D o p i s i. Eapela pri Radgoni. (Piskrovez.) Kar kdo obljubi, pravijo, mora tudi spolniti, ako hoče biti mož-beseda. No, in ker tndi jaz ne bi bil rad lažnik, zato hočem danes spolniti svojo obljubo, narnreč povedati, kakšen »gift« sem naredil iz »Stajerca«, kako se prideluje in kako se ta reč rabi. Torej pazite! Ptujski korondič se mora najprej dobro posuSiti, potem se dene v stopo ali pa tudi v mcžnar ter se mora pač dobro stolči, da je kakor prah. Nato se vzame iz stope ter se dene k temu nekoliko koruznih otrobov. Vse to 86 prav dobro pomeSa in strup je gotov; in še kako imeniten strup. Če ta strup nastaviš mišim ali podganam, si lahko za gotovo prepričan, da si pregnal to nadležno stvar za vselej. Ali pa če nekoliko tega strupa potreseS na žrjavico in pokadiS s tem po hlevu, seveda moraS živino prej izgnati, pocrkajo vse muhe, pa 8e celo stenice, ako bi se. slučajno kje nahajale. To ni samo imeniten strup, ampak tudi nevaren. Če bi torej kdo hotel delati ta strup, mora biti pri tem do skrajnosti previden, da ne pride k temu kaka druga stvar, pes ali mačka, ker potem bi lahko nastala steklina. Toda dovolj o tem. Obljubil sem tudi nadalje, da se bom predstavil svojim prijateljem, posebno onim okrog »Štajerca«, ker nekateri od tistih bi prišii radi z menoj v ožjo prijateljsko zvezo. Pa skoro ne vem, kako bi se predstavil, da bi me vsaj gotovo vsi poznali. Toda, naj bo! Najprvo vam naznanim, da je piskrovez človek kakor drugi ljudje, ne pa kaka divja zver, kakor so nekateri mislili. In sieer človek, ne velik, pa tudi ne pritlikavec, ne debel, pa tudi ne presuh, nisem bogat pa tudi ne ravno berač, nisem gospod, pa tudi nikak cunjar; nisem ravno pameten, pa ludi nor ne. Imam dve roki, oči, nos, hodim tudi po dveh kakor drugi Ijudje, glejte, Se glavo imam najviSje telesa, torej na vratu; kaj ne ravno tako kakor drugi ljudje. Fwo me torej! To sem tedaj v vsej svoji krasoti kakor sera dolg in Sirok, ve3 tak kakor navaden Clovek. No, zdaj mislim, bode dovoij. Saj sem pa tudi povedal po pravici, kaj sem in kakSen sem, to pa tako veste, da imam svoj brlog tam nekje okoli Kapele. Upam, da se bomo zanaprej bolj pozaali in si bomo takorekoč tudi bolj domači. Tudi vam, gospod urednik, naznanim, da bom v kratkem zopet zadel piito na rame in Sel po svojem »kšeftu«. Po letu sem hodil tu pa tam tudi na biir, no, po zitni se mi to zdi premrzlo, ker ve-ste, gospod urednik, jaz sem po zimi grozno rad na toplem, me vsaj ne zebe. No, pa saj pravim: toto colingo bom 5e nareda na biiri potem pa mirna Bosna, cejag v piito, piito čez pleča pa gremo. če me kaj ne premoti. Najbrže grem v Hrastje, ker tam je grozno dosti »kšefta« za me! Iz slovenskih Haloz. (Prijatelji kmeta.) Z dne 29. novembra t. 1. nam piše ptujska mula, da je bil na dan sv. Katarine kaj živahen sejera v Ptuju. Za vas meSčane je bil v resnici živahen, zakaj neki ne bi, ker ste nam od drugod doslim kramarjem prostore toliko računili, da smo kar strmeli. NajmanjSi kramar je moral plačati 1 K 40 vin. in vi ga niste vpraSali, ali je že skupil toliko ali ne. Večji kramarji so pa plačalf po 5 K in Se več. Torej je bil v resnici živahen za vas, za nas pa pomilovanja vreden. Potem piSe »Štajerc<, da bode v