97 Dopisi. Na Dunaj i 16. sušca. H. B. — Kaže se, da čeravno bo se uekteri veliko naučili in zmodrili, jih je še zmiraj dosti, ki nič ne znajo, nič ne razumejo ustavnega življenja, ki nič ne cenijo dobrot po njem podeljenih, ampak ki spet po družin potih v staro kolobocijo zategniti po vsi sili si prizadevajo. Zalibože! da je tacib izgledov še tukaj v poglavitnem mestu dosti! Čakajo nas tedaj še hudi hudi boji, da bodo besede iz papirja tudi zares v življenje speljane, da bo vsak narod dobil, kar mu gre po božjih in človeških postavah, temveč po ustavi in omiki današnjega veka. Kako pomankljive zaumeue in dozdevanja ima še večina o svobodi in narodnosti in o razmerah deželnih in občnoderžavnih! Enim je svoboda vse, narodnost pa nič; drugim deržava čez vse in posamesue dežele se morajo v nji raztopiti, tedaj z malim razločkom vse tisto, kar je bilo popred. Vse pa je postalo, kakor Nemec pravi, čez noč, ali kakor mi Slovenci pravimo, na vrat na nos I i bera I, tudi najterdneji stebri Bahovega in družin enacih sistemov; vsi se kot liberalna sterd ponujajo volivcooi za poslance v deželni zbor in prestajajo zdaj najhujšo politično spoved. To je veliko čudo, ker kaže veliko brezznačajnost in spremenljivost ljudi, ki plajšč po vetru obračajo, da je kaj. Najbolj sumljivi pa se nam zde tako imenovani nemški liberalci, ki jih je menda povsod dosti, največ pa tu na Dunaji, ki se še nič naučili niso, pa so tudi vse pozabili. Zuano je, kaj so nameravali v Frankobrodu — žalostnega spomina! — in kaj zdaj spet bolj tiho ali glasno govore in kako ustavno svobodo razumevajo. (Konec prihod.) Iz Karlovca 12. sušca. ** Tretji zvezek zanimivih robčih poslovnih novinah" , ki izhajajo pri nas, ima zraven drugih praktičnih sostavkov en spis o beračenju po Hor-vaškem, ki priporoča, da naj se pravi siromaki doma hranijo, lenuhom pa da se po sklepu vseh srenj ali občin nič več ne dava; ker to, kakor reči zdaj (ne samo na Hor-vaskem) stoje, nima drugih dosledkov kot le dangubo in lenost. — Drugi sostavek pa govori o »zaslugah za narod in o nagradah naroda", ter dokazuje, da narod, ki štuje in slavi velike svoje može, samemu sebi največ koristi; pa v naravi človeški je vendar, da večidel ne gola slava in prazne besede, ampak »samo dobro premišljeni interesi" velike dela na svitlo vodijo; in v tem, da so Engleži najpametnejši, ker oni svoje ljudi znanstvene, ki trude se za srečo svojega naroda, pronočujejo, kakor tudi vojnike in druge zaslužence povzdigujejo med plemstvo (žlahtnike) ter jim tudi sredstev dajajo, da morejo brez težkih skerbi dalje poganjati se za blagor svojega naroda. — Čeravno smo mi Jugoslaveni in posebno Slovenci na tem', da se nam ka takega izpolniti ne more, ker «vet ne gre po naših, ampak po ptujih glavah, vendar zamoremo saj nekaj storiti, to je, zvunanje spoštovanje izkazovati svojim dobrotnikom, svojim rodoljubnim pisavcom. Tema namenu vstreči, bo izdal gosp. vreduik omenjenega lista zberko slik ali podob za narod jugoslavenskih zasluženih 18 mož. Ti možje so: Bleiweis, Bogo vi č, Daničic, De m eter, Gaj, Vuk Stefa-novic, J. Kukuijevič, Auton Mažurauic, Ivan M a ž u r a n i c, Miklošič, Pučic Orsat, Preradovič, Rački, S to o s, Šuiek, Tmski, Utješenovič, Vu-ko ti novic; vsi so spisa vci, in večidel pesniki. Podobe bodo narejene po najboljših umetnikih na Dunaji v