CEUE, 19. JULIJA 1979 - ŠTEVILKA 28 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL ceue, laško,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
Prazniki se kar vrstijo in z njimi mnogo prireditev, a tudi politični niso
zaradi počitnic prenehali opozarjati nase. Tako se nam v času »kislih
kumaric«, kot pravimo časnikarji obdobju poletnih počitnic, ni treba
bati, kako bomo napolnili časopise.
Minulo nedeljo so praznovali v Laškem, na Vranskem in v nekaterih
krajevnih skupnostih. Pretežni del naše današnje številke pa posve-
čamo Celju, ki 20. julija praznuje občinski praznik. Občanom občine
Celje iskrene čestitke!
vaš urednik
CINKARNA CELJE
VELIKA ZMAGA
Nova tovarna ofsetnih plošč
Za praznik celjske občine
tudi pomembna delovna
zmaga. Zdaj v Cinkarni. To
je nova tovarna ofsetnih
plošč iz traku, objekt, ki je
del prizadevanj za preusme-
ritev proizvodnje, selekcijo
obstoječega programa in se-
veda sestavni del načeta za
modernizacijo in stabilizaci-
jo perspektivne proizvodnje.
Smernice razvoja Cinkar-
ne za naslednje srednjeročno
obdobje nakazujejo pota v
novo proizvodnjo predvsem
na področju predelovalne
kemije.
Zato so prihodnji nosilci
razvoja v Cinkarni predvsem
reprodukcijski material za
grafično industrijo, sredstva
za gradbeništvo, biokemija
ter predelava umetnih mas.
Grafična dejavnost, oziro-
ma proizvodnja grafičnih
materialov, v Cinkarni ni no-
va, saj sega že v leto 1933. 2e
tedaj, kaj šele danes, je hitri
razvoj grafične industrije za-
hteval domače materiale za
tisk. In tako ni naključje, tu-
di ob osnovni proizvodnji
cinka, da se je Cinkarna
opredelila za proizvodnjo
cinkografskih in ofsetnih
plošč za potrebe grafične in-
dustrije.
>■ Nova tovarna ofsetnih
plošč, ki jo bodo v Cinkarni
izročili namenu danes opol-
dne, je že tretja po vrsti in
logična posledica vse hitrej-
šega razmaha grafične dejav-
nosti v tej delovni sredini.
Svojo dolgoletno tradicijo v
Cinkarni ima tudi proizvod-
nja barv za potrebe grafične
industrije. Velika vrednost
nove tovarne se kaže tudi v
dejstvu, da so se v njeni te-
hnologiji uveljavili lastni
strokovnjaki!
V novi tovarni bodo proiz-
vedli 2,100.000 kv. metrov of-
setnih plošč. Medtem, ko bo-
do s tretjino te proizvodnje
krili vse domače potrebe, bo
preostanek namenjen izvo-
zu. Vsi ti veliki uspehi grafič-
ne dejavnosti v Cinkarni pa
so tudi podlaga razgovorov,
da bi Cinkarna skupaj s tuji-
mi pcirtnerji zgradila novo
tovarno tiskarskih plošč zu-
naj meja naše domovine.
Dosedanji uspehi grafične
dejavnosti v Cinkarni so naj-
lepše jamstvo za nadaljnji ra-
zvoj!
M. BOZiC
LOŠKE
POLETNE
PRIREDITVE
Tradicionalne loške polet-
ne prireditve bodo za praz-
nik vstaje slovenskega naro-
da 22. juUja v skupni organi-
zaciji konjiške občinske bor-
čevske organizacije in pro-
svetnega društva Marjan
Rap iz Loč. Ta dan je ozna-
čen še z vsakoletnim Kmeč-
kim praznikom, ki se bo za-
čel ob 15. uri.
Po programu bomo naj-
prej lahko videli povorko
starih kmečkih vozil z orodji
za kmečka opravila iz prete-
kle dobe. Nato se bo na ko-
šarkarskem igrišču predsta-
vila folklorna skupina Gradi-
ščanskih Hrvatov, v novem
kulturnem domu pa bo od-
prta razstava amatenev sli-
karjev in oblikovalcev konji-
ške občine. Za zvečer je do-
mača kino-sekcija pripravila
predvajanje celovečernega
domačega filma Nevesinjska
puška.
V slučaju slabega vremena
bodo vse prireditve v kultur-
nem domu v Ločah, sicer pa
prostem. In naj izdamo še
to, da bo za prijetno razpolo-
ženje dobro poskrbljeno, saj
bosta goste zabavala kar dva
narodno-zabavna ansambla.
KONRAD SODIN
IZVRŠNI
SVETO
CINKARNI
Prejšnji teden je stekla
beseda o zadnjem dogod-
ku v celjski Cinkarni tudi
na seji Izvršnega sveta
občinske skupščine Ce-
lje. Sejo je vodil predse-
dnik IS Venčeslav Zalezi-
na, navzoč pa je bil tudi
direktor Cinkarne Ber-
nard Krivec. Več kot tri
ure je tekla široka razpra-
va o tem, kako je do ne-
sreče pri izMvu strupenih
snovi iz dveh deponij v
Žepini prišlo, kakšna je
škoda in kaj je treba ne-
mudoma storiti, da se po-
dobni primeri ne bi več
dogajali. Mnogi so sode-
lovali v" razpravi, kjer pa
je žal med treznimi pre-
misleki bilo tudi nekaj
takšnih opravičevanj, ki
niso »na mestu« zaradi te-
ga, ker bi se jih z malo več
posluha dalo že prej od-
praviti.
Zaključek seje članov
izvršnega sveta je bil tak,
da so na pobudo predse-
dnika Venčeslava Zalezi-
ne sprejeli več sklepov,
katere je treba nemudo-
ma realizirati. Sicer pa
več o tem preberite na 6.
strani.
>	TONE VRABL^
SLAVJE V
GORICI PRI
SLIVNICI
Krajevna skupnost Gorica
pri Slivnici, kjer bo čez me-
sec dni osrednja proslava
praznika šentjurske občine,
so v nedeljo proslavili kra-
jevni praznik v spomin na
prvo oboroženo akcijo v teh
krajih.
Slovesnost je bila toliko
večja, saj so slavili hkrati 50-
letnico gasilskega društva.
Osrednja proslava je bila pri
osnovni šoli. Velika pridobi-
tev je v tem kraju tudi nov,
sodobno urejen gasilski
dom. V uporabo so dah tudi
novo avtocistemo, ki ima
' 120 botrov in botric.
Slavnostni govornik je na
proslavi bil predsednik
skupščine krajevne skupno-
sti Alojz Recko.
Ob 50-letnici društva so bi-
Li z zveznimi odlikovanji na-
grajeni trije gasilci: Martin
Avžner, Martin Cmok in
Ivan Žogan.
Krajevna skupnost, ki je
slavila, beleži obilo uspehov
pri reizvoju kraja, zlasti pa pri
uveljavljanju krajevne sa-
mouprave, v kateri sodeluje
zelo veliko število krajanov.
M. PODJED
V petek, 20. julija, bomo v naSi občini
spet slavili svoj občinski praznik, ki je
posvečen spominu na ustanovitev prve
celjske partizanske čete sredi leta 1941.
Hkrati z občinskim praznikom bomo slavi-
li tudi 22. julij, dan vstaje slovenskega na-
roda, ki se je pred 38 leti pod vodstvom
Komunistične partije s tov. Titom na čelu,
odločno uprl do zob oboroženim nacistič-
nim okupatorjem ter si v štiriletnem brez-
kompromisnem boju, skupno z drugimi ju-
goslovanskimi narodi in narodnostmi, pri-
boril svobodo, mir in neodvisnost pa tudi
osnovne pogoje za hiter vsestranski napre-
dek in razvoj novih socialističnih samou-
pravnih odnosov med ljudmi. In nobenega
dvoma ni, da smo prav na pridobitvah
zmagovite narodnoosvobodilne borbe z
obnovo in socialistično izgradnjo tudi v tej
povojni etapi naše revolucije izbojevali še
eno izredno pomembno zgodovinsko zma-
go. V razmeroma kratkem času 34. let smo
popolnoma spremenili politično, gospo-
darsko, socialno, kulturno in urbano podo-
bo naše domovine, predvsem pa izboljšali
življenjske pogoje delovnih ljudi, ki si sa-
mi po samoupravni poti, v skladu s svoji-
mi potrebami, interesi in možnostmi gra-
dijo svoj lepši današnji in jutrišnji dan.
V tem procesu globokih revolucionarnih
sprememb, vsesplošnega napredka in ra-
zvoja, je tudi Celje kljub raznovrstnim te-
žavam, občasnim zastojem in kolebanjem,
držalo korak z razvojem drugih krajev,
mest in območij naše republike in SFR
Jugoslavije. Rezultati takega napredka so
vidni vsepovsod, na vseh področjih druž-
benopolitičnega, gospodarskega, socialne-
ga in kulturnega življenja občine. Kažejo
se v razvoju samoupravnih odnosov in de-
legatskega sistema, v napredku gospodar-
stva, naraščanju dohodka, v večji zdrav-
stveni zaščiti in socialni varnosti, razvoju
šolstva, kulturne, športne in rekreativne
dejavnosti, v širjenju in urejanju mesta in
drugih naselij, v povečevanju števila zapo-
slenih in v izboljševanju stanovanjskih in
drugih življenjskih pogojev delovnih
ljudi.
Celje je po številu zaposlenih'in višini
družbenega proizvoda na 3. mestu v SR
Sloveniji, po narodnem dohodku na prebi-
valca pa se je v zadnjih šestih letih prema-
knilo z osmega na četrto mesto med obči-
nami naše republike.
Vendar z doseženim ne moremo in ne
smemo biti povsem zadovoljni. Marsikaj
bi lahko opravili več in bolje, če bi bili bolj
zavzeti, dosledni, učinkoviti in odgovorni
pri uresničevanju samoupravno dokaj do-
bro dogovorjene politike, planov, progra-
mov, sklepov, stališč in smeri našega ra-
zvoja. Predvsem smo še premalo storili za
krepitev samoupravnega položaja delav-
cev v združenem delu, da bi delavci zares
lahko vsepovsod, v vseh okoljih in na vseh
nivojih neovirano odločali o pogojih in re-
zultatih svojega dela. Premalo odločni
smo bili v boju proti pojavom in ostankom
podjetniške, birokratske, tehnokratske in
malomeščanske miselnosti. V nekaterih
OZD še nismo dovolj storili za odpravo
podedovanih strukturalnih neskladij v ra-
zvoju celjskega gospodarstva, vzrokov sla-
bega gospodarjenja in kriznih žarišč. Pre-
počasi poteka proces vzpostavljanja do-
hodkovnih odnosov, svobodne menjave
dela, združevanja dela in sredstev, aktivi-
ranja naložb, naraščanja produktivnosti
dela in modernizacije proizvodnje. Manjka
nam tudi kvalitetnih razvojnih programov
posameznih TOZD in OZD, programov, ki
bi sloneli na novi proizvodnji, visoki so-
dobni tehnologiji, katerih proizvodnja bi
bila močneje usmerjena v izvoz in bi prina-
šala višji dohodek in večje osebne dohodke
ter omogočala tudi hitrejše izboljševanje
življenjske ravni vsega prebivalstva. V Ce-
lju tudi nismo povsem zadovoljni s stopnjo
razvoja malega gospodarstva, uslužnostne
dejavnosti, s stanjem preskrbe, z varstvom
okolja, uresničevanjem kadrovske politi-
ke, s preobsežnim zaposlovanjem in še
marsičem.
Ko v teh prazničnih dneh upravičeno in
ponosno poudarjamo velike uspehe v na-
šem dosedanjem razvoju, je prav, da opo-
zorimo tudi na omenjene slabosti, ker nas
zvestoba pridobitvam NOB najbolj nepo-
sredno obvezuje, kontinuiteta revolucije
hrabri, praznovanje pomembnih jubilejev
naše preteklosti pa vliva nove moči, ki jih
potrebujemo v prizadevanjih za nadaljno
še hitrejšo izgradnjo in krepitev naše sa-
moupravne socialistične skupnosti. Zato
naj bo občinski praznik ne samo priložnost
za obujanje spominov, temveč hkrati tudi
močna spodbuda za povečane napore, da
bi pospešili proces gospodarske, socialne
in kulturne preobrazbe občine in odpravili
vse tisto, kar nas ovira pri vsakdanjem
delu in moti zdrave samoupravne odnose
med ljudmi. V tem smislu želim vsem de-
lovnim ljudem naše občine še veliko uspe-
hov in jim prisrčno čestitam k prazniku.
Predsednik
Občinske skupščine
JOŽE MAROLT
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
CELJE
VEUKA PRIPRAVUENOST UUDI
Naloge bomo rešili z lastnimi silami in znanjem
Pregled trenutnega druž-
benoekonomskega položaja
v občini zahteva temeljito
oceno uresničevanja vseh te-
meljnih ciljev in nalog, dogo-
vorjenih s srednjeročnim
družbenim planom ter z do-
govorom o temeljih družbe-
nega plana občine za obdob-
je 1976-1980. Čeprav ni na-
men tega prispevka, da bi v
takSnem obsegu analizirali
stopnjo uresničevanja nalog,
pa je vendar potrebno, če že-
limo dobiti predstavo o polo-
žaju, dati nekaj podatkov na
osnovi že omenjenih doku-
mentov.
Celje si je s srednjeročnim
planom zastavilo pomembne
cilje na vseh področjih druž-
benoekonomskega razvoja v
najširšem smislu. Ce najprej
ocenimo osnovne pokazate-
lje, potem lahko rečemo, da
je doseženo veliko, in da so
nesporni premiki na vseh
področjih družbenoekonom-
skega razvoja. Ti premiki so
nedvomno dosežek napora
vseh občanov v občini, do-
sežki razvoja samoupravnih
družbenoekonomskih od-
nosov na vseh področjih
združenega dela. Celje, kot
tretje gospodarsko in kultur-
no središče v SRS, nosi temu
ustrezno tudi odgovornost,
saj se v občini opravlja tudi
vrsta dejavnosti (šolstvo,
zdravstvo, sodstvo itd.), ki so
potrebne za širše območje.
Tako da skrb ni omejena sa-
mo na lastne naloge v občini,
temveč moramo v širšem in-
teresu združenega dela obli-
kovati nenehno take rešitve
v našem razvoju, ki bodo
soočene s temi širšimi inte-
resi.
Ce je bilo leto 1976 ocenje-
no za kritično v gospodar-
skem razvoju, se je položaj v
letu 1977 in 1978 bistveno
popravil na skoraj vseh po-
dročjih. Količinski obseg in-
dustrijske proizvodnje je
presegel pričakovanja tako v
letu 1977 kot 1978, pričakuje-
mo pa da bo plan dosežen
tudi v letu 1978. Prav tako je
presežen družbeni proizvod.
