilja so pričele daues na vse zgodaj zjutraj prodirati, da napadejo upornike, ki so se zbrali v velikem številu na neki višini v dolini Tečnič. Po trdovratnem odporu so se Arabci v neredu umaknili proti severozapadu. General Torelli, ki se je nahajal v sprednji vrsti, je umrl v boju >u naške smrti. Italijanske (igube znašajo 28 mož in dva oficirja mrtva, trije ©f drji in 70 vofakov ranjenih. Arabci so imeli precejšnje izgube; padlo Je tudi par njih glavarjev. Nezgoda atašeja Winterfeldta. GRISOLLES 17. (Kor.) Nemškega vojaškega atašeja, majorja Winteifeldta, ki se je včeraj pri povratku v Grlsolles ponesrečil, bodo morali operirati. Njegovo zdravstveno stanje |e jako resno, četudi ne obupno. Predsednik Polncare Je obiskal danes Win-terfeldtovo soprogo. PARIZ 17. (Kor.) Vojni minister Ettiene Je naročil generalu Joffresu, na) izroči majorju pl. Wiateifdldtu v imenu predsednika republike oficirski križ častne legije. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Po cficijalnih poročilih notranjega ministrstva se |e pojavilo na Ogrskem sedem novih slučajev kolere. Otvoritev panamskega prekopa. PETROGRAD 17. (Izv.) Prihodnje dni pride semkaj posebna delegacija ameriške vlade pod vodstvom bivšega predsednika Roosvelta, da povabi Rusijo cflcijalno 'k otvoritvi panamskega prekopa. omenjala, da je bil Robert strasten kadilec. Govorila |e tudi o posebni ljubezni, ki Jo Je imel nje mož do starofraccoskih vrtnih nasadov ia kako si Je prizadeval, da je ohranjal in golil zlog v njihovih vrtih. Pokazala je povelja ku, ka| Je ukrenila v tem smislu ter (e rekla, da smafra za svojo dolžnost da spopolni njegove načrte. Ko je tako stopala lahkih nog med tlsovimi (taksus) ploti In stenami, med be limi statuvami, preko stopnic in teras, v vsej svoji ljubkosti in eleganci, Je morat Maurice misliti na Versalllet, na mlado voj vodinjo Burgundiko, kako plava nad oblaki kakor boginja. Marianne In Ms urice sta Šla spredaj v živem razgovoru, ostavila sta druge za seboj Jn naenkrat sta bila sama. Zdelo se |e, kakor da Jej je to prav prišlo, kakor da hoče ta sestanek na štiri oči celo podal] šali, ka|ti odvela ga Je na oddaljeno zasen čeno pot, kamor |e poslavljajoči se dan pošiljal le še malo žarkov. Alf obmolknila je in šla molče dalje poleg mladega moži; nič se ni gibalo v tem [»olumraku, le grz-moz je škripal pod nogami stopajoči h. Hkratu se je vstavila, vrgla glavo nekoliko vznak ter izpregovoriia : .Gospod de Frimeuse 1" Glas Jej Je bil sicer nekoliko zatemnelo barvan, mehak, melodičen, ali sedaj Je bUo Kolera v Galiciji. DUNAJ 17. (Uv.) V okra,u Škote v Galiciji so se pojavili danes zopet štirje novi slučaji kolere in sicer dva v občini Operite, v občinah Tuhelka In Tuhla pa po en slučaj. Dva bolnika sta že umrla. Po naših besedah. Neštetokrat smo že pisali o zg;eŠenosti 0'cŠe avstrijske zunanje politik« in poudarjali, da Je ta naša zunanja politika dovcdla narodno gospodarstvo v naši državi na rob propada. Poudarjali smo to zlasti ves čes balkanske krize iu kazali na to, kako Je izgubila naša dtžava vsled nesposobnosti naše diplomacije ne samo ves politični, temveč, kar Je še mnogo pogubnejie, da, naravnost katastrofalno za naše gospodarske razmere, ves gospodarski vpii» na BaikaDu. Zaigrala |e Avstrija po vitoglavl poli ikl svojih diplomatov simpatije balkanskih D&ro-dov, a posledice vsega tega se že kažejo v vseh strokah narodnega gospodarstva, zlasti pa tam, kjer |e nal« bčutljivtjša stran Avstrije, v veliki industrij. Avstrijski veieindustriji je ostal vsled veUke konkurence edino le še balkanski trg. Nemčija ima sama tako razvito industrijo, da že sama ne ve, kam bi izvažala ujene proizvode, kaj šele, da ti hodila preje v Av«trljo. Italija potrebuje kvečjemu slrovin iz Avstrije, a protiuvoza industriiskh izdelkov iz Avstrije se je zavarovala s p;ecej visoko carino, ker