največji obliki (Royal-Format) na kinežkem papirju; vsaki mesec bote se na svitlo izdajale po dve podobi. Predbrojenje (naročilo) terpi do 10. aprila; moreš se pa podpisati za vseh 18 podob po 2 gold.; zraven podpisa imaš položiti polovico, polovico pa, ko boš 8 podob imel že v rokah. Vender se more na posebno željo v ti predplati kaj olajšati. Kdor se želi samo za edine podobe podpisati, bo jih dobil po 2 gold. 50 nov. kr. Samo naročniki bodo jih dobivali, ker v tergovini se ne bodo prodajale. Kdor se podpiše za vse podobe, bo dobil brezplačno knjižico s kratkimi životo-pisi teh mož. Izdavauje takih podob pa še bo dalje šlo, in kdor bo vse te podobe vzel, bo h koncu dobil lepo izde-lauo podobo S t ros m a j er- o vo, ki se bo v štacunah pro-davala po 4 gold. Nadjamo se, da bojo domoljubi nekoliko premožni z radostjo segli po teh gotovo krasno napravljenih spominkih! V pozivu pravi slavni izdajatelj te zbirke, naj se duar za naročilo njeno pošlje franko v Karlovec (Karlstadt in Kroatien) pod naslovom: Abel Lukšic, iz-davatelj „Občih poslovnih novin", in naj se naznani ime in značaj naročnika, stanovanje in poslednja pošta. Iz Karlovca. (Odperto pisemce svojim rojakom). Od več strani svoje drage krajnske domovine sem prejel pisma, ki me iz dežele vabijo, da bi se volitev za naš prihodnji deželni zbor udeležil. Ker ne morem na vse prejete pisma pojedino odgovoriti, očitujem s tem jasno, da meni sedaj nikakor ni mogoče, za tako veliko čast prositi ali pa pri volitvah za odbor udeležeti se. Opominjam pa pri tej priložnosti vse drage domorodce in rodoljube, naj si na vso moč prizadevajo, take može za poslance izbrati si, kteri za krepak obstoj našega lepesra carstva, za zdravi napredek naše drage domovine iskreno uneti so, ker le po tem takem imamo upati, da bodemo vse nadloge, ktere nas še pričakujejo, z združeno močjo odvernili. Jez pa kakor cesarsk uradnik hočem za uaprej po svojem geslu: „Avstrija čez vseu pošteno na korist vsemu delati, naj bodem zunaj doma ali v dragi svoji domovini. V Karlovcu 6. marca 1861. Leop. Mart. Krajnc, c. k. kot. ureda in sodništva aktuar. v Iz Haloz na Staj. 10. sušca. Tudi po naših krajih so se na novo volili srenjski župani, svetovavci in odborniki po občinah. Volivni način po postavi od leta 1849 bi bil ustaven, samo preveč pisanja davijo, kar je pri nas stara navada, tedaj menda zgodovinsko pravo? Pa naj bo to; al drugo je, kar sče vselej tamo meri, kamor vse preteklih 10 let. Vsi spisi so bili neslovenski, vse razklade, če bi jim smel to ime dati, z nemškim imenstvom ter zmes s kako slovensko besedico v napačni skladnji, predstojnikova prisega nemška, indi tudi slovenska, česar okrajni vradnik ni znal brati, in je mogel kdo drug namesto njega; za svetovavce je prestava na desni strani. Sče bolje me je bolelo , ko sem zvedil, da se je gosp. uradniku na Ptuji žan-darstvo ponujalo; vendar seje, poznaje jagneta Haložane, za tako spremstvo zahvalil. Vemo žalibog tudi, da je v nektere srenje na pr. v Cirkovce neslovenskega vradnika res orožnik sprevajal, ter puško navzoč volivcov nabijal, ker so terjali slovenskega uradnika, ki bi jim bil tolmačil in vodil volitvo; 98 uradnik vide nezadovoljnost je odšel, orožnik pa položivši puško na dotične pisma, ktere je soseska htela imeti, je rekel; kdor se jih dotakne, naj si nasledke samemu sebi