Dalj časa je v gospodarstvu
Celja predstavljal poseben
problem izvoz, v letu 1978 pa
se je povečal za 19%, porast
pa beležimo tudi letos za
20%. Pri zaposlovanju še ni-
smo uspeli obvladati izredno
močnih teženj v nekaterih
OZD po nekontroliranem za-
poslovanju in to predvsem
manj strokovno usposoblje-
nega kadra. Stopnja 2,5%, ki
smo jo postavili v plan za le-
to 1979, bo najbrž prekorače-
na. Gotovo je eno izmed
osrednjih vprašanj, na osno-
vi katerega ocenjujemo naš
razvoj, koliko uspevamo v
preusmerjanju industrije,
čeprav so doseženi nekateri
premiki, zlasti v Železarni
Store, LIK Savinji in AERU,
pa vendEir vsi ukrepi v tej
smeri še niso uresničeni. To
se kaže v tem, da zaostajamio
z modernizacijo proizvodnje
in uvajanju višje tehnologije,
kot tudi da nekatere naložbe,
ki so bile s to predpostavko
zastavljene, še ne dajejo za-
dostnih učinkov, odnosno,
da se nekatere celo pojavlja-
jo z izgubo - tovarna traktor-
jev, letos pa še furnirnica v
LIK Savinji. Tako stanje je
zaskrbljujoče iz več razlo-
gov. Porajajo se nehote po-
misleki, ali je bila dosedanja
usmeritev v posamezne na-
ložbe zadosti pretehtana.
Zaustavljati se ob razmišlja-
nju ali tako naprej, najbrž ne
kaže. Nasprotno, s še večjimi
napori bo potrebno usmeri-
tev nadaljevati, ter ambicije
v to smer dosledno in čim-
prej uresničiti. Najbližje so
trenutno realizaciji tovarna
kotlov v Emo, ki bi se naj
zgradili v Šentjurju, tovarna
tehtnic in gorilcev v Libeli
(pričetek v jeseni), nova to-
varna grafike v Aeru - pre-
dvidoma pričetek v začetku
leta 1980. Nadaljnji projekt v
tej smeri je predviden v Kli-
mi, ki se lahko uspešno širi v
proizvodnjo ventilatorjev in
drugih klimatskih naprav.
Seveda pa ne smemo videti
preusmerjanja samo v novih
naložbah, potrebno je več
storiti tudi na modernizaciji
obstoječe proizvodnje, racio-
nalizaciji, uvajanju višje te-
hnologije itd. Posebno trd
oreh ostaja še naprej sanaci-
ja Cinkarne. V Cinkarni letos
sicer odpiramo nove proiz-
vodne obrate Grafike, v
gradnji je valjama, zatika pa
se še naprej v Ti02. Manjkajo
sredstva za ekološko sanaci-
jo. Celovito bo potrebno pre-
soditi položaj in sprejeti od-
ločitve, ki bodo zagotovile
trajnejšo rešitev za kolektiv
in tudi za Celje.
V tem času smo dosegli
pomembne rezultate v ra-
zvoju gradbeništva, kjer se
zlasti Ingrad vse bolj uve-
ljavlja kot širši ponudnik, ne
samo storitev, temveč tudi
proizvodov. Na tej osnovi je
realiziranih tudi več investi-
cijskih naložb v proizvodnjo
gradbenega materiala. Trgo-
vina, dolgo vrsto let v Celju
izredno živsihna v svojem ra-
zvoju, že nekaj časa izgublja
na dinamiki v razvoju in tudi
ni več dovolj usposobljena
da bi pravočasno reagirala
na zahtevo potrošnikov, ki
so vse bolj glasne in kritične.
V Celju že skoraj 4 leta načr-
tujemo veleblagovnico, ven-
dar do realizacije dogovora o
skupnem nastopu pri finan-
ciranju med trgovskimi de-
lovnimi organizacijami ne
pride. Na tem področju tudi
sicer ugotavljamo največji
izpad naložb. Trgovina takš-
na, kakršna v Celju je, očitno
ni sposobna sproti slediti na-
glemu oblikovanju novih so-
sesk, ki nujno potrebujejo
nove prodajne prostore.
Ce smo ob zaključku leta
pričakovali, da se bomo koli-
kor toliko otresli izgub, so se
ta pričakovanja ob tromeseč-
nih rezultatih poslovanja po-
kazala za preuranjena. Ra-
zmeroma velike izgube se
pojavljajo v tovarni traktor-
jev v Železarni Store (neure-
jene cene in carinski režim),
na novo sta se pojavila fur-
nirnica v LIK Savinji in To-
per, še vedno pa ostajajo v
tej skupini Cinkarna - TiOz,
EMO in še nekateri.
Izgube v OZD v Celju
predstavljajo nenehno oviro
za uspešnejše poslovanje v
celoti. Potrebni bodo še večji
napori vseh, posebno še ko-
lektivov, da se bo položaj
uredil.
Pomembne uspehe beleži-
mo v razvoju gostinstva (nov
hotel Evropa, nov objekt
Turške mačke), zdraviliške-
ga turizma (nov hotel v Do-
brni), prisotno pa je tudi
oživljanje same turistične
dejavnosti. Uspešno se uve-
ljavlja izgradnja objektov po
II. referendumskem progra-
mu, objektov na Golovcu
(plavalni bazen), modernizi-
rali smo cesto na Svetino,
obnovili ceste v mestu, pri-
čeli smo z izgradnjo magi-
strale zahod, ob občinskem
prazniku odpiramo avtopoli-
gon, ki pomeni z vidika var-
nosti v prometu veliko pri-
dobitev, gradimo vrsto ko-
munalnih objektov (vodovo-
di, zajetja, rezerve tekočega
plina in nafte, v pripravi je
tudi gradnja silosa za žito
idr.).
Velika aktivnost je prisot-
na v KS, kjer smo dosegli
občutne napredke na vseh
področjih. Pospešeno pri-
pravljamo priprave, izgraju-
jemo zaklonišča, opremlja-
mo enote civilne zaščite in
teritorialne obrambe, izobra-
žujemo občane za potrebe
LO in DS itd.
V Celju trenutno gradimo
751 stanovanj in sledimo pla-
nu, ki je postavljen do leta
1980. Oskrbeli smo Celjane z
vodo, izboljšala se je zdrav-
stvena oskrba občanov, v
pripravi je modernizacija
bolnišnice. V Celju dobimo
novo zgradbo za potrebe
UJV, v njene dosedanje pro-
store se seli zdravstveni cen-
ter. Intenzivno se pripravlja-
mo na Hortikulturo 80, olep-
šujemo parke, poti, okolja,
zgradili pa bomo tudi Sončni
park na Dečkovi cesti. Celje
dobiva zadnje čase novo po-
dobo, saj se intenzivno ureja
stari del mesta (Zidanškova
ulica, Tomšičev trg, Tomši-
čev trg, Stanetova ulica in
druge), tako da bo postal ta
del ponovno priljubljen pri
občanih. Teži pa nas še ve-
dno dokaj težka prometna si-
tuacija, vendar se bo tudi ta z
izgradnjo magistrale zahod -
to je povezave od Maribor-
ske ceste pri vojašnici preko
Čopove ob progi do Levca
izboljšala. Seveda pa ne sme-
mo predolgo odlašati tudi z
izgradnjo južne ceste, ki bo
povezovala Mariborsko,
Aškerčevo in Ulico XIV. di-
vizije, ter se usmerila preko
savinjskega mostu v Laško.
Dobili smo tudi prve osnove
mestnega prometa, ki ga ure-
ja Izletnik.
Vsega, kar se dogaja v KS
in OZD in v občini kot celoti,
gotovo ni možno zajeti. Očit-
no pa je, da je dejavnost zelo
razgibana in da se v njej zrca-
li velika pripravljenost obča-
nov za boljše počutje in višji
družbeni, kot tudi osebni
standard. V Celju bomo mo-
rali še bolj strniti sile, da bi
lahko rešili nejkatere težave v
gospodarstvu in drugod. Za-
vedati se moramo, da jih bo-
mo rešili uspešno predvsem
z naslonitvijo na lastne sile
in znanje. Zato je potrebna
široka mobilizacija vseh,
nihče ne more pri tem in ne
sme ostati zunaj ali biti so-
potnik dogajanj. Vsakdo mo-
ra prevzeti del odgovornosti,
da bi lahko jutri živel lepše v
naši samoupravni sociali-
stični družbi.
Predsednik
Izvršnega sveta
VENCESLAV ZALEZINA
Pogled na stari del Celja. Spredaj Savinja...	Foto: MB
FRANJO
ČEVMIK
Kadar koli teče beseda
o celjskem gradbeništvu,
posebej o največjem
gradbenem kolektivu na
našem območju - Ingra-
du, potem je težko prezre-
ti človeka, kije v tej sredi-
ni četrt stoletja. In tako je
bil tudi med tistimi, ki so
pred dvajsetimi leti nosili
odgovornost za združitev
tedaj petih samostojnih
gradbenih oziroma obrt-
nih delovnih kolektivov v
novo delovno organizaci-
jo, v Ingrad.
Zato je Fran j o Čevnik
živi leksikon dogajanja v
gradbeništvu na celjskem
območju in še posebej pri
Ingradu v zadnjih dveh
desetletjih, človek, ki je
doživljal velikanski ra-
zvoj tega kolektiva, ki je
zlasti aktivno delal na po-
dročju samoupravljanja
in pri razvijanju delegat-
skih odnosov. Kdo ve, ko-
likokrat je sodeloval pri
sestavljanju in končnem
oblikovanju samouprav-
nih aktov v Ingradu.
In potem zakon o zdru-
ženem delu, organiziranje
temeljnih organizacij v
delovni organizaciji...
Vselej in na vsakem kora-
ku več kot odgovorne na-
loge.
Njegovo delovno po-
dročje pa ni zaprto samo
v Ingrad, ima dosti širše
dimenzije. Tudi v organih
republiške konference
SZDL in republiškega
odbora sindikata gradbe-
nih delavcev, da ne ome-
njamo funkcij v občin-
skem krogu.
Pri Ingradu je zdaj po-
močnik glavnega direk-
torja, kot pravnik pa tisti
člen v tej več kot tritisoč-
članski delovni organiza-
ciji, ki posega zlasti na or-
ganizacijska, samouprav-
na in pravna področja.
Prijeten za razgovor
Tudi zato, ker ni nikoli v
zadregi z odgovorom.
Dvajsetletnica In^ada
je tudi njegov praznik, za-
to v družbenih prizna-
njih, ki jih je sprejel ko-
lektiv za delo v dveh de-
setletjih, tudi kamenček
njegovega prispevka. To
velja tako za Šlandrovo
nagrado, kot za priznanje,
ki ga je Ingradu podelil
celjski Klub samouprav-
Ijalcev. No, in ne nazad-
nje mu je celjska občin-
ska skupščina letos pode-
lila tudi svoje priznanje
za uspehe na samouprav-
nem področju - Priznanje
samoupra vljalcu.
Kadar beseda z njim
nanese na delo in življe-
nje v Ingradu, se rad
ustavlja pri delu družbe-
nopolitičnih organizacij,
samoupravnih orga-
nov... Ne gre za hvalo,
gre za kritičen odnos do
tega dogajanja. Zato tudi
vedno nove in nove po-
bude.
Rad nadalje prizna, da
so veliko, pa še ne vse,
naredili, da bi se delovni
človek v Ingradu počutil
dobro tako na delovnem
mestu, kot pozneje, ko za-
pusti gradbišče. Dosti so
naredili za družbeno pre-
hrano, za stanovanja, za
zdravstveno varstvo, za
šport in rekreacijo. De-
lavci v Ingradu imajo tudi
velike možnosti za šport-
no udejstvovanje. Letos
so znova osvojili prvo me-
sto kot ekipa med grad-
benimi kolektivi v Slove-
niji. In potem počitniške
zmogljivosti...
Franjo Čevnik je pono-
sen na svoj Ingrad. Upra-
vičeno!
M. BO?:iC
CELJE ZA PRAZNIK
Program prireditev v po-
častitev praznika celjske ob-
čine, dvajsetega julija, se bh-
ža vrhuncu in koncu.
Danes, v četrtek, 19. julija,
bosta dve pomembni prire-
ditvi. Prva, ob dvanajstih, bo
veljala otvoritvi nove tovar-
ne ofsetnih plošč v okviru
TOZD Grafika celjske Cin-
karne, druga pa bo v Likov-
nem salonu, ko bodo ob 18.
uri odprli razstavo kostumo-
grafskih del Cvetke Mirni-
kove.
Jutri, v petek, 20. julija, na
sam praznični dan, bo ob 11.
uri slavnostna seja celjske
občinske skupščine, na kate-
ri bodo med drugim podelili
letošnje Slandrove nagrade
ter podpisali listino o pobra-
timstvu Celja s Titovim Ve-
lesom.
Jutri pa bo slavje tudi na
Svetini, saj bodo izročili na-
menu novo asfaltirano cesto,
ki pelje zdaj do vasi in do
doma železarjev ter napove-
dali začetek nekaterih dru-
gih ludi gradnjo niwe
trgovine, r^fo^iorov
za domače gasilsko društvo
in za krajevno skupnost.
Slavnost na Svetini se bo
pričela ob štirih popoldne.
Vrh tega bo jutri popoldne
odprto prvenstvo Celja v pla-
vanju, zvečer ob osmih pa
bodo v Slovenskem ljud-
skem gledališču nastopili
člani folklorne skupine Sla-
vuj iz Železnega.
V	soboto, 21. julija, bodo
imeli glavno besedo športni-
ki, zlasti kegljači in strelci.
Vrh tega bo dopoldne ob de-
vetih na igrišču pri Skalni
kleti nastop šolanih psov.
Ta dan, sobota, 21. julija,
pa je izbran tudi za zaključno
proslavo celjskega občinske-
ga praznika na Svetini. Slav-
nost se bo pričela ob štirih
popoldne. Iz Celja pa bodo
na Svetino vozili avtobusi,
tako da za prevoz ni in ne bo
problemov.
V	nedeljo, 22. julija, bodo
imeli svoje slavje tudi lovci
družine Grmada, ki bodo pri
lovski koči na Tovstem vrhu
razvili svojo zastavo. Slavje
se bo pričelo ob desetih do-
poldne.
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
LE FRONTNO
ZDRUŽENI
BOMO KOS
NALOGAM
V obdobju, ki ga omenjamo, je bila Ob-
činska konferenca z njenimi organi in or-
ganizacijami izredno aktivna. Vključitev v
javno razpravo o osnutkih dokumentov za
X. kongres ZSMS je dala mnogo novih in
svežih idej kljub neugodnemu času javne
razprave. Na X. kongresu ZSMS je bilo
osemnajst delegatov iz Celja, ki so nasto-
pali z več referanti.