prihodnji Stevilki bolj natanko poročal. Radovedni smo, ali bo povedal, koliko smo morali plačati ali ne. Zmiraj piše, ubogi kmet in kramar, jaz vama bodem pomagal. Kje nam pomagaS, dokaži nam! Kako pa je bilo s tistimi 40.000 K ? Kdo je dobil za nas uboge Haložane namenjeno polovico svote? BogataSi, mi siromaki pa stradamo. Ce zopet za nas kaksna podpora pride, tedaj pa le hajd bogataži po njej; siromak li pa bodi zadovoljen, da lepe palače gledaš, katere se stavijo z nam namenienim denarjem. Mula kriči, pomagal bodem ubogemu kmetu. Dokaži, kje si Se kaj pomagal! Če bi kaj hoteli pomagati, zakaj pa ste pri vašem korondiči naročnino zviSali na dve kroni? S tem ste zopet kmetu pomagali! Pa saj ga poSten človek niti zastonj noče, ker se strupa vsak boji in beži, kolikor ga morejo noge nesti. Mi kramarji ne bi nobenih dobičkov iskali, saj za sebe itak nimamo dobička, pač pa za mestjane, ker moramo tako drago prostore plačati. Potem piSe ptujska pokveka: mi smo naprednjaki. Vi ste naprednjaki pri aprejemanju denarja, mi pa moramo stradati zato, ker vi mastne nečenke po krožnikih sučete. Očko Orniga »Štajerc« na vse kriplje hvali. Saj je mogoče hvale vreden, pa za Ptujčane, za ubogega kmeta nikdar. Večkrat sem že priSel po svojih opravkih v kako hišo, kjer so na »Štajerca« naročeni. 0 joj, kako so ga v kaki kot skrivali. Zakaj pa ta strupeni list tako skrivate? PoStenega lista poStenjaki ne skrivajo. Ker se sramujete, da ste naročeni na ta list. — Novo leto se bliža, torej pokažite svoj značaj; naročite si take časnike, kateri govore resnico in katerih vam ni treba skrivati! lz Mnrskega polja. (V obrambo!) Cenienim bralcem »Slov. Gospod.« hočemo danes v kratkih vrsticah naznaniti, kake sovražnike imatno mi izvenljutomerski fantje in dekleta. Kakor je znano vsem bralcem, ustanovilo se je v ljutomerskem trgu novo druStvo >Murski Sokol«, kateri zelo dobro napreduje. Pristopili so fantje iz trga, iz vesnic ter iz Slovenskih goric. Ni pa Se dolgo, odkar smo sliSali, da nas je neka cenjena gospica ljutomerska opravljala proti nemSkutarjem, da so v druStvu sami viničarski sini ter drugt priprosti ljudje. Gospica se je zmotila, ker v društvu niso sami viničarji ter prostaki, ampak tudi drugi gospodje, kateri so še več kakor mi. A če bi tudi bili, kaj za to? PoStena slovenska srca bijejo tudi v viničarskih hišieahl PreziraS tudi naSa zunanja dekleta, katera bi ti morala čast skazovati. Svojim součenkam se še ne bode nikakor Cast skazovala. Kako si ti torej upa8 kaj takega proti nam govoriti ? Ali nismo mi taisti trpini, kateri obdelujemo naSo zlato polje ter sedajne naSe docela uničene vinograde, kateri delamo in se trudimo od zore do mraka, se tnučimo ter žulimo svoje roke ? In vi nas ho5ete prezirati? Mi slovenska mladina, ki smo se začeli v tem letu tako nadepolno vzbujati, zastavimo pa si vkljub vsemu nalogo, da branimo naSo domovino proti vsiljivemu tujcu. Na8e srce je polno ljubezni do milega nam naroda in slovenskega iezika! Ne dajmo se od nikogar premotiti, temveč dvigajmo visoko zastavo narodne zavesti in omike, in pod to zastavo bomo rešili slovensko zemljo v sedanjih tužnih razmerah ter odbiii vse naSe sovražnike. Slovenska mladina, pogum velja, naprej!