pripiše. Na to je tiho nastalo in žandar je s pismi vred odrinil. Tudi po drugih občinah so že ljudje razglasili, da ne morejo nemškega uradnika potrebovati. Kako bi se na pr. Solnograščani ponašali, ako bi jim terdega Poljaka ali Madjara, ki ne zna nemški, volitve vodit poslali; ali smo mi kukol, oni pšenica? mi poseje, mekine, oni celo zerno? mi martinščaki, oni sladka rumena jagoda? Poglej dačne knjižice, junake v polkovih! Kdaj bo ustavnost, rav-nopravuost tudi nam resnica? Haložan. Iz Gorice 6. marca. (Domačim in inostrancom marsikaj v prevdarek). Naj tudi ?)Novice" povejo, kolikor v njih poštene predalce spada, o večernih govorih, ktere imajo sedaj nekteri učeni gospodje v poslopji tukajšne vikše realke. Ti govori, letos pervi pot nasnovani, imajo skoz in skoz obilno udeleževavcov, ki so enkrat za vselej plačali po 2 gld. a. v. Polovica čistega zneska je odmenjena zavodu zanemarjenih otrok in druga polovica v pomnožeuje knjižnice na c. kr. višji realki v Gorici. — Pervi je govoril, (v talijanskem jeziku) gosp. dr. K. Doljak, mestni župan, 15. svečana, „o življenji ranjcega Vascotti-ta, frančiškana blagega spomina. Zapopadek je bil nravnega duha, podučnega značaja, se je kaj dobro prilegal šoli, cerkvi in deržavi. Množica ga je pazljivo bila poslušala od konca do kraja in izverstnemu govorniku nazadnje z živim ploskanjem razodela očitno pohvalo. — Drugi govor je Imel gosp. F. Vili i c as, začasni voditelj realke, v nemškem jeziku 22. svečana: 55o dnaru sploh, o rimskem penezu posebej". Kazal je govornik novce iz rimskih časov pred in po rojstvu Kristusovem. Kolikor se je zapaziti dalo, je to razkladenje zunej omenjenega starega dnara malokoga zanimivalo. — Tretjega govora se je krepko poprijel gosp. Ascoli, jud, izvoljen profesor modroslovja in literature v Turinu, 25. svečana. Govoril je „o etno-gr a Tiskih evropejskih zadevah", — po talijansko. Cversti govornik naštel je evropejske narode, njih plemena, njih jezike, njih narečja, dežele, v kterih prebivajo, meje, s kterimi se stikajo. Po tem takem spomnil je tudi tistega velikana, kteri na eni strani mraza trepeče in zmerzuje pri ledenem morji, v tem , ko na drugi strani pod toplim nebom v zahodnji Evropi, v Azii si pot s čela briše in lupi žlahnega sadja pod senco cvetečega drevja. Spomnil je namreč Slovanov, naroda največjega v Evropi, toda žalibog malo spoštovanega od inostranca iu to gotovo zato, ker se je prezaspan pravičnemu gospodarstvu po zaniker-nosti odpovedal, ter hišne ključe v žep potisnil ptujim, ki mu sedaj v njegovo škodo kot umestjeni gospodarji berbajo po njegovih skrinjah, omarah in zakladih in ga pehajo z njegovega ognjišča. In omenjeni gosp. Ascoli, kaj je nek rekel o tem nesrečnem zaspancu? Po tem, ko je marsikaj opravil o njegovem raznem narečji, o slovenskem dualu, o literaturi, je rekel nekako tako-le: „Narod slovanski, v Evropi narod največi, ako bi p ose de l edino literarni jezik po zgledu Talijanov, Francozov in Nemcov, bi užugal in prekosil vse druge sosedne narode". Kteremu domorodcov se ne širijo ponosno persa pri taki pravični besedi! Toda gosp. govornik pristavi v sklep svojega govora še naslednje opazke: „Narod slovanski seje zbudil prepozno in prehitro; prepozno — ker se je predolgo mudil le s ptujo literaturo; prehitro — ker namesto poprijeti se edinega vzajemnega