Stalnim, vsakoletnim akcijam na po-
dročju. organiziranja pohodov in obujanja
tradicij NOB, smo dodali še taktično-
orientacijski pohod v septembru, sodelo-
vali smo na republiškem pohodu »po poteh
XIV. divizije. Skupaj z ZZB NOV v Celju
smo pristopili letos k medobčinskemu so-
delovanju 4. juliju.
Po X. kongresu ZSMS smo v Celju usta-
novili pet novih osnovnih organizacij
ZSMS. Naša naloga, ki smo jo zapisali je še
vedno jačanje vloge in mesta osnovne or-
ganizacije ZSMS.
Že dalj časa trajajo priprave in razprave
o organiziranju krajevnih svetčv ZSMS,
kot oblika dela ZSMS v krajevnih skupno-
stih. Danes imamo skoraj v vseh KS orga-
nizirane osnovne organizacije ZSMS. V ti-
stih, ko pa OO ZSMS niso organizirane, pa
je še akcija v teku. V času, ki ga omenjamo
smo na področju KS na novo organizirali
tri osnovne organizacije.
Z reorganizacijo nekaterih velikih os-
novnih organizacij ZSMS smo uspeli, da so
te postale bolj akcijske - posebno vlogo je
dobil koordinacijski svet ZSMS v OZD, po
kongresu pa smo ukinili koordinacijske
konference - koordinacijski svet ZSMS.
Velik delež in pa tudi razvoj smo dosegli
na področju klubske dejavnosti z ustanav-
ljanjem klubov v krajevnih skupnostih.
Na področju mladinskega prostovaljne-
ga dela smo imeli lani štiri mladinske de-
lovne brigade, letos pa so tri že tudi odšle
na zvezne in republiške mladinske delovne
akcije. Posebnega pomena pa je nov kon-
cept dela na tem področju, ki predvideva
klube brigadirjev in stalne brigade.
S svojim delom smo prisotni tudi na
ostalih področjih, kot so: Slošni ljudski
odpor in družbena samozaščita, mednaro-
dni odnosi, bratsko sodelovanje in po-
dobno.
OK ZSMS CELJE
V občini Celje je preko 5000 komunistov,
ki so organizirani v286 osnovnih organiza-
cijah ZK, tako, da praktično delujemo v
vseh sredinah v Celju. Ko ocenjujemo pre-
teklo obdobje, imamo poleg dnevnih, teko-
čih ocen o politični in gospodarski situaci-
ji, tudi celovito oceno, ki zajema preteklo
obdobje. Te ocene temeljijo na razvoju
proizvodnih odnosov in družbene zavesti v
občini Celje. Takšne ocene so potrebne, da
se lahko zveza komunistov spoprijema z
nekaterimi tradicionalnimi slabostmi
(stara tehnologija v gospodarstvu, še pri-
soten mezdni odnos, premajhen vpliv zve-
ze komunistov na delo delegatov in delega-
cij). Iz teh ocen opredeljujemo tudi temelj-
ne delovne usmeritve zveze komunistov v
Celju. Eno je dosledno uveljavljanje poli-
tičnega sistema socialističnega samou-
pra vljanja z nadaljnjo demokra tizacijo od-
ločanja ter druga, usmeritev v stabilnejše
in kvalitetnejše gospodarjenje z upošteva-
njem vseh naravnih omejitev, ki so prisot-
ne v občini Celje. Kljub temu, da vlagamo
velike delovne napore, pa ugotavljamo, da
je zveza komunistov premalo učinkovita
do dela delegatov in delegacij, da je njen
vpliv v ostalih družbenopolitičnih organi-
zacijah premajhen, da šepa povezava os-
novnih organizacij do občinske konference
in komiteja.
Zaradi takšnega odnosa pa je tudi v ko-
miteju še prisoten forumski način dela in
je potrebno, da postane dejansko politično
izvršilni organ občinske konference. Zato
pa je potrebna izreltho široka mobilizacija
čimvečjega števila komunistov za odprto
spopadanje s problemi v tistih sredinah,
kjer so prisotni, pa naj bo to v KS, OZD ali
delegatskih skupščinah.
OKZKCEUE
V	celjski socialistični zvezi smo na volil-
ni konferenci sprejeli dve temeljni strate-
ški nalogi - da bomo delavci in občani v
fronti nadaljevali s preobražanjem druž-
benoekonomskih odnosov in s tem uve-
ljavljali oblast združenih delavcev.
V	krajevnih skupnostih smo v minulem
mandatnem obdobju marsikaj spremenili.
Krajevne organizacije SZDL z razvejanimi
oblikami političnega in interesnega pove-
zovanja občanov vse bolj postajajo odprt,
demokratični, samoupravni prostor za
izražanje, soočanje in usklajevanje intere-
sov o vseh drobnih in velikih življenjskih
problemih. Na sejah krajevnih konferenc,
na območnih odborih, v sekcijah, na tribu-
nah, odborih in na problemskih konferen-
cah SZDL moramo občani dogovoriti stali-
šča in poti, kako si bomo skupno urejali
življenje v krajevni skupnosti in v občini.
Delo krajevnih organizacij SZDL v celj-
ski občini, pa tudi svetov, komisij, pred-
sedstva in drugih organov občinske konfe-
rence SZDL, mora izražati pisanost pro-
blemov in razvojnih želja, o katerih skle-
pajo naše delegatske skupščine. Podobno
velja za samoupravno življenje v krajevni
skupnosti. Posebne planske komisije bodo
sicer pripravile gradiva o razvojnih mož-
nostih KS. Toda znotraj SZDL bomo raz-
pravljali o razvoju kraja in postavljali
izhodišča za naše skupno delo v prihod-
njem srednjeročnem obdobju. Več bomo v
organih SZDL govorili o ljudski obrambi
in družbeni samozaščiti, o preskrbi, o oko-
lju, o kulturnem življenju in o razvoju re-
kreacije v KS, o naših medsebojnih odno-
sih, o zdravstveni oskrbi, o stanovanjski'
politiki, o tistem, kar v kraju, kjer živimo,
čutimo kot osebni in družbeni problem.
V celjski SZDL smo v akci^kem progra-
mu do konca leta zapisali, da bo množična
dejavnost v fronti lahko pripomogla k hi-
trejši stabilizaciji gospodarstva v občini
in k učinkovitejšemu odpravljanju nako-
pičenih razvojnih vprašanj ali neskladij.
OK SZDL CELJE
Naloga sindikalnih organizacij je, da v
naše skupne napore za hiter napredek, za
temeljito samoupravno, politično in go-
spodarsko preobrazbo pritegne slehernega
delavca v združenem delu. To še vedno
nismo povsem uspeli, kajti še vedno je ne-
kaj tistih, ki ne znajo ali nočejo lasten
interes vskladiti z družbenim.
Poteka prvo pokongresno leto, ko smo si
sindika ti zadali številne naloge. Med njimi
je najpomembnejše nadaljevanje uresniče-
vanja zakona o združenem delu. Sedaj s
kritično analizo že točno ugotavljamo kje
smo pri tem dosegli ustrezne uspehe in
prav tako kje zaostajamo.
Uveljavljanje načel delitve po delu in
rezultatih dela je trajna in posebna naloga
sindikata. Pri tem ne gre samo za spodbu-
janje članstva za uresničevanje te naloge,
ampak tudi za oblikovanje konkretnih
usmeritev in rešitev, ki naj v družbeni
praksi pospešujejo uveljavljanje teh načel.
Moramo biti kritični in ugotoviti, da se
osebni dohodki še vedno preveč gibljejo
neodvisno od rezultatov dela posameznika
in združenega dela in zato bo aktivnost na
tem področju še večja. Ta naloga je nepo-
sredno vezana na prizadevanja za učinko-
vitejše gospodarjenje in gospodarsko sta-
bilizacijo. Pri tem smo dosegli ustrezno
družbenopolitično aktivnost v mnogih de-
lovnih sredinah in mobilizirali delavce, da
se prizadeto vključujejo v bitko za večji
celotni prihodek in za pravilnejšo delitev
dohodka in osebnih dohodkov. Posebno
OOZS so dolžne so dolžne vztrajati pri
oblikovanju in sprejemanju takšnih ra-
zvojnih načrtov in poslovnih odločitev, ki
bodo zagotavljale stabilizacijo gospodar-
jenja v vseh TOZD. Sedaj je pomembno, da
temeljito izkoristimo priprave na srednje-
ročni plan za obdobje 1981-85.
V preteklem letu smo dosegli pomembno
organizacijsko in kadrovsko rast zveze sin-
dikatov, povečala se je učinkovitost delo-
vanja, predvsem OOZS in s tem politična
aktivnost večjega števila delavcev. Že se-
daj pa tečejo intenzivne priprave za na-
daljnjo demokratizacijo odnosov in krepi-
tev kolektivnega dela ter odgovornosti v
zvezi sindikatov.
OBč. SINDIKALNI SVET
CELJE
Občinska organizacija Zveze združenj
borcev NOV Celje je v navedenem obdobju
skupaj s svojimi organi: odborom, pred-
sedstvom in komisijami, ob tesnem sodelo-
vanju z združenji borcev NOV v krajevnih
skupnostih in aktivnostjo aktivov borcev
NOV v organizacijah združenega dela, v
glavnem svoj program dela docela in
uspešno izvedla. Obravnavana in razreše-
vana so bila vprašanja tako s področja
problematike in dela same organizacije in
članstva, kot družbenopolitična in ostala
vprašanja, tako krajevne samouprave, or-
ganizacij združenega dela in širše družbe-
nopolitične skupnosti, v SIS, občini, repu-
bliki in federaciji.
Aktivnost naših organizacij in članstva
se je tekom leta potrjevala na vseh področ-
jih dela in življenja. To so ugotovile, ob
koncu leta izvedene redne letne delovne
skupščine združenj borcev NOV v občini.
Zveza združenj borcev NOV občine Celje
ima 20 samostojnih združenj borcev NOV,
v sestavi teh pa sekcije vojaških invali-
dov. V organizacijah združenega dela delu-
je 23 aktivov borcev NOV, v katerih je
vključenih 450 članov ZB NOV. V združe-
njih borcev NOV v občini je vključenih
skupaj 2714 članov, od tega je 1097 žena.
Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije,
kot sestavni del skupne fronte organizira-
nih socialističnih sil, na čelu z zvezo komu-
nistov, ima posebno odgovornost za na-
daljnji samoupravni socialistični razvoj
jugoslovanske skupnosti, zato se bo Zveza
združenj borcev NOV v občini Celje tudi v
prihodnje odločno angažirala v družbeno-
političnem življenju.
Celotnemu članstvu ZZB NOV, delov-
nim ljudem in občanom občine Celje za
občinski praznik 20. julij in za praznik SR
Slovenije Dan vstaje 22. julij naše iskrene
čestitke!
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV
OBČINE CELJE
ODZVONILO JE
SOMOZI IN ŠE
KOMU
V Nikaragvi (130.000 kv. km in had 2
milijona ljudi), majhni deželi v srednji
Ameriki, se je končala državljanjska
vojna in revolucija. Uspeh sandinistič-
nega osvobodilnega gibanja je, da je
diktator Somoza odšel, čeprav se je kr-
čevito držal oblasti in četudi je vse do
nedavnega imel močne zaščitnike v tu-
jini. Odločilno za to deželo in pomemb-
no za razvoj v Latinski Ameriki je,
kakšna bo oblast, kakšen bo družbeni
red in kakšen bo mednarodni položaj
Nikaragve potem, ko se je z velikimi
žrtvami le otresel Somoze in tistega,
kar je predstavljal
Nikaragva seje otresla španske obla-
sti sicer že leta 1821. Nekaj časa je bila
združena z Mehiko, zatem z Združeni-
mi provincami Centralne Amerike, do-
končno pa se je osamosvojila leta 1838,
čeprav vse doslej ni bila zares samo-
stojna. Njena bolečina je bila, da je
imela dikttatorske vlade in da so z njo
gospodarile tuje sile, predvsem ZDA,
ki so jo za več let tudi zasedle. Tak
položaj je trajal dolgo, predolgo, pa je
vendarle prišel h koncu.
Nikaragva je v že tako ne vesel i at-
mosferi južnoameriških diktatur in vo-
jaških režimov dolgo časa predstavlja-
la eno od trdovratnih trdnjav neokolo-
nializma v Latinski Ameriki. Ta neo-
kolonializem in neljudsko oblast je
poosebljala družina Somoza, kije dala
več diktatorjev. S svojimi bogato na-
grajenimi pomočniki v sami deželi in s
pomočjo stalne podpore, ekonomske in
vojaške, iz tujine, ji je uspelo, da je
izčrpavala Nikaragvo več kot 40 let.
Prvega Somoza so na »prestol« posta-
vili Amerikanci, ki so zasedli deželo. S
Somozo so se dogovorili, da bo odstra-
nil Avgusta Sandina, ki je vodil upor-
ne kmete, nezadovoljne zaradi notra-
njega položaja in okupacije Amerikan-
cev. Somoza je Sandina povabil na se-
stanek, od takrat pa ga nihče več ni
videl. Tako je bila s krvjo zalita nova
oblast, ki je v času trajanja do zdaj
ostala enako krvava, okrutna in nečlo-
veška.
Ko se človek vprašuje, kako je sploh
mogoče, da taki režimi trajajo deset-
letja, pride do odgovora, kako nemoč-
no je bilo ljudstvo v Nikaragvi. Ko je
pred leti potres uničil Malaguo, glavno
mesto Nikaragve, in je bilo več kot
deset tisoč mrtvih, je svet priskočil na
pomoč nesrečni deželi. Od vseh sred-
stev, ki jih je Nikaragva dobila, pa je
šlo največ v žep diktatorja in njegovih
varovancev. Še več: Somoza je počasi
spreminjal deželo v svoje zasebno po-
sestvo. Pri tem pa se je pred svetom in
svojimi nasprotniki doma zagovarjal s
tem, da brani Nikaragvo pred komuni-
stično nevarnostjo. Prav zaradi tega in
še bolj zaradi svojih vsakdanjih izkori-
ščevalskih interesov pa so mu Ameri-
kanci izdatno pomagali, prav tako pa
tudi diktatorji drugih srednjeameri-
ških državic. Vendar cela Latinska
Amerika na Nikaragvo ni gledala na
tak način. Ko je bil pred časom sesta-
nek Organizacije ameriških držav v
Washingtonu in ko so obravnavali po-
ložaj v Nikaragvi, so ZDA želele, da bi
tja poslali skupne vojaške sile, ki bi v
bistvu zaščitile Somozo, vendar druge
prisotne dežele niso bile takega mne-
nja. Prevladala je ocena, da je napočil
čas, da Somoza gre in da se v Latinski
Ameriki nekaj spremeni.