h;če Jčiiiti svojo lastno industrijo. Prav tako je z Rusijo, ki v slučaju potrebe daje prednost francoskim, angleškim ia nemškim industrijskim izdelkom in to ne najmanje zato, ker so v Avstriji vedno znali vodili zunanjo politiko tako, da njena najlepša stran nI bila obrnjena napram velikemu slovanskemu carstvu na severu. Odprt le bil torej Avstriji edino le Balkan; a naši diplomati so ti!l tako modri, da so znaii izgubiti še to edino oddajno poije naši industriji. Slovansko, zlasti jugoslovansko časopisje Je-že leta In leta opozarjalo avstrijsko diplomacijo na neizbežne posledice rjcoe prctislovanske in še prav posebej protljugo-tlovanske politike; toda vsa ta opozarjaija so bila zaman. Da, še več: raikrlčaii so nas kot veleizdajalce, kl hočemo raje danes nego Jutri izročiti vse avstrijske jugoslovanske dežele Srbi|i in ne vemo še, komu. Prišlo Je do vojne na Balkanu, in v tisti Avstriji, kl bi pač imela največ povoda, da bi si vsaj ob tej priliki zopet pridobila simpatije balkanskih držav, so z vso strogost|o preganjali vsak pojav simpatije napram baUan-skim Slovanom, ki so šli v boj za osvoboditev svojih bratov Iz petstoletnega turškega suženjstva, in storili vse, da se antipatije balkanskih držav napram Avstrjl izprerrene v pravo sovraštvo. Veliki bo) na Balkanu Je dobojevan, In danes mora priznati tudi največji prijatelj avstrijske diplomacije, da nI pravi poraženec v tem velikem boju morda Turška, proti kateri Je bil naperjen ves boj, temveč d? |e zadel najhujši poraz avstrijsko dip1orraei|o in po njej vso Avstrijo, zlasti pa avstrijsko narodno gospodarstvo. Naj se Še tako t !a-žijo na Dunaju Berchtoldi, Kanie in C ugi s svojo Albanijo: da ta Albanija ne reši Avstrije iz njene gospodarske krize, je več kot jasno, tako jasno, da se grof Berchtold očitno boji s končno bilanco svojih zmot in pogreškov stopiti pred svoje srdnike v v nJem nekaj kakor rezoče rogacje, da > Maurice hkratu čutil, kako mu srce hitreje bl|e. »Milostna g^spa?" „VI veste, kako velikodušen |e b!l Robert napram meni?" Maurice |e nagnil glavo pritr]eva|e. „Da, milostna gosps, povedal ml Je.* „Ah, mislila sem si, da veste to! Nu, imenovali me boste nehvaležno, ko vam priznavam, da bi včasih skoro želela, dt> moj mož ne bi mi bil izkazal toliko velikoduSja. .Ne umejem, zakaj,-|e odvrnil Maurfce. „Nu, zato/ je odgovorila, ker ni bo to veliko premoženje provzroČaFo mnoge r e-prijetnosti, ker mi j!h provzreča že sed j — ker dela iz mene prevabljiv plen. Vse, far ima Francija srečolovcev, ittrfgantov, 'ov-cev na dedščine, bo hitelo semkaj, da me bo oblegovalo; Izpostavljena bom vsem manevrom lakomnosti. Svetohlicci mi bodo hlinlli dobrohotnost, zanimanje, sočutje prljate Ijstvo in celo ljubezen — -- — Irpo-stavljena bom blebetanju vseh klepetulj, obrekovanjem---da, to sem že — __ali niste Culi, da se omožfm?- „Ne, milostna gospa" — |e rekel Maurice. »Ne? AU res ne? Nu, potem pa vprašajte svo|o mater, ona vam bo mogla dati poJasnUa." (Dalje.) Btraa TI .LDINGSl'1 St. 259 V Trstu, dne 18 septembra 1913. delegacijah in da je za vsak slučaj že žrtvoval sv^jo „desno roko*, Kanio, in ga cdposlal v Skandinavijo, kjer je popolnoma neškodljiv. A če je bilo kaj, kar je moralo pcpolacma omajati stališče grofa Berchtolda in njegove protislovanske politike, je bit to kongres osrednje zveze avstrijskih industrijalcev, kl se je vršil prešlo nedeljo v Ustju ob Labi na Češkem Niso bili to morda navdušeni Slovan*, ki so zborovali v Ustju, temveč Neme?, zastopniki veieindustrlje, ki je povečini v tenšklh rokah, In na tem zborovanju je % stal član gosposke zbornice W i 11 y G i n z-key in Je govori! tako-le: „Vsi stojimo pod vtiskom globoke gospodarske depresije, pod katero 2e trpimo toliko časa, zlasti pa tekstilca industrija. Vzroke te depresije |e lahko najti. Nahajajo se brez ugovora v zgrešeni voditvi