literarnega jezika, se je razcepil izobraževaje svoje razne narečja". Pač obžalovanja vredni narod! Nesrečni narod, kteremu do zdaj ni bilo še dano toliko duševne moči, da bi 8e bil v literaturi zedinil! Al vprašam: Ce se je Slovan prepozno in prehitro zbudil, ali se ima tedaj zopet vleči, terdnejše zaspati izročivši tako ptujcu nož, da mu izteče med njegovim sladkim toda sramotnim spanjem vsa ostala slovanska kerv? Nočemo derzno ugibati, ako nam je gosp. Ascoli, sicer poštenega serca, ravno kaj takega svetovati hotel s svojo opazko „prepozno, prehitro". To pa vemo, beremo in slišimo, da Slovan ima obilno sovražnikov več ali manj v vseh narodih, s kterimi se stika, ki bi ga radi z lepo ali s silo poptujčili. Bog ne daj te sramote doživeti ne nam, ne našim potomcom! Mi tega tudi nismo nikoli mislili, nikakor še ne obupali, najmanj v poslednjih časih, odkar se je jel naš narod čverstejše zbujati. Mi smo še vedno terdne vere, da bo prej ali pozneje napočila tudi nam zlata doba. Po jugoslavenski akademii, utemeljeni v Zagrebu po pervaku jugoslavenskem, preuzvišenem vladiku Josipu Štrosmajer-u, se nam je vsem Slavenom zbudila svitla zvezda na vzajemnem literarnem obnebji. Ako Bog da in neobhodno potrebna sv. edinost, bomo ž njeno pomočjo v kratkih letih saj mi Jugoslaveni edini literarni jezik imeli za učene predmete, za izobražene Slavene. Tega potrebujemo — spoznajmo saj enkrat prav živo — kot riba vode. Poleg tega naj bi bila naša vsakdanja naloga, svojo vzajemno bratovsko ljubezen zmiraj bolj oživljati, priporočevaje slavenske časopise jo zmiraj bolj krepčati iu se po pošteni poti poganjati za pravice, ki nam grejo po volji cesarjevi, za pravice, ki so bile in so vsakemu narodu temelj napredovanja. To je, prizadevati si moramo neutrudljivo, da obvelja naš jezik v uradnijah in šolah. Pri tej priči spomnim se deželnih zborov, ki bodo muogo odločiti imeli v naši prihodnji osodi. Bodo v blagor ali nesrečo Slavenov. Gotovo v naš blagor, če nas bodo nadomestovali pravični domorodci. Upamo, da so se že prizadeli domoljubi posebno čč. gg. duhovni s svojim upljivom take može v prihodnje deželne zbore spraviti, ki se bodo neustrašljivo potegovali za naše pravice in se upirali vsakemu sovražnemu duhu. Kolikor je previditi, bo v goriškem deželnem zboru laška stranka močno nadomestovana. Mi Slovenci goriški utegnemo tudi še dalje praznih rok ostati, ako bodo naše pravice, nas jezik, naše šole zagovarjati imeli ptuji, ali poptujčeni ali plahi zajci, ki si ne bodo upali še dihati ne. — Tudi vemo, da ne manjka takih, ki nam bodo ugovarjali in nam že ugovarjajo: „Cmu se vi Slaveni toliko trudite za vaš jezik? saj ga nečemo ne v uradnije ne v više šole, ker je še pre-okoren, zarobljen, nikar priličen učenim spisom in predmetom". Mi bi takim in enakim besedovavcom brez ovinkov tako-le odgovorili: (les je. da naša slovenščina ni tako olikana kakor je laščina ali nemščina, ni res pa, da je naš jezik še tako okoreu, da bi se v njem spisati ne dale opravila zadevajoče naše ljudstvo, ali da bi se v njem nikar učiti ne dali tudi učeni predmeti. Nasprotnega nas uči že zadosti naša mala literatura, prepričujejo nas naši učeni možje, ki so že marsikako učeno knjigo na naš jezik zložili, čeravno zbog okoljnost ne še vse belemu dnevu izročili. Okorna in zarobljena je sloveuščina, veste komu? — tem, ki