Vzrok za tak razvoj pa je bil poleg
nevzdržnega položaja vse večja moč
sandinističnega osvobodilnega giba-
nja v sami Nikaragvi. Začelo se je z
nezadovoljstvo, odpori in upori, prera-
slo je v učinkoviti gverilo ter se razvi-
lo v pravo državljansko vojno. V osvo-
bodilnem gibanju so se združili vsi, ki
so bili proti diktaturi in proti popolni
odvisnosti Nikaragve od tujine, in si-
cer delavci, kmetje, duhovniki, inte-
lektualci, marksisti in ljudje z drugač-
nimi svetovnimi nazori. Cilj gibanja je
bil kmalu povsem jasen: ustanovitev
demokratičnega režima v deželi in
njen gospodarski razvoj in neodvisna
pozicija v svetu. Somoza je vedel, da
zmaga takega gibanja pomeni zanj ko-
nec. Zato je vrnil s strašni silo: njego-
va garda je ubijala ljudi, bombardiral
in zažigal je mesta v deželi. Računa se,
da je bilo ubitih in ranjenih okoli
45.000 ljudi. Pa mu tudi to nasilje ni
pomagalo, obratno, to ga je pokopalo.
ZDA so se zbale, da bi iz Nikaragve
nastala nova Kuba, nova rdeča nevar-
nost za njihove interese. Vendar niso
mogle ohraniti Somoze: obrnile so mu
hrbet in se obrnile k drugim možno-
stim. Nikaraška revolucija je storila
svoj prvi - in morda najpomembnejši
korak. Naj srečno shodi!
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
CELJE
HITREJE PO ZAČRTANI POTI
Nove razvojne usmeritve industrije
Občinski praznik je prav
gotovo ena od priložnosti za
ocenitev prehojene poti ter
za pogled naprej, čeprav to
kljub vsemu ne more biti
mejhnik, ko bi lahko eno-
stavno potegnili črto, ocenili
preteklo delo in si začrtali
pot v prihodnje, kajti gospo-
darjenje je proces in ga kot
takšnega moramo tudi
obravnavati.
Ne gx-e zanikati dejstva, da
je bilo v zadnjem letu precej
narejenega na področju kre-
pitve materialne osnove oč-
bine. O tem pričajo novoz-
grajeni objekti kot so npr.
elektroobločna peč v Žele-
zarni Store, modernizacija
proizvodnje ofsetnih plošč v
Cinkarni, obrat družbene
prehrane v EMO, samopo-
strežni trgovini na Polulah
in Ostrožnem, avtopoligon,
modernizacija številnih cest,
izgradnja plinovoda in pre-
hod posameznih delovnih
organizacij na ta pomemben
energetski vir, pridobitev
novih vodnih virov, dokon-
čanje več kot 400 stanovanj v
družbeni gradnji, nova
zdravstvena postaja v Vojni-
ku, lekarna na Hudinji, novi
vrtci itd. Ob dejstvu, da so v
izgradnji še številni drugi
objekti kot so nova avtobu-
sna postaja, hotel v Dobrni,
hotel Evropa, pension Tur-
ška mačka, trgovina na Sve-
tini, telekomunikacijski cen-
ter na Golovcu, valjarna v
Cinkarni, večnamenska
skladišča Kovinotehne, skla-
dišče v STC Javna skladišča,
zdravstvena postaja v Sto-
rah, osnovna šola F. Roša, di-
jaški domovi, kulturni dom
v Trnovljah idr. se poraja
vprašanje ali je to znak, da
Celje vendarle premaguje
stagnacijo preteklih let. Od-
govor, kljub uspehom, ne
more biti v celoti pritrdilen,
saj število novozgrajenih ob-
jektov še ne daje popolne sli-
ke in je za kvaliteten razvoj
potrebno še nekaj več. To pa
je kvaliteta razvoja na vseh
področjih, ki šele v povezavi
z rribčno materialno osnovo
lahko pomeni zagotovilo za
hitrejši razvoj. Tudi na tem
področju nas ne sme biti
sram, saj smo v občini dose-
gli pomembne uspehe v kva-
litetnem organiziranju dela
in življenja naših delovnih
ljudi in občanov. Ne smemo
prezreti uspehov pri razvoju
delegatskega sistema, pri ra-
zvoju krajevne samouprave,
na področju organiziranosti
v zdravstvu in izobraževa-
nju, v komunali itd.
V prihodnje se prav tako
ne bomo odrekli razvoju, ki
ga bomo lahko morili v kilo-
metrih novograjenih cest, v
številu stanovanj, vrtcev, šol,
industrijskih objektov. Toda
ob tem bomo več pozornosti
posvetili tudi kvalitetnejše-
mu organiziranju vseh de-
javnosti, pridobitvi ustrez-
nih kadrov, kajti zavedarno
se, da le sposobni ljudje lah-
ko nadaljujejo in še stopnju-
jejo razvoj.
Od vseh nalog, ki nas čaka-
jo v prihodnje, bo verjetno
ena izmed najtežjih tista, ki
naj bi temeljito spremenila
rezultate gospodarjenja v ko-
lektivih, ki se že leta spopa-
dajo z velikimi težavami. To
bo potrebno storiti zato, ker
šele z izboljšanjem rezulta-
tov v teh delovnih organiza-
cijah lahko pospešimo celo-
ten naš razvoj. Zato je toliko
bolj pomembno, da ravno se-
daj, ko snujemo načrte za ra-
zvoj do leta 1985, dogovori-
mo razvojne usmeritve pred-
vsem naše industrije, ki je
skoraj v celoti potrebna pre-
nove tako v programskem
smislu, kot v obnovi zastare-
lih proizvodnih sredstev. Od
tega, kakšne bodo v prihod-
nje delovne organizacije
EMO, Cinkarna in Železarna
Štore, bo v marsičem odvi-
sna stopnja razvoja vsega
ostalega gospodarstva v ob-
čini. Zato so v pripravi in
delno že v izvajanju progra-
mi, ki naj bi postopoma oz-
dravili trenutno stanje v teh
kolektivnih. Zavedamo pa
se, da bo za očutno izboljša-
nje potrebno precej časa, saj
čez noč ne moremo storiti
veliko.
V prihodnje bo potrebno
več storiti tudi na področju
trgovine, saj izgradnja malo-
prodajnih enot ne sledi po-
trebam občanov, izbira pa
prav tako ni zadovoljiva, kar
povzroča upravičene pri-
pombe kupcev in njihove
nakupe zunaj občine.
Stanje se bo gotovo izbolj-
šalo v gostinstvu in turizmu,
saj so v gradnji številni ob-
jekti, ki bodo popestrili po-
nudbo na tem področju. Od
gostincev samih pa je odvi-
sno, kako jih bodo izrabili.
Posebno poglavje je tudi
komunala, ki predstavlja v
posameznih krajevnih skup-
nostih osrednje vprašanje,
kajti kljub vidnemu napred-
ku so potrebe še vedno veli-
ke. V prihodnje bo potrebno
največ narediti na področju
prometa, vodooskrbe, plini-
fikacije in obnove kanaliza-
cijske mreže, ki je marsikje
že docela dotrajana.
Še bi lahko naštevali nalo-
ge in področja, ki jih bomo
morali v prihodnje urediti,
saj v občini s tako pestro se-
stavo gospodarstva in osta-
lih dejavnosti, ki se manj ve-
žejo, ne zmanjka problemov.
Kljub temu, da bomo sedanji
srednjeročni plan v velikem
delu izpolnili, nas to ne sme
uspavati, kajti nerešene na-
loge iz preteklosti in sedanje
potrebe nas zavezujejo, da
gremo še hitreje po poti, ki
smo si jo zastavili in vsako-
dnevni uspehi, ki jih dosega-
mo, so jamstvo, da je ta pot
prava.
JURE TOPLAK
predsednik Sveta
za gospodarstvo
VSAK CAS BO NARED!
Konjiška »lepotica« - poslovna stanovanjska zgradba v središču mesta bo vsak čas
zasijala v svoji dokončnosti. To pa pomeni tudi 88 novih stanovanj v občinskem središču in
obet za uresničitev srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini Slovenske
Konjice za obdobje 1976-1980, ki predvideva izgradnjo 515 družbenih stanovanj. Prihodnje
leto naj bi se po tem načrtu zaključila družbena stanovanjska gradnja z 288 stanovanji v
Konjicah, 187 v Zrečah, 19 v Ločah in 21 v Vitanju.	Tekst: Mitja Umnik
Foto: Drago Medved
ZAKAJ NI
LAŠKEGA
PREMOGA?
Kolikor manj je premoga,
ki ga nakopljejo laški rudar-
ji, toliko večje je povpraševa-
nje po njem. Razlogov za po-
manjkanje je več:
Prvi je ta, da na obstoječih
odkopnih ravneh ni več veli-
ko premoga in da bo proiz-
vodnja, če ne bo večjih razi-
skovalnih in investicijskih
vlaganj, v dveh letih popol-
noma prenehala.
Drug razlog pa je, da ru-
darji dosežejo s prodajo pre-
mogovega prahu elektrarni v
Šoštanju boljšo ceno, kot s
prodajo za široko potrošnjo,
za katero so tudi stroški večji
zaradi sortiranja in čiščenja.
Zato v laških odkopnih delo-
viščih razstreljujejo premo-
gove sklade tako, da dobijo
čim več prahu.
J. K.
POGOVOR
Z ORTOPEDOM
Srečanje z Rudijem Koiarjem
Danes imajo mladi ljudje
večje možnosti pri izbiri po-
klica kot so jih imeli včasih.
Zgodilo se je, da marsikdo ni
mogel zaradi socialnih ra-
zmer v družini uresničiti že-
lje po željenem poklicu.
Tako se tudi skrito hrepe-
nenje našega ortopeda Rudi-
ja Kolarja ni uresničilo. Želel
je postati avtomehanik, ker
pa ni bilo možnosti, je odšel
k stricu v uk za čevljarja. Pri
njem se je učil štiri leta, po
njegovi smrti pa prevzel nje-
govo obrt. Se prej je moral
opraviti mojstrski izpit. Kot
mojster čevljarstva in orto-
pedije dela od leta 1948. Dela
ortopedične čevlje po recep-
turi, ki jo izda zdravnik. Ti
ortopedični čevlji so na zu-
naj ravno tako kot moderni,
samo z razliko, da so iz kla-
sičnega materiala, se pravi,
iz pravega usnja. Trudijo se,
da napravijo čevlje čimbolj
udobne, da jih pacient lahko
nosi. To je zelo zahtevno de-
lo, ker mora biti vse iz usnja
in po pripravljenih modelih.
Potrebna je velika zbranost,
ker gre za odgovornost do
pacienta. Ortopedične čevlje
dela predvsem za starejše
ljudi, od teh je največ žensk.
Prihajajo ljudje, ki so od roj-
stva invalidi, taki, ki so se
poškodovali pri delu in vojni
invalidi. Veliko pride tudi
starih ljudi, ker z leti se noga
deformira in težko dobijo v
trgovini čevlje, da bi jih lah-
ko nosili.
Največ strank je iz Celjske-
ga območja. Prihajajo iz Slo-
venije, iz vse Jugoslavije, ne-
kateri pa celo iz tujine. Mate-
rial je pretežno domačega
izvora, nekaj tudi tujega. Ti
čevlji so zelo dragi. Stanejo
od 150 do 230 starih tisoča-
kov. Cena je odvisna od za-
hteve ortopedičnega pripo-
močka.
Rudi Kolar je menda edini
zasebni ortoped v Celju in
morda tudi v Sloveniji. Pra-
vi, da je v prostorski stiski in
da bo moral rešiti ta pro-
blem, če ne bo delo opustil.
Naslednika nima, ker se mla-
di ljudje ne odločajo za ta|
poklic, sam pravi, da je imel
zadnjega vajenca leta 1958.
Bila bi velika škoda, da bi
se vrata njegove delavnice
nekega dne zaprla za vedno.
IRENA ŠMID
NOVI VIDEZ CELJSKE
ŽELEZNIŠKE POSTAJE
»Na celjski železniški postaji gradimo novo cen-
tralno postavljalnico, ki bo predvidoma gotova do
1980. leta. To pa ni edini kratkoročni načrt celjskih
železničarjev. V načrtu imamo še novo bežigrajsko
lokotovorno postajo (tovorna postaja za lokalni pro-
met), ki bo začela obratovati leta 1982. Tu bomo razkla-
dali in nakladali tovor za celjsko industrijo. Načrtu-
jemo še novi prometni urad v Cretu. Načrt bo obsegal
tudi povečevanje zmogljivosti sekcije za upravljanje in
vzdrževeinje prog. S temi novimi objekti bomo zelo
pripomogU k selitvi tovorov iz cest na železnico. Ravno
te dni obnavljamo tudi levo polovico mostu čez Hudi-
njo, tako da je promet oviran, saj je prost le en vozni tir,
če izvzamemo tovorne. Celjska železniška postaja je
pred nedavnim opremila svoje vozlišče z najsodobnej-
šimi kretniškimi napravami. Pred tem je bilo za isto
delo potrebno mnogo ljudi, danes pa kretnice premika
notranji vlakovni odpravnik. Z novo centralno postav-
ljalnico pa si bomo pogoje dela še izboljšali. Hkrati z
razvojem in spremenitvijo podobe Celja, pa se bo spre-
menil tudi videz celjske železniške prometne postaje,«
nam je povedal Franc PEŠEC, prometni referent
TOZD prometne sekcije Celje.
MOJMIR MOSBRUKER
KOSTROJ
IZVOZ NA VSE CELINE
Tovarna strojev osvaja svet
Glede na gospodarsko
moč konjiških delovnih or-
ganizacij, spada Kostroj
med srednje, tako po celot-
nem prihodku kot po števi-
lu zaposlenih. Po sprejetju
zakona o združenem delu se
je Kostroj oblikoval po no-
vem v dve temeljni organi-
zaciji združenega dela: to-
varno strojev in tovarno
plastičnih izdelkov, ter v
delovno skupnost skupnih
služb.
V Ko stroju pretežno izde-
lujejo stroje. Ne glede na
mnoge probleme, zlasti niz-
ko akumulativnost v strojni
industriji, je bilo lansko leto
za Kostroj zelo uspešno.
Celotni prihodek se je v
primerjavi s prejšnjim letom
povečal skoraj za 90 odstot-
kov. Sicer je Kostroj v konji-
škem gospodarstvu udele-
žen s slabimi petimi odstotki
celotega prihodka, v realiza-
ciji izvoza pa je njegov delež
bolj pomemben in dosega
skoraj 15 odstotkov. Največji
izvoznik v Kostroju je njego-
va temeljna organizacija to-
varna strojev.