na Se sonarje poli tike. Od nesrečnega Prochaz kovega slučaja dalje se je vr stila napaka za napako. Da po da ki Izraza tem razmeram, si dovoljujem z več prijatelji predlagati vam v sprejem sledečo resolucijo: „„Ob koncu dobe vojnih dogedtov, ki so se tikali življenjskih interesov monarhije, se smatra avstri|ska industrija za upravičeno, da, iz vzrokov samoohranitve za d o 1 ž n o, da izpove z vso resnostjo, da smatra smer naše zananje politike za zgrešeno. Namesto da bi bila zunanja politika delovala kot orodje gospodarske eks panzije, je dovedla do ravno nasprotnega: do izpodrinjenja naše trgovine a starih in stoletja z žrtvami, pa tndi z uspehom gojenih trgov, do izgube polttifinih prijateljstev, ki smo jih prištevali svojemu zagotovljenemu in najdragooenej Beoau posestnemu stanju. Avstrijska industrija ve prav dobro, da Je ohranitev obstoječih in pridobitev novih oddajnih ozen elj delo, ki ga mora opravljati pred vsemi sama: sme pa zahtevati, da Jej njenih potov ne pre križu j e državna oblast In se jej odtoki, po katerih dovaža prebitek svojega proizvajanja zunanjim trgom, ne zapirajo na ljubo omahljivim mnenjem in dvo umni prestižni politiki! G!avna skupščina „Osrednje zveze avstrijskih industrijalcev*1 torej zahteva v imenu avstrijske industrije, da se da zunanji politiki smer, ki odgovarja tem načelom. Ta zahteva je tem nujnejia, ker je monarhija vsled svojih notranjepolitičnih razmer bolj nego kedaj navezana na vzpostavitev aktivnosti svoje trgovinske bilance ia vsled tega na sistematični razvoj v izvozno državo.*"1 Ta resoluoija je bila ob živahnem odobravanju sprejeta soglasno brez debate. Navzočih pa je bilo pri zborovanju okrog 150 najodličnejših zastopnikov vseh strok avstrijske industrije. Ostrejle obsodbe dosedanje zunanje politike naše monarhije, kakor je izrečena v tej resoluciji, pač ni mogoče izreči, in ta obsodba se popolnoma strinja z besedami, ki jih je tollkointolikokrat ponavljalo ziasti Jugoslovansko časopisj?, ki jih je čula av sirijska vlada neštetokrat iz ust slovanskih in ziasti jugoslovanskih poslancev, ne da bi se bila zmenila zanje. Poudariti pa moramo tudi, da so tedaj, ko smo mijugo-Slovani svarili vlado, naj ne nadaljuje svoje pogubonosne protislovanske politike, ravno glavna glasita a v s t r i j s k o n e m ške velelnd u atrije, kakor „N e u e F rele Press e* ia drugi taki listi, ki so obenem tudi neoficijelna glasila vodstva naše zunanje politike, obkladala jugoslovanski narod na Balkanu z najpod-lejšimi psovkami In tako le Se netila sovraštvo proti monarhiji. Sedaj seveda, ko je stopila voda do grla in more rešiti Avstrijo edino le še balkanski trg drugače gotovega gospo darskega poloma, sedaj se kar preko noči izpreminja njihov grenki strup v najslajši med, sedaj naj Jugoslovani tudi prav tako kar preko noči pozabijo lopove, tatove, roparje in morilce, s katerimi so jih pitali z Dunaja in naj reši|o dosedanje svoje sramotllce in naj besnejše sovražnike gotove gospodarske pogube I Prišlo je na naše besede in nam je le žal, da je moralo priti tako. Ko bi bili maščevalni, bi rekli sedaj: prav |e tako in naj plača Avstrija nesposobnost svoje diplomacije s svojim gospodarskim polomom; toda ne I Vedno smo poudarjali, da je bodočnost Avstrije tudi bodočnost njen ih Jugoslo va nov, in zato pravimo tudi sedaj, ko |e morda Še mogoče, da se ob dvanajst) uri prepreči gospodarska poguba naše države: Avstrija naj korenito, a to nemudoma, izprameni svojo notranjo in zunanjo protislovansko politiko. Edino le v tej in to popolnoma zadovoljivi i spremembi je njena rešitev. če pa ne stori tega, potem se z vso gotovostjo uresničijo tudi tiste naše besede, s Katerimi smo vedno zaključevali svoja svarila in opomine: gotova poguba! Tudi — na slovensko adreso! h. Četudi ne v isti meri, kakor za narod češki, velja tudi za nas Slovence sodba