se je učiti nočejo, ki jo zatreti iščejo, — tem, kteri v šole nepraktične greščine na cente in, celo francoščine ali angleščine, vpeljujejo in jo priporočujejo z večo gorečnostjo kakor pa jezik, ki ga govori narod v deželi. Vemo sicer, da kolikor jezikov kdo zna, toliko ljudi on velja; pa tudi terdimo, da taki človek malo velja, ki najpotrebniši deželni jezik zaničuje in ptujšino namesto njega vpeljuje. Iu ako bi tudi res bilo, kar naši nasprotniki o našem jeziku kvasijo, ali sledi iz tega, da se mu še dalje vsa poštena priložnost v njegovo otesanje jemlje? Ali je šlo nek tali-janščini ali nemščini v začetku v šolah in uradnijah ravno tako čversto spod rok, kakor ji zdaj gre? Gotovo da ne; vsak začetek je težak. Protivniki naši! nikar pa se ne oplašite po našem tirjanji. Kot vselej smo tudi sedaj , posebno mi Slovenci, z malim zadovoljni. Sperva naj gre, kakor more; ne bomo vas pisano gledali, če tudi kako ptujo besedo vpletete. Al naše serce bo veselja igralo, viditi, da ste nam vi Lahje in Nemci pošteni prijatli, ki kot 99 miroljubni, keršanski sosedje in bratje nam serčno radi privoščite in dajete kar nam po pravici gre: spoštovanje našega milega jezika, našega verlega naroda! Pa oj! kje sem? kam sem zašel? Poslopje realke, govorniki! kje ste? Glejte kam človek zabrede, komur kri ni voda! Po tej opazki se vernem nazaj v sobo realke se še poslovit od govornika juda. Gosp. Ascoli je še mlad človek, tukaj mnogo spoštovan zastran njegove učenosti, posebno v jezikih. Kako gorko mu je serce do naroda njegovega, je bilo očitno pri tem, kako se mu je serce zadosti zibalo pri omeni Jeruzalema, okoli kterega si je z močnejšim glasom sanjal zedinjenje po celem svetu razkropljenega hebrejskega naroda. Ne manj pa se je pokazal iskrenega, svobodoljubnega Talijana. Zunaj nekterih prenapetih opazk je zapopadek celega njegovega govora dopadel, dopadlo pa ni njegovo narekovanje prehitro in preenoglasno. — 1. marca je govoril g. F. Pfeiffer, civilni inženir: „o nauku od glasov" — po nemško. Razjasnoval je svoj govor ter razne glasove izmikal s poskusi na drotu, elastični vervici , strunah, steklu, na glasoviru itd. Terpel je govor skoraj 2 uri. Al gospod Pfeiffer, humorističnega temperamenta, je dolgi čas kratil s šaljivimi opazkami, da je svoje poslušavce večkrat v glasen smeh posilil. Govor je več ali manj dopadel. Prihodnjič bodo se štirje govori, namreč: 8., 15., 22. in 27. marca. Z veseljem naznanjam domorodcom, da bo 22. t. m. spregovoril v slovenskem jeziku častiti naš gosp. Maruši č, katehet spodnje gimnazije in učitelj slovenščine. Verli rodoljub hoče očitno pokazati, da se ne sramuje spregovoriti tudi pred celim svetom, vpričo sovražnikov v svojem materuem jeziku. To je pravo in tako mora biti. Spoštujmo najpred sami sebe, in spoštovali nas bodo tudi drugi narodi. Josip Furlani. Iz Prema na Notrajnskeni 6. sušca^ J. G. — Ko je včeraj burja najhujše razsajala, se je v Celah v naši fari uuel zvečer ob 9. uri hud ogenj in hipoma je pogorelo 15 hiš z vsem poslopjem, nekaj krav in prešičev, še več pa ovac. Sreča velika, da so ljudje vsi iz ognja zbežali. Odnesli so pa malo več od tega, kar so na sebi imeli. Se hujše je za prebivavce to, da so pred 11 leti tudi do čistega pogoreli. Naj se dobrotniki usmilijo revežev! Iz Idrije 18. sušca. #-#-# z veseljem Vam naznanim,