V domači usnjarski indu-
striji je že nekaj letna stagna-
cija, zato je bil Kostroj kot
proizvajalec strojev za us-
njarstvo takorekoč prisiljen
iskati kupce za svoje proiz-
vode zunaj meja Jugoslavije.
S Kostroj evo opremo dela
danes v svetu že šest us-
njar n: po ena v Alžiru, Jorda-
niji, in Indiji ter tri v Suda-
nu. Posamezne stroje za po-
trebe usnjarske industrije pa
je Kostroj izvozil že na vse
celine, razen Avstralije. Prav
v letošnjem letU zaključuje
izdobavo za dve usnjarni v
Sovjetski zvezi, poslal pa je
že opremo za usnjarno v So-
maliji.
Proizvodnja tovarne pla-
stičnih izdelkov, torej druge-
ga Kostrojevega to^:da, pa je
usmerjena v glavnem na do-
mače tržišče. Gre pretežno
za proizvodnjo PVC stavb-
nih elementov, ki so si s svo-
jo kakovostjo doma že dodo-
bra utrli poslovne poti za
prodajo.
Ob koncu prejšnjega leta
se je Kostroj združi] v sestav-
ljeno organizacijo združene-
ga dela Združena podjetja
strojegradnje predvsem za-
radi svoje dolgoročnejše
usmeritve.
MITJA UMNIK
DESETIČ
ČEBELICE V
GORNJEM
GRADU
Gornji grad je priprav-
ljen na deseto tradicio-
nalno turistično in go-
spodarsko prireditev, na
deseti čebelarski praz-
nik.
In kot se ob jubilejih
spodobi, takšen bo tudi
program. Pričel se bo v
soboto, 21. t. m. zvečer, z
nastopom folklorne sku-
pine Kulturno-umetni-
škega društva »France
Prešeren« iz Celja in na-
daljeval v nedeljo, 22. ju-
lija ves dan.
V njem bodo najprej
imeli besedo mladi roko-
metaši iz Gornje Savinj-
ske doline, ob devetih
bodo v avli kinodvorane
odprli čebelarsko razsta-
vo, ob dveh popoldne pa
bo tudi zanimivo preda-
vanje o čebelarjenju s
prikazom filmov itd. Ta
dan popoldne bodo priz-
nanim in uspešnim čebe-
larjem podelili priznanja.
Za konec bo še splet za-
nimivih nastopov, kot
čebelic, zatem podelitev
priznanj najbolj uspeš-
nim gojiteljem cvetja v
lanskem letu in tudi izro-
čitev priznanja najstarej-
šemu turističnemu gostu
v Gornjem gradu. Zani-
miv spored bodo sklenili
plesni pari, ki se bodo
pomerili tudi v poseb-
nem tekmovanju.
MB
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
CELJE
SPET NOVE POBUDE
predlogi po zaključku turističnega tedna
prvi celjski turistični te-
den v sredini junija ni bil do-
godek, ki bi ga bilo moč hi-
tro pozabiti. Ze sama akcija
je dala nekaj novih pobud v
razgibanem turističnem živ-
ljenju mesta ob Savinji. In
tak je bil tudi teden v celoti.
Prav zato je uspel in prav za-
tegadelj ima tudi še zdaj ve-
lik odmev.
Celjsko turistično društvo,
kot organizator tedna, je
pred kratkim razpisalo po-
sebno anketo, ker je hotelo
zvedeti, kako nekatere druž-
benopolitične organizacije
in posamezniki ocenjujejo
minulo akcijo in kaj predla-
gajo za prihodnje. V odgovor
na to, je na primer predsed-
stvo Občinske konference
SZDL zapisalo:
»Po dosedanjih ugotovi-
tvah in odmevih sodimo, da
je celjski turistični teden po-
kazal ne samo svojo potreb-
nost in upravičenost, ampak
tudi na veliko pripravlje-
nost, da Celje turistično bo-
lje zaživi. Zato organizator
zasluži iskreno priznanje in
podporo pri snovanju in
izvedbi prihodnjih tovrstnih
prireditev.
Predlagamo, da prihodnje
leto še bolj angažiramo posa-
mezna turistična društva v
celjski občini, da prenesemo
prireditve še bolj v krajevne
skupnosti... Zelo podpira-
mo akcijo turističnega druš-
tva, da spodbudi čim večjo
kakovost gostinske ponud-
be. Odlično bi bilo, da bi raz-
širili to pobudo še na trgov-
ske, obrtne in druge organi-
zacije ter na vse tiste dejav-
nike, ki so zadolženi za celo-
vito turistično ponudbo.«
Zanimivi so predlogi iz od-
govorov v anketi, da naj bi
bil turistični teden vsaj te-
den dni prej, kot je bil letos.
Tudi zaradi soedlovanja šol
in mladih v njem. Pomemb-
na je nadalje pobuda, da naj
bi imel turistični teden eno
večjo in atraktivno priredi-
tev, ki bi privabila večje šte-
vilo ljudi. Značilen je pred-
log, da naj bi ta prireditev v
večji meri animirala slikarje,
pesnike in pisatelje, da bi v
svojih delih upodabljali Ce-
lje in kraje njegove občine in
podobno.
Skupno je nadalje mnenje,
da naj postane turistični te-
den v Celju tradicionalna
prireditev in da naj tudi v
prihodnje spodbuja in razšir-
ja sodelovanje med pobrate-
nimi mesti.
Skratka, tudi iz rezultatov
ankete je očitno, da je celj-
sko Turistično društvo z or-
ganizacijo prvega turistične-
ga tedna uspelo.
M. BOŽIC
Celjska koča
NA CELJSKO KOČO iN SVETINO
Med številnimi turistični-
mi zanimivostmi v celjski
okolici sta tudi Celjska koča
in Svetina. Ljubitelji narave
se lahko ob prostih popol-
dnevih odpravijo ravno na ti
dve, priljubljeni izletniški
točki. Ce greste na Celjsko
kočo po lažji, zmernejši poti
čez Pečovnik ali Vipoto, bo-
ste do doma potrebovali uro
in pol. Druga pot vodi čez
Hudičev greben. Pot skozenj
urejuje PD Železničar Celje.
Ta varianta je vsekakor zani-
mivejša, saj se neprestano
vzpenjamo po dobro zavaro-
vani poti nad potokom, na
koncu grabna pa potok preč-
kamo čez leseno brv. Pot nas
nadalje vodi navkreber, kjer
se strmo vzpenjamo in hitro
pridobivamo na višini. Za to
varianto potrebujemo do do-
ma slabi dve uri.
Celjsko kočo, ki leži 750 m
nad morjem, oskrbuje Izlet-
nik Celje, odprta je vsak dan
razen pondeljka. Na domu je
mogoče naročiti topla in hla-
dna jedila ter pijačo. Dom
ima na voljo 36 ležišč, pro-
stori so sodobno urejeni, po-
zimi so tu lepi smučarski te-
reni z dvema smučarskima
vlečnicama.
Celjska koča je priljublje-
na izletniška točka Celjanov,
saj je do nje lahek dostop,
ravno pravšen za popoldan-
sko rekreacijo. Na Celjsko
kočo je možen dostop tudi z
avtomobilom preko Svetine,
dvakrat na dan pa do doma
pripelje tudi avtobus.
Tisti, ki bi želeli pridobiti
še nekaj telesne kondicije,
bodo iz Celjske koče krenili
čez Tolsti vrh proti Svetini,
izredno lepi gorski vasici, do
katere je speljana asfaltirana
cesta iz Stor. Do doma na
Svetini, ki ga upravlja Žele-
zarna Store, bomo preko
Tolstega vrha (lep razgledi)
hodili poldrugo uro. Planin-
ski dom na Svetini je odprt
vse leto in ima šestnajst le-
žišč. V domu je možno po
naročilu dobiti kosilo, toplo
malico, hladna jedila in pija-
čo. Letos bodo k domu prizi-
dali še en trakt, do doma je
speljana avtomobilska cesta,
pred domom pa je urejeno
parkirišče.
Za zaključek našega izleta
se od doma napotimo do
Svetine in si oglejmo zanimi-
vo gotsko cerkev iz konca
XV. stoletja.
MOJMIR MOSBRUKER
CELJE
TUDI LETOS V MAKARSKO
Poceni dopust za mlade
Med mladimi v Celju je že
vrsto let poznano priljublje-
no letovišče, ki ga ima Cen-
ter za mladinski turizem v
Makarski. Tam so kamp pri-
kolice, v njih 110 ležišč. Ima-
jo lastno kuhinjo, vsak večer
je organizirana zabava, na
prostem ples z disco glasbo.
V juniju in septembru orga-
nizirajo šolo v naravi z ob-
veznim plavanjem. Center za
mladinski turizem v Celju,
organizira dnevno in nočno
križarjenje z barko in ribjim
piknikom. V juliju in avgu-
stu je letovišče odprto za po-
sameznike in organizirane
skupine. Vsako leto tu biva-
jo mladinci iz Niša, Pirota,
Novega Sada itd.
Samo letovišče leži v boro-
vem gozdu, 150 m od obale.
Plaža je polna majhnih zali-
vov, obala je peščena.
Iz Celja je organiziran av-
tobusni prevoz. Letovišče je
namenjeno mladim do 27. le-
ta, tudi v kampih delajo veči-
no mladi, razen pri zahtev-
nejših delih. Starejši ljudje
dobijo hrano v kampih, sta-
nujejo pa izven naselja.
Vsako leto v okviru mož-
nosti sredstev, ki jih ima
mladinski turizem, dopol-
njuje že bbstoječe objekte.
Letos so razširili kuhinjo in s
tem povečali njeno vrednost.
Pokrili so tudi veČji del tera-
se, namenjene za prehrano
gostov. V naslednjih letih
nameravajo zamenjati kamp
prikolice z brunaricami in
dograditi sanitarne prostore.
Omogočiti želijo tudi prostor
za športne igre.
Letos stane 10 dnevni pen-
zion za posameznika 200 ti-
soč dinarjev z avtobusom,
brez prevoza pa 180 tisoč di-
narjev. Je še nekaj prostih
mest od 17. do 26. avgusta.
Upamo, da se bo še več
mladih Celjanov in tudi mla-
dina iz drugih krajev odločili
za letovanje v Makarski.
IRENA SMID
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
CEUSKA
ZRVS:
DELOVNO!
v vodstvu celjske or-
ganizacije rezervnih vo-
jaških starešin so ocenili
delo na področju stro-
kovnega usposabljanja.
Splošna ocena o letoš-
njih opravljenih preiz-
kusih znanja je sicer
ugodna, vendar je še ve-
dno prisotna premajhna
raven strokovne uspo-
sobljenosti. Kaže, da še
niso izkoriščene vse
možnosti stimulacije,
zlasti vseh oblik napre-
dovanja za vojaške re-
zervne starešine.
Politična pripadnost
ZK ni bila vedno dovolj
močan kriterij za napre-
dovanja, prav tako se bo-
do morale organizacije
rezervnih vojaških sta-
rešin, zlasti krajevne,
bolj ukvarjati tudi z
vprašanji političnega
kadrovanja v ZK, seveda
na osnovi preverjenih
kriterijev uspešnosti in
aktivnosti posameznega
vojaškega starešine.
Prav tako bo treba ener-
gičneje ukrepati proti
odsotnosti sicer manjše-
ga števila članov ZRVS
pri predavanjih in osta-
lih oblikah strokovnega
izpopolnjevanja za odgo-
vorne naloge SLO.
MITJA UMNIK
ŽELEZARNA ŠTORE GRADI V BIHAČU
TOVARNA GORILNIKOV
Štorski gorilniški inženiring osvaja jugoslovanski trg
Predvsem zaradi svojih
energetskih potreb je Žele-
zarna Štore na osnovi razi-
skovanja tekočega naftnega
plina, zraka in zemeljskega
plina razvila nov tip indu-
strijskega gorilnika VA-
RIO. Temeljite preizkušnje
doma skonstruiranega go-
rilnika in prijava zveznemu
zavodu za patente so pogo-
jevale serijsko izdelavo go-
rilnika VARIO, skupinsko
delo dipl. ing. Nika Zakonj-
ška, dr. Bogdana Ziherla in
dipl. ing. Viktorja Logarja.
Vse večja uporaba zemelj-
skega plina v Jugoslaviji za-
hteva tudi povečanje proiz-
vodnje tovrstnih gorilnikov,
zato je bilo nujno štorski go-
rilniški inženiring oplemeni-
titi z novo naložbo, s poveča-
njem proizvodne zmogljivo-
sti. Na osnovi preučevanj tr-
žišča ter dobrih stikov med
gospodarskima zbornicama
Slovenije in Bosne ter Her-
cegovine, pa v sodelovanju z
republiškim komitejem za
družbeno planiranje in pred-
stavniki uporabnikov goril-
nikov - Rudarsko metalur-
škim kombinatom Zenica, je
končno prišlo do projekta, ki
predvideva izgradnjo tovar-
ne industrijskih gorilnikov v
Bihaču, kot obrata temeljne
organizacije združenega dela
Energetika delovne organi-
zacije Železarne Štore. Vse
kaže, da bo do uresničitve te-
ga projekta prišlo v prihod-
njem letu, ali najkasneje v
ietu 1981. V prvi fazi naj bi
nova tovarna zaposlovala
130 ljudi, glavna razloga za
lokacijo pa sta: dovolj rezerv
delovne sile, predvsem pa lo-
ciranost največjih uporabni-
kov in kupcev gorilnikov.
Prav dejstvo, da so v štor-
ski železarni z lastno pamet-
jo razvili tip industrijskega
gorilnika kot energetske na-
prave za čim bolj gospodar-
no mešanje zraka in zemelj-
skega plina in za prenos to-
plote v različnih tipih indu-
strijskih peči, je botrovalo
današnji stopnji razvitosti
gorilniške tehnike in inženi-
ringa in se še bo obrestovalo
Železarni Štore, ki bo z no-
vim obratom v Bihaču tudi
lahko uspešneje zadovolje-
val vse večje potrebe jugo-
slovanske industrije po go-
rilnikih. Mimogrede naj še
zapišemo, da je prav Železar-
na Store prva v Jugoslaviji
začela z industrijsko upora-
bo propan-butan plina.
Projekt nove tovarne v Bi-
haču predvideva lokacijo v
njihovi industrijski coni na
površini 4000 zagotovlje-
ne pa so že vse infrastruktur-
ne zadeve vključno z vodo in
električno energijo. Znana je
tudi finančna konstrukcija
naložbe, v kateri naj bi sode-
lovali poleg najmočnejšega
deleža kreditov slovenskih
in bosanskih poslovnih bank
predvsem še združena sred-
stva fonda federacije za nera-
zvite, komercialni krediti in
še združena sredstva Žele-
zarne Štore iz naslova vlaga-
nja za nerazvite.