poslanca Udržala, da naša sedanja o o i i t i č n a pozicija nI sorazmerna našemu gospodarskemu in socljalneniu razvoju. V politični veljavi zaostajamo zelo. V tem pogledu treba vspostaviti ravnotežje, harmonijo. Gospodarski krepak in v krepkem razvoju nahajajoč se narod Ima gotovo aspiracije, ki jih politika ne sme prezirati. Tudi mi smo že toliko razviti gospodarski in socijalno, da nam ne bi mogli odrekati besede pri državni uprav), ako bi znali mi zbirati in dirigirati svoji sile. Le se svojo politiko moremo doseč?, da se v drživi uvejivi temeljni princip, po katerem naj imamo tudi mi svoj delež n) upravi države. Za tako politiko pa morajo skrbeti oni, katerim jc narod z izvolitvijo naložil odgovornost in s tera tudi vodstvo. Če tudi sedi na Dunaju mnogo pristašev avtonomije — mi S>o?ecci se sicer vnemamo za oacijonalno avtonomijo, do.itn se Cehi bore za svojo dižavno upravo — se bomo mogli na jesen zanašati le na svojo previdnost, na svojo politično bistro-vidnost, na svojo moč. Nobena stvar ne zatemnu[e našega izpoznanja v politični borbi tako, kakor je zatemnujejo — strasti. Sedaj se mora pokazati, da-lije naše slovensko narodno zastopstvo, doraslo tem nevarnim časom! Če je, potem mora priti pred vsem in nemudoma do združenja vseh sil v sklenjeno celoto, a glede taktike naj odloča e d i n o -1 e nestrastven razum ! Na ta način bi mogli slednjič inavgu rlrati politiko, ki nas dovede do primerne »eljave. V tej smeri naj bi se uveljavljale slovenske struje, pa tudi najradikalneje 1 Pregovor: „Vsakdo je svoje sreče kovač!" — ima popolno veljavo ne le za posa-m:čnlka, marveč tudi in v isti meii za cele narode. Tudi naš narod more zanesljivo računati le s svojimi močmi. Tudi naj močnejša stranka deli sadove naše narodne moči brez vsakega privilegija. Vsi oni pa, ki hočejo na vse načine zanašati v nas spore in neslogo, naj vedo, da s tem ne pospešujejo splošne koristi. Ti so pa tozadevno ca krivi poti tudi v toliko, v kolikor je njihovo računanje na našo neslogo podobno lovskemu psu, ki nima sledi. ♦ * * Razni znaki kažejo, da se naš narod bliža k streznenji, da začenja uvfdevatl po gubnosi naših sedanjih razdejanih političnih razmer, ko odločujeta le strast in sovraštvo, mesto glas resnične skrbi za vsesplošni napredek naroda. Nič nam ne bo koristilo, naj se še tako lepo razvijamo gospodarski in socijalno, če pa nimamo obenem tudi sorazmerne politične veljave. — Močna socijalna in gospodarska organizacija brez politične veljave, je za narod palača, ki — nima vrat. V tem pogledu s j Izkustva zadnjih let kaj poučna in žalostna. V zadnjih časih je naše stremljen|e na gospodarskem polju — četudi ne vsikdar v koristnih smereh — precej intenzivno. Ia vendar pada naša politična veljava vedno bolj. Le tako je mogoče silno prodiranje sovražnikov v naše ozemlje in di vsi naši apeli na državno upravo, vse naše sklicevanje na državne zakone, ne koristilo nič. To pa zato, ker se s svojim medsebojnim pobijanjem null!;cfrsmo sami in se nas — nikdo ne boji 1 Naša naloga bodi torej, da se strnemo ■j jako politično organizacijo, ki nam pomore do primerne politične veljave. Ne zahtevamo — tako naivne in smešne se nočemo kazati —, naj bi stranke abdicirale in na| bi prenehale diference v političnem nazirarju. Kar pa moremo zahtevati v imenu slovenskega naroda, v zagotovljen je njegove ekzistence in njegovega napredka, je, da stranke kakor take ustvarja med sebo| narodno organizacijo za uresničenje tistih ciljev, ki so nam skupni in glede katerih ne sme biti razlik v mi-š 11 e n | u 1 V taki organizaciji med strankami pa mora vladati disciplina, ako nočemo, da bo vsled naše politične obnemoglostl dalje prodiral sovražnik v našo last. D v take organizacije moramo priti, ako je v nas še ljubezni In zvestobe do s vejega naroda t Samo naj gledajo rojaki, da položimo roko na grad bo take organizacije šele tedaj, ko bo — prepozno 1 Domače vesti. Politično društvo .Edinost" ima v petek, ob 3 popoldne, v pisarni dr. Stavlka ia dr. Oregorina svojo sejo. Prosi se vse odbornike, njih namestnike in deželne poslance, da se seje zanesljivo udeleže. Smrtna kosa. U.nrl je včeraj zvečer v cvetu mladosti, trgovski akademik, g. Kare 1 U 1 Č a k a r, sin g. Josipa Ulčakarja, ravnatelja, »Tržaške posojilnice iu hranilnice". Naše sožalje I „Piccolo* in slovenski shod v Tržiču. .Piccolo" je prinesel v svoji torkovi številki dopis iz Tržiča, datiran z dne 14. septembra. Važno je, da si čitatelj zapomni ta prvi dopis v „Piccolu* o javnem shodu, ki so ga Slovenci v TižiČu sklicali za minolo nedeljo v svrho ustanovitve slovenske šole. Kaj sledi iz tega? Da »Piccolo" do ne de I je n iti v edeli n i za ta shod! Ker, ko bi bil vedel, bi bil že poprej zavpit. Drugače »Piccolo« ne bi bil — .Piccolo". Od kod je torej doznal »Piccolo" ? To s! lahko mislimo po dejstvu, da |e že v nede ;jo vedel o dekretu, s katerim je b * h d orepovedan in ki Je bil dostavljen sklicateljem še le v soboto zvečer! M?ri so ti poslali v .Piccolo" rečeni dekret!! Jasno je torej: gospedje pri c. k. ckral-iem glavarstvu v Tržiču sami so se zatekli v »Piccolo", ali pa so oni dopis vsaj inspirirati, da se tam pere|o 1! Se nekaj velekarakterističnega je v »Piccolovem" dopisu iz Tržiča. To namreč 1 a nič ne ve o shodu, ki se je fak tično vršil na podlagi § 2. O tem seveda ga gosoodje niso mogli iLformlratl že v nedeljo zjutraj! Tudi to |e torej indfcij, podkreplja naše uverjenje, da so gospodje iami pisali, ali pa informirali »Piccolovega* dopisnika 1! It dejstva, da »Piccolo* d j nedelje ni vedel za sklicani shod, smemo sklepati s sigurnostjo, da tudi laško prebival-š k o ni vedelo!! Kje je moglo biti torej ti sto »razburjenje«, s katerim c. k. okrajno glavarstvo v TtŽiČu opravičuje svojo prepoved?! Najvainejega ne govore! Slnočnja »Triester Zeitung* prinaša daljše poročilo o nemški šoli in o otroškem vrtcu v Skednju S Ino se raduje na lepem razvoju obeh zavodov. Tu doznajemo, da je v minoiem šolskem letu obiskovalo nemško šolo v Skednju 105 otrok, da je bilo 45 dečkov in 60 deklic, da jih je bilo 97 katoliške, a 8 evangeliške vere, da je bilo 100 avstroegr-sklh drživljanov in 5 pripadnikov nemške države. Šolnine da |e bilo oproščenih 21 učencev In učenk. Potem navaja poročilo razne predmete, ki so se poučevali, in poroča o učnih sredstvih, ki so bila na razpolago. Slednjič nas obvešča o spremembah v učiteljskem osebju. Končno se nadeja Še lepšega uspeha obeh zavodov v bodečem šolskem letu. Vse to nam pripoveduje »Triester Zei-tung" z znano nemško natančnostjo. S:»m > o nečem molči kakor grob. Ravno o onem, kar bi nas zanimalo najbolj in kar bi bilo odločilno za presojanje o potrebi o upravičenosti te nemške šole. Nič ne govori namreč o narodni pripadnosti otrok, ki so obiskovali to šolo!! Kje je vzrok tej previdni rezervi, tej molčeč tosti? Cemu se ženira? Kaj jej zavezuje jezik?! Če so to sami nemški otroci, bi mogla le s ponosom in veseljem naglašati to, za napredek nemštva na tržaškem ozemlju vsekako zelo razveseljivo dejstvo ?! Mari pa je vzrok v dejstvu, da so ti otroci nenemške narodnosti, pridobljeni le s pritiskom, ki ga izvršu|e na svoje odvisne delavce .Kranjska Industrijska družba"?! Torej z lovom na človeške duše, ki velja med poštenimi narodi kakor najne-moralneje sredstvo v svrho množenja In Ja-čenja lastne narodnosti!! Potem pa govori še kaka »Orazer Tagespost" o umetnem In nasilnem povspeŠevaaju — Slovencev na tržaških tiehll Taka-le je pač morala Nemcev ia njihova .pravica"! Če se domače aštoh.ono slo veni ko prebivalstvo razvija aa lastne moči, iz tal ven, v katerih korenini od davnine, In če državna uprava, in bio to tudi le v najminlmalnejši meri, uvažale to dejstvo, je