Poleg že omenjenih razlo-
gov za naložbo v novo to-
varno v Bihaču kaže pouda-
riti torej predvsem že kvali-
tetno transformacijo fi-
nančnih sredstev iz zvezne-
ga fonda za nerazvite, širše
odpiranje v jugoslovanski
prostor z možnostjo širjenja
mreže plinskih sistemov in
vse večje potrebe jugoslo-
vanske industrije po proiz-
vodnji gorilniške opreme.
MITJA UMNIK
OGROŽENI SAKRALNI
SPOMENIKI V LAŠKEM
Pred dnevi je bila v Laškem seja koordinacijskega odbora
za odnose samoupravne družbe z verskimi skupnostmi. Po-
leg članov odbora so se posveta udeležili predstavniki kul-
turne skupnosti, celjskega zavoda za spomeniško varstvo in
predsednik občinska skupščine.
Na seji so razpravljali o poročilu župnega upravitelja o
kritičnem stanju nekaterih sakralnih spomenikov na ob-
močju laške župnije. Ogroženost pomnikov kulturne dedi-
ščine so posledica dolgotrajne odsotnosti vzdrževalnih del
na objektih, ki sicer redno ali občasno služijo verskim obre-
dom. Nastala škoda je v tem trenutku preobilna, da bi jo bilo
mogoče odpraviti brez dodatnih vlaganj, brez soudeležbe
družbe in občanov, predvsem pa vernikov in verske skup-
nosti v širšem pomenu besede.
Hvalevredna pobuda za obnovo laškega župnišča je bi-
stven premik v tej smeri, vendar je to le en problem in še ta
komaj polovično rešen. Na seji so razpravljali o nujnosti
najosnovnejše zaščite župnijske cerkve in podružničnih
cerkva. Zaradi trezne ocenitve dejanskih možnosti šo na seji
odločili, da bodo podvzeli potrebne korake za postopno
reševanje nakazanega problema. Še letos naj bi obnovili
strehe župnijske cerkve v Laškem, ker so v resni nevarnosti
znamenite Wolfove freske. Pri tej akciji naj bi sodelovala po
svojih možnostih občinska in republiška kulturna skupnost,
pretežni del potrebnih sredstev pa bi bilo treba zbrati med
občani, predvsem verniki. Na seji je bilo jasno izraženo
pričakovanje, da bo pri teh delih s sredstvi sodeloval tudi
pristojni škofijski urad.
Glede ostalih, prav tako nujnih zadev, so na seji odločili,
da naj postanejo sestavni del naslednjega srednjeročnega
načrta.	j
POMNIK JOŽETU TURKU
V soboto so na avtopoligonu v Latkovi vasi pri Preboldu
prizadevni člani ZŠAM iz Žalca v soboto odprli doprsni kip
borca Jožeta Turka, ki je padel prav na tem mestu. O liku
tega mladega človeka je zbranim spregovoril prvoborec An-
ton Kotnik iz Prebolda. Na slovesnosti so poleg članov
ZŠAM bili tudi mnogi predstavniki skupščinskega in druž-
benopolitičnega življenja žalske občine.	J. V.-T. T.
DVA POMEMBNA OBJEKTA
V ŠTORAH
Na Lipi v Štorah gradijo ta čas dva pomembna objekta. To
je nov zdravstveni dom oziroma zdravstvena postaja ter 50 -
stanovanjska stolpnica.
Gradnja zdravstvene postaje sodi v okvir programa dru-
gega samoprispevka v celjski občini. Ljudje v Štorah jo
težko pričakujejo, vrh tega pa menijo, da se poslej zdravniki
v njej ne bodo tako pogosto menjavali, kot so se doslej. Na
vsak način bo nov zdravstveni objekt v Štorah tudi močno
razbremenil celjski zdravstveni dom.
Predvidevajo, da bodo dela na obeh objektih sklenili do
konca letošnjega leta.
Na posnetku spredaj zdravstvena postaja, zadaj stano-
vanjska stolpnica.
Tekst: IRENA FERME
Foto: TONE TAVCAK
IZVRŠNI SVET O CINKARNI
VLAGAJO SAMI, DENARJA NI!
Sklep: takoj rešiti osnovne stvari ter pripraviti dolgoročni program, da do
podobnih zapletov v bodoče res ne bi več prihajalo
Savinja res ni več tako
rdeča, kot je bila tistega
usodnega 29. junija, ko so
zaradi izliva piritnih ogor-
kov poginile na določeni re-
laciji vse ribe, o njej pa še
vedno tečejo različne raz-
prave na različnih nivojih.
Vsi, ki se čutijo tako ali dru-
gače povezani z Varstvom
narave in okolja ter čistočo
rek in življenjem v njih, so
se aktivno vključili v iska-
nje vzrokov za havarijo ter
seveda zlasti še iskanje
možnosti, kako do podob-
nih zadev v prihodnje re-
snično ne bi več prihajalo.
Povsod so bile izrečene
številne izjave, ki so vse prej
pesimistične, kot optimistič-
ne, saj se večji pomori rib
pojavljajo v določenih časov-
nih razmakih na vsakih toli-
ko let. Gre za to, da prizadeti
ne verjamejo več v dane in
izrečene obljube, kajti ob-
ljub je bilo že veliko, nareje-
nega po boljšem pa bolj
malo.
Medtem, ko prizadete ribi-
ške družine Celje, Voglajna
iz Štor, Laško, Radeče in
Brestanica pripravljajo do-
kazni material s škodo o zad-
njem poginu rib in ostalimi
posledicami pa je o dogodku
ob izlivu sadre in piritnih
ogorkov iz dveh deponij v
Žepini že dvakrat rsizpravljal
tudi celjski izvršni svet. Na
prvi seji, 12. julija, so po-
drobno govorili o vzrokih za
nastanek nesreče. Direktor
Cinkarne Bernard Krivec je
govoril o njihovih težavah in
o tem, koliko lastnega denar-
ja so že v vložili v določene
izboljšave, medtem ko ob-
ljubljenega denarja od dru-
god ni! Celoten problem da
je treba obravnavati kom-
pleksno, kot problem Celja
in ne samo kot problem Cin-
karne, kot ga nekateri hočejo
prikazati. Ob tem so bila
mnenja deljena. Predsednik
Izvršnega sveta Venčeslav
Zalezina je ob koncu seje na-
nizal nekaj glavnih nalog, ki
jih je treba nemudoma opra-
viti in tistih, ki jih bodo reše-
vali dolgoročno. Pri tem pa
je treba upoštevati vse dose-
danje dokumente, jih pregle-
dati in oceniti ter vgraditi v
pripravljene materiale. Tre-
ba je proučiti možnost zača-
snega odlaganja piritnih
ogorkov na drugem mestu
vse dotlej, da bi ustrezno
zgradili pregrado na deponi-
ji. Potrebna je ocenitev regu-
lacije Ložnice. Proučiti je
treba možnost odkupa sta-
novanjskih hiš, ki so v nepo-
sredni bližini nevarnega ob-
močja. Vse ostalo je treba
urediti z ustrezno zavaroval-
no službo. Da se uredijo vse
službe, ki se morajo vključiti
v akcijo v takšnih primerih
(civilna zaščita itd.). Ugoto-
viti je treba, kakšne so mož-
nosti za prodajo piritnih
ogorkov in njihovo nadaljno
predelavo ter kakšna bi bila
ekonomska cena. Stalno mo-
rajo predstavniki Cinkarne
biti v stikih s krajani v KS
Teharje in jih sproti sezna-
njati s situacijo okoli priza-
premalo
konkretno
Komisija je pripravila pi-
smen dokument o nalogah
za odpravo težav ter ga po-
sredovala na naslednji seji
izvršnega sveta v torek, 17.
julija zvečer. Ugotovitev je
bila, da je material na treh
straneh premalo konkreten
in da ga je treba nemudoma
precizirati. Tako je komisija
ugotovila, da sta že zgrajena
levi in desni meteorni jarek,
vendar samo v grobi gradbe-
ni fazi. Ravno tako je zgrajen
odvodni jarek iz odtočnega
preliva na pregradi deponije
sadre, ki bi odvedel even-
tuelne prelivne vode iz te de-
ponije mimo nasutih piritnih
ogorkov v odvodni kanal iz
deponije v Ložnico. Te me-
teorne jarke je treba še do-
končno utrditi in sprofilirati
v stanje.
Pri pregledu projekta na
Razvojnem centru v Celju,
pri katerem so bile upošteva-
ne tudi ekspertive Metalur-
škega inštituta in Vodnogo-
spodarskega inštituta Uni-
verze v Ljubljani, o možnosti
odlaganja piritnih ogorkov
na deponiji v Žepini, je bilo
ugotovljeno, da predvidena
pregrada dopušča možnost
deponije tudi piritnih ogor-
kov. Zato mora Cinkarna
čimprej začeti graditi to pre-
grado vod iz deponije trdih
odpadkov. Pridobljena so že
vsa upravna dovoljenja,
manjka še samo garancija
Jugobanke izvajalcu.
Upamo, da bodo vsi na
teh projektih delali maksi-
malno resno in zavzeto ter
hitro, kajti le tako lahko
pričakujemo ugodne rezul-
tate, ki jih zdaij tako pogre-
šamo.
TONE VRABL
OSTROŽNO
Ostrožno leži na 250 m
nadmorske višine. V kra-
jevnem leksikonu piše,
da je precej razvlečena
vas, danes pa lahko brez
velikega ugibanja vidi-
mo, da se kmetije počasi
in vztrajno umikajo šte-
vilnim novim zasebnim
stanovanjskim hišam.
Ostrožno se pričenja
med gaberskim in do-
brovskim svetom, kjer re-
gulirana Koprivnica zavi-
je proti zahodu. Od tod se
Ostrožno širi proti seve-
rovzhodu vzdolž šmartin-
ske ceste preko nizkih
pobočij na obeh straneh
potoka Sušnice. Na zaho-
du meji ob Črni mlaki na
Babno. Na severovzhodu
se stika z Lopato. Ilovna-
ta in glinasta prst je daja-
la v minulem stoletju
možnost za obratovanje
opekarne, ki je delovala
več desetletij.
Kraj se vse bolj zrašča s
Celjem, kar ni težko vide-
ti že na prvi pogled. Zdaj
ima kraj še novo trgovi-
no, nekaj zasebnih obrt-
nikov, kot smo omenili,
kmetov pa vedno manj.
Do dobe celjskih gro-
fov je bil na ozemlju
Ostrožnega gospoščinski
gozd, ki je segal tik do Ce-
lja pri nekdanji cerkvici
Sv. Duha in do Spodnje
Ložnice, kjer je bil zna-
meniti travnik Tirgut ali
živalski vrt. To seveda ni
bil pravi živalski vrt, bolj
rezervat z divjačino, po-
slastica gosposkemu lo-
vu. Na vzhodni strani
Ložnice, že ven iz sedanje
meje Ostrožnega, je bil
gozdni dvorec, kjer so bi-
vali grofovski in pozneje
deželnoknežji upravniki
gozdov. Kmetije v vasi so
nastale šele v 18. stoletju.
Po letu 1842 je bila vsa
gospoščinska zemlja raz-
deljena. Na Ostrožen-
skem griču so v sredini
18. stoletja izkopali zidov-
je iz zgodnjega srednjega
veka.
18. septembra 1954 je
bilo na Ostrožnem veliko
ljudsko zborovanje, kjer
je govoril predsednik re-
publike Tito. Ob tej pri-
ložnosti so speljali na
Ostrožno več dobrih cest
in ta manifestacija na
Ostrožnem je bila tudi po-
sredni povod za začetek
dela celjskega Radia. Na
hiši št. 79 je spominska
plošča za člane Vedeniko-
ve družine, ki so bili
ustreljeni in preminuli v
taborišču leta 1942, druži-
na pa je delovala z OF že
od leta 1941.
Krajevna skupnost
Ostrožno je lansko leto
ustanovila tudi kulturno
društvo in ga poimenova-
la po preminuli gledališki
igralki Mariji Goršičevi.
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
MODERNIZACIJA CELJSKE BOLNIŠNICE
PO ZAČRTANI POTI NAPREJ
Pred sprejemom družbenega dogovora za obdobje 1981—1985
Izvršni odbor slilada za moder-
nizacijo celjske bolnišnice je na
svoji zadnji seji obravnaval pri-
pombe in ugotovitve iz javne raz-
prave o driižbenem dogovoru o
združevanju sredstev za moderni-
zacijo in dograditev objektov spe-
cialistično-ambulantne in hospi-
talne dejavnosti Zdravstvenega
centra Celje v obdobju od 1. 1.
1981 do 31. 12. 1985.
Glavne ugotovitve, pripombe in
dopolnitve so naslednje:
•	v vseh občinah celjskega ob-
močja je osnutek družbenega do-
govora dobil enoglasno podporo,
•	obravnavale so ga delegatske
skupščine občin in občinskih
zdravstvenih skupnosti, kar po-
meni, da je bil v javni razpravi v
celotnem združenem delu,
•	v občini Velenje do seje izvrš-
nega sveta razprava še ni bila v
celoti zaključena, zato je sklenil
izvršni odbor sklada, da se še en-
krat sestane, če bi bilo iž velenj-
ske javne razprave več pripomb
in dopolnitev,
•	dokončni tekst družbenega
dogovora mora biti do 1. avgusta
poslan v postopek za sprejem
vsem občinskim skupščinam in
skupščinam občinskih zdravstve-
nih skupnosti.
Izvršni odbor sklada za moderni-
zacijo celjske bolnišnice je brez iz-
jeme razpravljal o vseh pripombah,
dopolnitvah in sugestijah, pred-
vsem pa je podprl predlog občine
Žalec, da postane preglednica izra-
čuna sredstev sestavni del družbe-
nega dogovora. Ta preglednica na-
mreč točno določa obveznosti po-
sameznih občin za vsako leto pose-
bej. Zapišemo naj, da so mnoge pri-
pombe imele bolj redakcijski zna-
čaj.
Po sklepu izvršnega odbora skla-
da je strokovna služba zdravstve-
nega centra vsem, ki so poslali pri-
pombe, tudi poselDej odgovorila.
Računamo lahko, da bodo konč-
ni predlogi družbenega dogovora
za modernizacijo bolnišnice Celje
občinske skupščine sprejele na
svojih zasedanjih v septembru in
da bo mogoče svečan podpis dogo-
vora v oktobru povezati še z začet-
kom pripravljalnih del za gradnjo
centralnega objekta bolnišnice.
Glede samega poteka del pa lah-
ko zapišemo naslednje!
Načnji za pridobitev gradbenih
dovoljenj bodo izdelani v septem-
bru, prav tako bodo v tem mesecu
izdelani zelo komplicirani načrti
vseh instalacij - izdeluje jih IMP.