to nasilno, umetno, nezakonito, škodljivo, nemoralno 1 Če pa Nemci tove in s silo gonijo nenemške otroke v nemške šole, če zahtevajo pravo domačinov tam, kjer so le grofje, če se hočejo uveljavljati na tleh, ki niso bila nikdar njihova, če torei stezajo roko po tuji last), in če jih slednjič pri tem država bogato podpira s sredstvi iz žepov davkoplačevalcev: o, potem ni to — po nemški morali in po nemškem pravu, — ne nasilno, ne nezakonito, ne nemoralno in tudi ne umetno 1! Nemci so si pač konstruirali dvojno pravo: eno za-se, drugo, prvemu dijamentralno nasprotno, pa za druge 1 In ti Nemci z dvojno moralo in dvojnim pravom so v Avstriji — gospodarji! Evo vam popolnega pojasnila, zakaj avstrijski narodnostni problem ne more priti do povoljne reš tve 11 Poglavje o slovenski odpadnikih. Prejeli smo: Če se ne motim, je že tretji opomin na naslov peka „Antona Zajca" iz Kolonje. Zaje je iz Vipave doma, torej Slovenec. Toda vzlic temu ves vnet za kamo-raško stranko. Pred par dnevi je prišla neka deklica v njegovo pekarno In zahtevala hitro kg kruha. Nato pa on z vso jezo: „Maledetti sclavl, che furia che i ga*. Deklica, ki jej je okolo 14 let, pa mn je posmehljivo od- vrnela v materinem jeziku: „Vi pa ste gotovo sin kakega rerj kola iz — Vipave!" T2ko Je rekla in odŠia v bližnjo pekarno. Njegova pekarna pa ncsl še sedi j svoj ka-moraŠki napis »Antonio Zijz". To je zopet prispevek k žalostnemu poglavju o slovenskih odpadnikih. I. sestanek slovenskih tehnikov. „Akademično društvo slovenskih tehnikov na Duna|u" priredi s sodelovanjem društva s!oven»kh agrcno.no? .Kras" na Dujaju, .Kluba slovenskih tehnikov v Pragi", .Kluba slovenskih tehnikov v Gradcu* in cuiiikih slovenskih tehnikov, v dneh 20. in 21. kimavca t. I. I. sestanek slovenskih tehnikov v LJubljani. — Uieleženci ie sestanejo v s o b o t o 20. t. m. ob pol 9 url dopoldne v .Prosvetini* dvorani Mestnega doma, kjer jim inženir Jinko M-č-tovŠek razloži blitvo načrtov za zgtadoo obrežnih zido7 v regulirani Ljubljanici in ib ralnih kanalov v LJubljani. — Ob 10. tri odidejo nato v opekarno Vidic & Komp. na Viču, kjer si ogledalo tovarnišni obrat. — Od 3. url se zberejo tehniki pred Mastnim domom, d j odidejo potem v strugo Ljubljanice. kjer se vrše zanimiva tehnična dela. — Ob p al 8 uri zvečer predava v .P.o-svetinl" dverani Mestnega doina to/, cand. uhem. Ferjsnčič Srečko (Curih Švica): »O e itropiji fn koncu sveta*. — V n e d e I j o 21. t. rc. ob 9. url dopoldne se vrši v dvorani „Prosvete" v Mestnem domu zborovanje slovenskih tehnikov. Na dnevnem redu so poročila članov imenovanih društev, oziroma klubov o dosedaj obstoječih organizacijah in o splošnem položaju slovenskih tehnikov. Na razgo.or pride tudi .Zveza akademičnih tehničnih organizacij". Vs! tovarili so vabljeni, da se po možnosti udeleže prirtdiive, ki bo nedvomno tvorila važen mejnik v medsebojnih cdio-šajih med slovenskimi tehniki in njihovimi organizacijami. Vabljeni so tem potem predvsem tudi gg. .stareJŠine imenovanih društev in klubov, kake r tudi ostalo di-jaštvo, da posvete sestanku prijateljsko pozornost. A b i t u r i j e n t o m, ki so se od -ločili za tehnični študij, bo nudil sestanek priliko, da pogtedajo v razmere, v katerih živi slovenski tehols ; tudi jim bo dana pr.lož-io.-t, da stopijo v prijateljski stik z bodočimi tovariši. Perejo se! Razni ofidjoznl listi prinašajo doigovezne članke, v kiteiih dokk-zu ejo na dolgo in Široko, kako velika nevarnost da fe pr*»• B"šir- n II\M jajta fn kupujte jo po to-bakarnah ,_(2043) Odda qq se na novo urejeno stanovanje ca »v m a'o družino, bi tu rojamke cerkve, 2 sobi. kobina in it »la sobica. Pen*. Pred hišo senčnato dvoriSče z drevjem. Lep razgled Naslov pove lase-ratni oddelek Edinosti. 2028 opremlje-no sobo s brano se odda 2 gospodom. — Boschetto Btev. 40, polunai-stropje, lovo._ 2069 Novo Trgovsko izobraževal, društvo v Trstu ul 8. Franoesco 2, I. n., i5Če mola za pobiranje listkov pri plesnih vajah oh nedeljah. 2069 Odda takoj meblirana soba v ulici G o-50 vanni Boccaccio 16, I. nad. 2064 Išče Co mala soba pri Sv. Ivanu. — Ponudbe pod „Stanovanja", poŠta Sv. Ivan. (2063 PrnHa en v uIic Giulia 23 olja 6. I rutici O O Biaggini) črni sladkor avana po 96 vinarjev kg, jedilno olje po 8S vin. liter. 1994 Sode tehtnici. btlega in črnega vina proda Nicolć Devin v Bvoji kleti v Kopru in v Izoli pri j«vni 2010 Pravno cnho 8 porabo kuhinje in meb'i-rl 04110 OVIlfl rana sobica se oddasta takoj. "Via CominercTale 9, pritličje. 2100 Ulnlfarnfl z piva, vina,masla ■VHm^drllu in drego se proda radi odpotova-nja za £ %G2*—• Pojasnila: KoUrSiČ, KavarnaCorso 9—11 in 3— 2117 Išče cq mizarskega delavca za pohiStvo. Ulica Ferr e.a 30. 2059 |XXAm mebllrano mf sečno sobo v obližju Sr. ibUClTl Antona novega. - Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Soba". 2058 popolno, moderno, lakirano, kuhinjsko pohištvo. Gena zmerna. Via Dante Aligi ieri 3, mizar. 2054 Proda se Priporočljive Me. H Vesti iz Istre. Za CM podružn'co za Breg stno nabrali: a) iz nabiralnikov: Ivan Kraljić v Boljuncu K 3 37, Kon-sumno društvo v Bcl]uncu K 563, Aver v Boištu K 6 70, Kosmač v Borštu K 3 38, Pangerc v Dolini K 24, Sancln v Bol|uncu K 8 34, Sancin-Ferjančič nabrala o priliki padca Skadra v Dolini in Boljuncu K 20 60. Od plesnega dobička darovali fantje pri Domju K 20, pri gosp. Picigu K 20 in v Borštu K 20. H?ala! Čas poslovnega leta se bliža koncu. Ud|e podružnice sonaprošenl, naj blagovole čim preje poravnati udnlno za tekoče lete, kajti, kakor je razvidno iz poročila glavne skupščine CM družbe, ima Ista mnogo stroškov za svoje plodonosno delo. Udnino In eventualne darove sprejemalo: Mllcš Msrc v Borštu. Ivan B^rdon in KoŠutnik v R cmanjih, Fer.ančič in Sanc!n v Bcljurcu in g. jereb v Dolini. O te) priliki Izreka podružnica tudi zahvalo za brezplačno popravo večih nabiralnikov g. Jjs. Žuljan u (Škulja) v Rlcmanjih in Mirku Zerjalu v Boljuncu. Iz Pule dne 16. t. m. Nekako ped tremi mesec' Je napravit neki poHcljski ag nt ovadbo preti nekemu svojemu kolegi radi Restavracija „Alia Stazione" TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in za me&ane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste, Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 Btot. liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Antoc Andrijacčič, bivSi vratar Hotela Balkan. 1152 A nfnn TiipL edina slovenska žganjarna ia rtlliuii I um, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v TrBtu, ul. Oarlo Ghega 10, vogal ul Ceciiia. Edina zaloga dalmatinskega tropino7c» Razpošilja tudi na deželo. 1152 ARlFfSPR Trst, Via Barriera v. So, m niLaCn, 13. Damska krojačcica. Izdelnit vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze k gledališče itd. Cene interne. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, 'M Sa fraacesco J^ssis! 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo paaovl In xmeti MilJ za »apela« det« la as •• k<|l kwk«fpngi ZS* čistilnica na suho 2™ ulica Farneto štev. 9, Trst. Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniiorme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-viua, petje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistyo na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica delPIstria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro Št. 14. PrinAPAPO Vam. Slovani, mizarsko delavnico V |l|IUrU|fC& v ulici Sette Fontane Chiadino in m octe Itev. 5 — Valentin BlaŽiaa. 2009 fincnfldljtna daie p°uk v slovenščini, nem-audpuuiuid šćini in v predmetih nižjih redov. Naslov pove Ins. odd Edinosti. 2053 Mnrlorno spalra soba a kristalnim ogledalom muuorila 8a proda. - Mizar M. Majcen, TtBt, ulica Torquato Tasso (vogal Belvedere) 28. 