Sledil bo razpis za izvajalce, od ka-
terih mnogi že danes kažejo pose-
ben interes.
Trenutno poteka intenzivna
adaptacija prostorov bivše uprave
bolnice, ki bo do začetka septem-
bra končana. Tedaj bo mogoče pre-
seliti dermatovenerološko speciali-
stično ambulanto in okulistično iz
bivšega materinskega doma. Ta te-
den potekajo s strani Gradisa pri-
prave za temelje, na kateri bi v
montažni objekt (Marles) med te-
hničnimi delavnicami in bivšo
upravo preselili centralni laborato-
rij. Potem bo šele možno rušiti ne-
katere stare objekte. Dela do sedaj
tečejo usklajeno, poudariti pa kaže
še naslednja dejstva: da so v celoti
končani projekti za adaptacijo in-
tenzivne terapije na kirurgiji, da je
iz uvoza naročena vsa oprema, ki bi
jo začeli uporabljati tudi že v letoš-
njem letu v obstoječih objektih, ka-
sneje pa seveda preselili v nove; da
se bo po končanih načrtih za osred-
nji objekt, takoj nadaljevalo z adap-
tacijo prostorov nekdanje pralnice
za potrebe fizioterapije oziroma or-
topedske specialistične ambulante,
katere dejavnost se danes odvija v
povsem nemogočih pogojih. Pa še
bi lahko našteli nekaj del, ki so tik
pred uresničitvijo.
V modernizacijo pa prav gotovo
sodi izgradnja dvigala na infekcij-
skem oddelku, kjer mora osebje
težje bolnike še sedaj prenašati z
nosili v drugo nadstropje. Dvigalo
je že naročeno, pa tudi plačano, ra-
čunamo lahko, da bo začelo delova-
ti še v letošnjem letu.
Za zaključek naše današnje jedr-
nate informacije o poteku del za
modernizacijo celjske bolnišnice
pa še to: investicijska skupina
Zdravstvnega^centra Celje priprav-
lja prav sedaf študijo, katere ure-
sničitev bo povezala ginekološko-
porodniški oddelek s podzemelj-
sko komunikacijo s sedanjimi
osnovnimi hospitalnimi objekti.
MITJA UMNIK
ŠENTJUR
DORRO IN SLARO
Po dveh junijskih neurjih v občini
Dve hudi neurji v juniju, ki
sta si sledili v kratkem ra-
zmahu, sta močno prizadeja-
li Šentjur in okohco. Ne gre
zdaj za to, da bi ponavljali,
kakšna je bila škoda, pač pa,
da bi povzeli ukrepe, ki so
sledili.
Imamo gasilce, občinske
in krajevne štabe civilne za-
ščite. Za delo, ki so ga opra-
vili jim moramo izreči vso
pohvalo in priznanje. Ko so
bili ob neurju na nogah, so
naloge v celoti opravili. V ak-
cijo je stopilo osem gasilskih
avtomobilov s šestnajstimi
črpalkami. Občinski štab Ci-
vilne zaščite je takoj aktivi-
ral pet štabov Civilne zaščite
v gospodarskih organizaci-
jah in sedem v krajevnih
skupnostih. Delo civilne za-
ščite in gasilcev je potekalo
usklajeno.
V dneh po neurju so šle na
teren občinske in ekipe zava-
rovalnice, ki so ocenile ško-
do in jo delno že poravnale.
Sicer pa je ocenjevanje in iz-
plačevanje škode po neurju
še v teku.
Vsa sredstva javnega ob-
veščanja so izčrpno poročala
o neurju in posledicah, sesta-
li so se sveti prizadetih kra-
jevnih skupnosti, o nastali
škodi je razpravljal Izvršni
svet in vsi trije zbori Občin-
ske skupščine. Napravljeno
je bilo vse, da bi pomagali
omiliti posledice neurja. Po-
sebej kaže pohvaliti štabe Ci-
vilne zaščite, gasilce in vod-
stva delovnih organizacij
TOLO, ALPOS in BOHOR.
In kako so se ob neurju in
po njem obnašali prebivalci?
Zgrešeno bi bilo, če bi metali
vse v en koš. Ob lepem števi-
lu prizadevnih delovnih lju-
di in občanov, so mnogi stali
ob strani in se obnašali kot
neprizadeti opazovalci. Mor-
da bi nekaj zamahov z moti-
ko na pravem mestu in ob
pravem času lahko preusme-
rilo uničujoči tok vode. Oči-
ščena rešetka na kanalizacij-
skih jarkih bi požirala več
vode, kot zamašena. Pa kdo
jih bo odmašil? Zavedati bi
se morali, da člani Civilne za-
ščite in gasilci niso ljudje, ki
so za delo v teh enotah plača-
ni, temveč so to prostovoljci
in člani obeh formacij. Zato
in tudi sicer bi jim pri delu
moral pomagati sleherni
sposoben prebivalec.
Pa še to: na enonadstropni
hiši na Ljubljanski cesti št. 1,
na križišču, v kateri je v prit-
ličju Merxova trgovina z že-
leznino, v obnovljenem
prvem nadstropju pa vrsta
uradov, je vihar v soboto, 30.
junija, razkril dobra dva kva-
dratna metra opeke na stre-
hi. Do osmega julija se ra-
zmetane opeke na strehi ni
še nihče dotaknil! Menim, da
z odnosom upravljalca do te
hiše nekaj ni v redu! Sicer
pa, kdo je sploh upravljalec
te hiše?
ERNEST RECNIK
PABERKI S »PIVA IN CVETJA«
TILAŠČANUO
Neuradna himna izza laških gostilniških omizij terja revi-
zijo besedila:
»Oj, ti Laščani, to so vam tiči,
še strup Savinje, jih ne uniči!«
Laško je turistično mesto ~ vsemu navkljub.
Tri dni »hopsa-drajsa« po Laškem. Okoli 170.000 obisko-
valcev na vseh prireditvah. 16 zabaviščnih prostorov je na-
polnilo, nahranilo in razmigalo tisoče zabave željnih. Stati-
stika je skrivnostna. Zlasti blagajniki. Že šušljajo, da ni kaj
prida dobička...
PETEK: V PRESLEDKIH DEŽUJE
Razstave: Laško skozi čas, cvetlična razstava, razstava
značkarjev in spominkarjev, razstava okrasnih in glasbeno
navdahnjenih ptičev. Lovce in čebelerje so porinili v kot.
Ostali so brez prostora za razstavo. Pač šolski problem.
Zvečer modna revija z zabavnim programom. Ženske so
zavistno, moški poželjivo spremljali razgiban nastop brhkih
manekenk.
SOBOTA: OBLAČNA GROŽNJA BREZ PADAVIN
Romanje v Laško se je začelo v opoldanskih urah. V
Jagočah so iskri konjiči in pametni psi izvabljali iz ust ahe in
ohe.
Laščaniada. Salve smeha ob petih težkih a hudo smešnih
tekmovalnih disciplinah. Zvezda je bil Bogdan Norčič, kije
tekmoval v kranjski ekipi. Lov za številkami v mokri stiro-
porski brozgi, hlastanje za klobasami na bingljajočih vrvi-
cah, prenašanje vodnih balonov z guliverskimi copatami na
nogah...
Pod večer je Laško postalo mravljišče, en sam zabaviščni
prostor. Na glavnem trgu show! Padalec točen kot lani, Jaka
ŠraufcigerJe razdrl nekaj novih vicev in ponovil nekaj sta-
rih, Ivica Šerfezi je zvezdniško zamudil. Ljubka Dimitrov-
ska pa je Laščane spet ljubko nategnila...
In ognjemet? Bilje predvsem »stabilizacijski«.
Potem pa »hopsa-drajsa« celo noč - od mraka do zore.
Menda so bili vsi postrežem. Ne, da bi bilo ljudi manj, le več
zabavišč in šankov je bilo. Gostincem so se namreč pridru-
žili samoiniciativni zasebniki.
NEDELJA: NEBO, KOT RIBJE OKO
Laščani niso samo tiči. So tudi srečkoviči.
Tradicionalna povorka. Ne najdaljša in ne najkrajša v
pretečenih šestnajstih letih. Vozovi kolektivov, vozovi rož,
oddelki društev, prvič domača folklora.
Množica v Laškem na nedeljo uplahne na polovico. God-
beniki s koncertom napovejo popoldanski konec, na plesi-
ščih pa najbolj vneti vztrajajo.
PONEDELJEK: VLILA SE JE PLOHA KOT IZ ŠKAFA...
in oprala sumljivo vonjajoče ulice, kajti tisoči in tisoči niso
samo »konsumirali«, marveč tudi izločali.
Kazalo bi zgraditi nad Savinjo kak »večnamenskipomol«.
Bolj umazana kot je, ne more biti.
-ec.
Ogromna čaša piva. Spili so ga mnogo več.
Domiselna skupinica v nedeljski povorki.
Tudi tokrat so se hortikulturci izkazali.
Laščaniada: Presneto naporen grižljaj...
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
REŠEVANJE PROBLEMA
IHTA JE SLABA
Kam X godbo na pihala?
Godbeni dom v ulici XIV.
divizije v Celju izgublja stre-
ho. To je neizpodbitno dej-
stvo, ki opozarja na nekaj ne-
rešenih problemov, ki so ob
svojem bistvu značilna po-
doba naše vsakdanje prakse.
Pihalni orkester ŽPD »Fran-
ce Prešeren« je pred dnevi
poslal pismo Samoupravni
stanovanjski skupnosti in v
vednost predsedniku skup-
ščine občine Celje, predse-
dniku OK SZDL, predsedni-
ku občinskega sindikalnega
sveta, kulturni skupnosti,
Z KO in Razvojnemu centru
- tozd Komunalno urejanje
zemljišč. V pismu opozarjajo
na to, da jim rušijo Godbeni
dom brez predhodnega ob-
vestila in zagotovila, da bodo
drugje dobili ustrezen pro-
stor. V Godbeni dom so člani
godbe v vseh letih vložili po
njihovi izjavi 3 milijone di-
narjev, zdaj pa nimajo
ustrezne strehe nad glavo. V
istem prostoru so opravljali
svoje vaje tudi godbeniki za-
bavnega orkestra in tambu-
raši.
Na vprašanje direktorju
tozd Komun^no urejanje
zemljišč Petru- Drozgu nam
je ta zagotovil: »V Pleteršni-
kovi ulici smo pričeli z ruše-
njem, oziroma demoliranjem
stavbe, ker je že bila prazna
in da bi preprečili morebitne
nasilne vselitve. Nihče ni
ukazal porušiti tudi tisti del
stavbe, v kateri je Godbeni
dom. Elektriko so jim odklo-
pili po pomoti. Že prej smo
vodili dogovore z godbeniki,
da se bodo morali preseliti
drugam. Zdaj urejamo zade-
vo tako, da bi jim ustrezne
prostore našli v telovadnici
Kajuhovega dijaškega doma.
Dokler ne bodo dobili
ustreznega prostora, tistega
dela stavbe ne bomo podi-
rali.«
Godbeniki sicer pravijo,
da tudi to ni rešitev, saj je na
pol podrta stavba nevarna,
ker bo v njihove prostore,
kjer imajo ves inventar in
glasbila, zatekala voda.
Kakorkoli že, še en primer
polovično rešene zadeve. Ve-
liko jih je vedelo že nekaj ča-
sa, da bo Godbeni dom pro-
blem. Zakaj je treba biti plat
zvona zdaj, ko hišo že podi-
rajo? Kakšni so medsebojni
dogovori med tistimi, ki pla-
nirajo, tistimi, ki izvajajo in
tistimi, ki ne bi smeli biti pri-
zadeti. Na račun ihte bo pro-
blem rešen na dvomljivi rav-
ni. Godbeniki ne morejo va-
diti v kakršnikoli sobi, kjer
ni 2rvočne izolacije in podob-
nih pogojev za delo. Zakaj
reševati probleme šele ta-
krat, ko narn že voda teče v
grlo?
Ali pa je morda vsa stvar
potekala kako drugače? Kdo
bo odgovoril?
DRAGO MEDVED
MUZEJ REVOLUCIJE
PRESENETILI!
Francoski študenti pohvalili muzej
Čeprav zdajšnji čas še zda-
leč ni primeren za obiske
muzejev in razstav - na veli-
ko smo vstopili tudi v počit-
niški čas in večina šolarjev
ter dijakov, najbolj zvestih
obiskovalcev muzejev, se ve-
selo namaka v morju ali po
bazenih, pa se v celjskem
muzeju revolucije ne morejo
pritožiti, da so brez obisko-
valcev. Večinoma so prav se-
daj inozemski turisti, ki se
zanimajo za ogled. Muzej jim
rad odpre vrata, četudi niso
ob njihovem obisku ravno
»uradne ure«.
Eno izmed nedelj jih je
pred kratkim obiskala manj-
ša skupina francoskih turi-
stov, študentk iz Marseilla,
ki jih je vodil študent, po ma-
teri Slovenec. Z velikim za-
nimanjem so si ogledali ves
Muzej revolucije in ob koncu
z dolžnirn spoštovanjem po-
vedali, da tako zelo in lepo
urejenega muzeja še niso vi-
deli.
Vsekakor prijetno prizna-
nje za naše celjske muzealce!
MITJA UMNIK
LAVRENČIČEVO CELJE
TRISTOLETNO IZHODIŠČE
Ustvaril je znova pravo portretno podobo celja
Nič čudnega ni, če je bilo
Celje od nekdaj vabljivo za
slikarje vedutiste in za grafi-
ke... In nič čudnega ni, če se
je naš slikar Avgust Lavren-
čič že tretjič odločil za upo-
dobitev celjske mestne ve-
dute!
Mesto Celje in njegovo
okolico je namreč možno
spoznavati in občudovati s
številnih in različnih pro-
storskih pozicij. Zato lahko
dojemamo krajevno in po-
krajinsko obeležje Celja do-
sti bolj kompleksno, kot je to
možno pri drugih mestih, ki
ne zavzemajo tako ugodnega
zemljepisnega položaja >..
Celje je mesto, ki ga lahko
občudujemo v vsej pano-
ramski razsežnosti, z bližnjih
vzpetirr na Aljaževem ali Mi-
klavškem hribu, z Anskega
vrha, s Starega gradu ali z
Osence, z Grmade ali z Vipo-
te in še od drugod... S takih
višjih položajev so pogledi
na naselje najbolj zanimi-
vi... Priznati pa je treba, da
prav v zadnjem času lahko
zapažamo vedno več nega-
tivnih komponent, ki jemlje-
jo mestu prastari sloves, pri-
vlačnost in ubranosti zgodo-
vinske oblikovanosti prosto-
ra. Zato se le s težavnostjo
lahko zazna še kak pogled na
Celje, ki je usklajen z vizijo o
resnično lepem, starodav-
.nem in za prijetno življenje
urejenem mestu.