2004 TISKARNA LLOm Trst ulica Borsa št?. 3. Tergesteo I. stopnice ===== (mezzanino) ===== odprta nepretrgano od 8 predp. do 8 z v. c. kr. razredne loterije. ■■■■ Javlja se P. N. Gosp., ki so se pre-notirali, da lahko dvignejo srečke te razredne loterije Od danes naprej v mesnici JOSIPA ZOBEC Rojan, ulica Apiari štev. 5 se prodaja goveje meso po K 1 36, goveje stegno po K 1*76, brez kosti po K 2 32. — Teletina po K 1 60 in 1 80 Nova zaloga šip, posolio in kuhinjskih Trst, Istrska cesta (Via deli'Istrla) Štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in kreme. Cene zmerne. Trst -- kopeli Grljan-Miramar Salonski parnlk „Volosca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla ob 9.15 predp., 2.45, 6.15* ob nedeljah In praznikih razven tega Se ob 9.15, 11. predp., 2.30, 4., 5.35, 7.15* CENE: Vožnja tja in nazaj.....K 1'—. „ „ „ s kopeljo vr?d „ 1*30. „ „ „ »za otroke „ 1*—, Samo ena vožnja....... —'60, B w „ za otroke • . , „ —"30. Za abonente znižane cene. *) Eventuelno. T V R D K A Francesco Badnar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS7 |e preložila svojo trgovino šivalnih strojev ilcikljev in pridevkov z mehanično delav nico vred iz ulice Ponterosso Stev. 4 v ulico Cč^.p&nile štev. 19. Franjo Stančić Trat - ulioa Medla it. 17 - Trst priporoča svojo trgovino jest vin in kolonijalnogfa blaga katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim blagom Denarja ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malin trudom gotovo 10 do 20 K na dan ztslužiti, po&ljita za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na; Josip Katic*. Ilirska Bistrica — KRANJSKO. Anton Zerjal-Irst priporoča svoje j estvin olica Oomocerciale 18, b podružnico uHca Istria 66. (Čarbola rgoraja). - Predaja se žito, oves, koruza ia raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Gostilna N. D. o. na vogalu ul. Carradori-Ghega je pod novim vodstvom fr. JOSIPA ŽTGONA popolnoma preurej . na is preskrbljena s pijačo najrazličnejših vrst ter s Izborao kuhinjo m tople In mrzle jedi. Sprejema abonement na brano Ia preskrbuje preno£156a. — Tazemskt in inozemski časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se najtopleje priporoča JOSIP ZlGON. poslovodja. Zdravljenje krvi 1 čaj „Tisočeri cvet" (Milleflori) Clfti krt ter }• Izvrstno sredstvo proti onim slatajem, t* pcIt v Itlodcu, kaJker proti alabeoia preb«vljan)u In hemoroidom. — Jede a omot i« cdrav)jen)e tuna 1 K ter M dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al OUE MORI" Trat (mestna hl9a) — Telef. 377. Poltne poiiljatve se Izvriujejo takoj Ia fresko ebo dopoiljelcroa 1-10. Franc Piree Trst, ulica deli" Industria st. 3 uljudno priporoča cenjenemu občinstvu svojo Večkrat na dan svež kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni bič k »ti. UMETNI ZOBJE Plombiranj© zobov fzcfirasije zobov braz vsake boSečine Or, J. Cerm^k V= Tuscher zobozdravnik konce s. zoba^ te nih TRST - iHca fieiia Caserma it. 13, II. nudet. Tržaška po^ojiliiiea in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim porodtvom. Trst, plazma Caserma štev. 2, I. (v laatr.i palači — vhod po glavnih 8topnjlcah>% Pofitno hranllnldnl račun 16,004. Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovsko menico. Hranilno vlogo sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po wmr 4Vlo 'M Večje stalne vloge In vloge na tekočI račun po dogovora. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pufiice). Telofon Štev. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO mlljonovi URADNE URE : od 9 do 12 doooldne In od 3 do 5 popoldne Izpla&uje se vsak delavnik ob uradnln urah. I Pozor! —^- Opoldne In zvečer abonement. Zelo ugodno, liborna kuhinja in Badjejevliko ph o (breg glavobola). Zmerne cene. RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN (pStu) |