Vse pa kaže, da je slikar
Lavrenčič v svoji želji, da bi
ustvaril portretno podobo
Celja, preiskal celjski krajev-
ni ambient in si natančno
ogledal mesto z različnih po-
ložajev. Prav gotovo je le s
pomočjo večkratnih, premiš-
ljenih opazovanj in podoživ-
Ijanj lahko spoznal tiste zna-
čilnosti naselja, brez katerih
ni možna slikarska uresniči-
tev podobe kraja, še zlasti pa
ne tiste, ki skuša združevati
dokumentarno pričevalnost
v povezanosti s pravo umet-
niško izpovedjo.
Slikar Lavrenčič se je letos
odločil za likovno predstavi-
tev panoramskega videza
Celja, ki * ga je zapazil na
vzhodni strani, nad vzpetino
Aljaževega hrilsa.
Ce pogledamo ustvarjeno
sliko opazimo, da so na njej
prikazane bistvene vedutne
značilnosti Celja in njegove-
ga krajinskega zaledja.
Motiv je v ospredju osre-
dotočen na dominantni polo-
žaj Jožefove cerkvene stavbe
in sosednje samostanske hi-
še. Ta kompleks arhitektur
se razprostira iznad in izpred
mesta, ki se strnjeno, kot v
nekakšnem loku širi do
strmin nad Mestnim par-
kom, nato pa se preliva v
ravninsko prostranstvo Sa-
vinjske doline. Poudarjena
je silhuetna slikovitost ba-
ročne dvostolpne zgradbe,
zapaž^ne pa so tudi vertikale
stavb v jedru mesta. Razpoz-
navne 50 še štirioglate gmote
razmetanih visokih in širo-
kih stavb, ki se širijo iz cen-
tra mesta na vse strani. Na-
drobnosti pa, ki bi podajale
še bolj značilno topografsko
sliko kraja in pokrajine so si-
cer upoštevane, a so podreje-
ne v celoti osebnemu sli-
karskemu tretmanu...
Lahko bi rekli, da je La-
vrenčičevo Celje slikarsko
prikazana vizija mesta, kate-
ra izpričuje z modrino, ki jo
daje disperzijska barvitost,
svojo žlahtnost, s kompozici-
jo pa preudarnost geograf-
ske lege mestnega naselja...
Kot, da je mesto nastalo ob
zalivu morja ali jezera, ki se
preliva v barvni perspektivi
in se staplja z nežnim hori-
zontom v modrino vesoljske-
ga neba... Spominja nas na
obsežen scenski prostor za
dogajanja v življenju...
Opazimo, da je Lavrenči-
čeva slika Celja likovna ure-
sničitev mesta brez vsega,
kar nas moti, vznemirja, za-
skrbljuje, ovira, gluši, duši in
jezi. Je mesto brez oblaka s
plinom, ki lebdi, se pomika z
vetrom ali, ki se spušča nad
naselje, ki zaide med ljudi, se
vali po cestah, se pritihotap-
Ija v domove, ustanove, trgo-
vine, tovarne, delavnice in
•šole. Je kraj brez sivega pra-
hu, brez onesnaženosti cest,
dvorišč, fasad in zelenic. To
je kraj brez hiš, ki nastajajo
brez smisla za varovanje vre-
dnega v prostoru. Je mesto
brez nasilnosti oblik in barv!
Je naselje brez hrupa in ro-
pota ter nevarnosti na ce-
stah, pa tudi brez kalnih,
smrdljivih in strupenih vod
ter vlažnosti megle...
Slika je uspela barvna
upodobitev mesta izrednih
prirodnih pogojenosti, dra-
gocenih zgodovinskih dano-
sti in vseh pogojev za živ-
ljenjsko zadovoljstvo prebi-
valstva. In tudi zato je La-
vrenčičeva slika prelepa
predstavitev kraja...
Ce pa se zazremo na domi-
nanto Lavrenčičeve upodo-
bitve Celja z aspekta zgodo-
vinskega dogajanja, pa neho-
te pomislimo na leto 1679, na
čas zdravstvene ogroženosti
prebivalstva Celja zaradi ku-
ge, ki je razsajala po me-
stu...
Pomembno je, da je slikar
Lavrenčič prav v letu 1979
upodobil sliko z izvirnim
celjskim motivom v značilni,
heraldično podani modri
barvi in vseh njenih tonih...
Ustvaril je znova pravo por-
tretno podobo Celja, ki ni sa-
mo dokumentarično sporo-
čilna, pač pa je predvsem
razpoloženjsko občutena
uresničitev zahtevnega ve-
dutnega slikarskega proble-
ma. Slika ne predstavlja le
posebne likovne vrednote
ampak izraža tudi tisto
umetnostno lepoto, katera
pomeni lahko vsakomur, ki
mu je Celje drago, izjemno
virtuoznost, ne le v Lavren-
čičevih, pač pa v tovrstnih
slikarskih dosežkih sploh.
MILENA MOŠKON
ŽIVLJENJE NA FILMSKEM TRAKU
SPOZNATI, VREDNOTITI
Dijaki PŠC delajo v filmskem krožku
Na PSC je v lanskem letu
začel delovati filmski krožek
tudi v okviru fakultativnih
obšolskih dejavnosti za dija-
ke 3. letnikov usmerjenega
izobraževanja. Pod vod-
stvom Slavka Pezdirja so
izvedli dva tečaja filmske
vzgoje. Njihov osnovni cilj je
bil seznaniti udeležence z
zgodovino filma, osnovami
filmskega jezika, procesom
ustvarjanja in z osnovnimi
kriteriji vrednotenja. V dru-
gem polletju je krožek dobil
tudi osnovna tehnična sred-
stva: filmsko kamero in ton-
ski projektor.
Pravo praktično spoznava-
nje filmskega medija in sa-
mostojno izražanje v njem,
pa je zaživelo v tem šolskem
letu. Dijaki, večinoma iz 3.
letnika in tudi ostali, smo
obiskovali enkrat tedensko
filmski krožek, kjer smo se
seznanjali z osnovami film-
skega izražanja.
V delo krožka so bili vklju-
čeni ogledi abonmajskih
filmskih predstav, razgovori
o njih, pismena mnenjaj'
spoznavanje zgodovine fil-
ma, referati o filmskih izraz-
nih sredstvih, o vplivu fil-
mov na otroke, snemanje tri
minutnih filmov, njihov
ogled ter razgovor O napa-
kah, ki so se porajale pri
praktičnem delu.
Tako smo si ogledali filme
v okviru mladinskega film-
skega gledališča in slovenski
film Praznovanje pomladi v
okviru TDF, ter organizirali
tudi razgovor z ustvarjalci te-
ga filma. Ob slovenskem
kulturnem prazniku 8. fe-
bruarja - smo povabili celj-
skega amaterskega ustvar-
jalca Stanka Josta in si ogle-
dali njegov film Gimnazijka.
V razgovoru z njim smo
spoznali delo amaterskega
filmskega delavca in proble-
me, s katerimi se srečuje.
Poudarek smo dali lastne-
mu ustvarjalnemu delu, saj
je večina članov krožka po-
snela po en film. To so kratki
filmi dokumentarnega zna-
čaja: o domačem kraju, o de-
lu rudarjev in kmetov, o so-
šolcu.
Ti prvi koraki so bili trdi in
neelastični, saj smo mnogi
imeli filmsko kamero prvič v
rokah. Napake, ki so se po-
navljale, pa so nas opozarja-
le, kje naj bomo v prihodnje
bolj pazljivi. Osnovni korak
je bil storjen. V prihodnjem
letu pa načrtujemo bolj za-
htevne naloge. Tako se bo-
mo spoprijeli s snemanjem
nekoliko daljšega filma, si
ogledali delo v prostorih VI-
BA filma in se bolj povezali s
filmskimi amaterji v Celju.
DARJA ŠUNGARŠEK
DVA ZANIMIVA KONCERTA
V sklopu letošnjih Celjskih poletnih prireditev bosta prihodnji teden v Celju dva zani-
miva koncerta, ki bosta prav gotovo popestrila poletno kulturno življenje v Celju.
Tako bo v sredo, 25. VII. ob 20. uri v atriju Turističnega društva na Tomšičevem trgu 7,
koncert Ribniškega okteta. To je ansambel, ki sicer še ni dovolj znan, vendar pa so pevci
tega okteta sami renomirani umetniki. Oktet sestavljajo namreč nekdanji člani Sloven-
skega okteta Kores, Kozlevčar, Štrukelj, Ognjanovič in drugi, kar gotovo pomeni da se tudi
ob poslušanju tega ansambla obeta svojvrsten umetniški užitek. Peli bodo predvsem
slovenske domoljubne in narodne pesmi.
Le dva dni pozneje, v petek 27. VII. pa bo v Opatijski cerkvi koncertirala slovenska
orgelska umetnica Angela Tomanič (na sliki) z violinistko Vero Belič. Tudi to bo svojevr-
sten koncert, saj med mnogimi orgelskimi koncerti, ki smo jih prejšnja leta že slišali v
Celju, še ni bilo orgel skupaj z violino. Na sporedu bodo predvsem dela starih mojstrov.
Za obe prireditvi bodo vstopnice na voljo eno uro pred začetkom na mestu prireditve.
-ed
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
KLEPET Z OSKARJEM LESKOVŠKOM
2IVUENJE ZA HARMONIKO
Kar največ znanja /e hotel posredovati tudi drugim
Ce beseda nanese na
harmoniko, zbor harmo-
nikarjev ali parado, po-
tem je neločljivo poveza-
na z imenom Oskarja Le-
skovška. Bil je eden red-
kih glasbeno nadarjenih
mladeničev, ki se glasbe
niso učili samo zase, kot
se običajno dogaja, tem-
več je začel igrati tudi za
druge. Pomlad in poletje
svojega življenja je preži-
vel tesno v stiku z glasbo,
poučevanju učencev in
vseh ljubiteljev tega in-
štrumenta. V svoji karieri
je vzgojil preko 450 učen-
cev v spretne harmoni-
karje. Mnogi med njimi
so danes priznani glasbe-
niki doma in na tujem.
Od prve parade 1953. leta
pa do enaindvajsete 1973.
leta je vodil zbor harmo-
nikarjev in prirejal para-
de. Poleg tega je organizi-
ral čez štiristo nastopov
po Jugoslaviji.
Svojo glasbeno pot je
Oskar Leskovšek začel že
s petimi leti. 1916. leta se
je namreč začel učiti dia-"
tonično harmoniko. Bil je
samouk ob podpori očeta
in deda. S sedmimi leti je
prvič nastopil. Tega na-
stopa se Oskar spominja
takole: »Doma v Gaberju
smo imeli gostilno in v lo-
kalu haimonikarja, da je
zabaval goste. Nekega ve-
čera je pregloboko pogle-
d£d v kozarec in zaspal.
Tedaj sem vzel harmoni-
ko in zaigral. Ljudje, na-
mesto da bi plesali, so uti-
hnili in debelo strmeU. To
je bil moj . armonikarske
poti in nadaljno glasbeno
kariero.«
Poleg harmonike, ki se
ji je najbolj posvetil,
Oskar Leskovšek obvla-
da še številne druge in-
štrumente. Leta 1918. se
je pri prof. Lipušu in Ku-
biši začel učiti violino.
Dve leti pozneje je začel s
klavirsko šolo, klavir pa
je igral ob predstavah ne-
mih filmov. Z dvanajsti-
mi leti je igral violino in
harmonij pri pevskih va-
jah na takratni meščanski
šoli v Celju. S sedemnaj-
stimi leti se je iz diatonič-
ne harmonike klaviaturi
mu ni delalo preglavic,
težje pa je bilo z basi.
Vendar je s svojo trdo vo-
ljo to težavo hitro prebre-
del in prvo klavirsko har-
moniko, ki se je pojavila v
Celju 18. septembra 1928.
leta je igral Oskar Le-
skovšek v takratni kavar-
ni Merkur. Z devetnajsti-
mi leti je obvladal še kon-
trabas, ki se ga je učil pri
prof. Filipu Lipovšku. Iz-
popolnil se je še v igranju
na tolkala.
trio, nato
orkester
1930.	leta je ustanovil
trio, ki je nastopal po širši
celjski okolici. Trio je
imel naslednjo zasedbo:
Oskar Leskovšek violina,
Muzga harmonika in Bi-
derman bas kitara.
1931.	leta je ing. Pestot-
nik v Ljubljani ustanovil
Ronny jazz orkester, kjer
sta med drugimi igrala tu-
di Bojan Adamič in Samo
Hubad. Leto dni za tem je
na podlagi ljubljanskega
orkestra, Oskar Leskov-
šek v Celju ustanovil Jon-
ny jazz sekstet. Pianist je
bil današnji prof. dr. glas-
be v Novem Sadu HeU
Gorinšek, Franc Herman
je igral saksofon, Alma
Korošec klavir, Sek
Franc tenor saksofon in
Franc Piki bobne in tro-
bento. Prve vaje je sek-
stet imel v nekdanji go-
stilni Speglič, v današnji
Zidanškovi ulici. Prvi na-
stop so imeli decembra
1933, na »plesnem venč-
ku« Zarje, v Narodnem
domu. O tem orkestru pi-
še ena izmed številk celj-
ske Nove dobe iz 1937 ta-
kole: »Ne samo v zimski
sezoni, marveč tudi v po-
letju imamo često priliko
poslušati v Celju simpa-
tični Jonny jazz orkester.
Dobri dve leti je od tega,
kar smo ga prvič shšali na
zabavah. Takrat so v no-
vem orkestru prvič nasto-
pili amaterji - ljubitelji
moderne glasbe pod ime-
nom Jonny. Ustanovitelj
in predstavnik tega orke-
stra je Oskar Leskovšek,
ki je znan še iz plesnih
šol, kot pianist. Orkester
je res odlično zastopan,
vsak član mora znati igra-
ti najmanj dva inštru-
menta, da lahko menjuje-
jo stil igranja. Ravno zato
orkester zelo uspeva,
kljub začudenim pogle-
dom poslušalcev in ple-
salcev na začetku.« Oskar
Leskovšek pa o Johnyju
pravi: »2e takrat smo
igrali v stilu dixielanda,
vendar vsi niso za to ve-
deli, kajti Celje je do ta-
krat poznalo samo godbo
na pihala. Največ smo
igrali Ellin^ona in Berli-
na. Spominjam se, ko
sem v zdravilišču v La-
škem igral kontrabas
brez loka. Takrat je novi-
nar v Novi dobi objavil
članek, češ da takšno cu-
fanje ni muzika. S časom
pa smo si ustvarili ogro-
men ugled, kajti to je bil
res kakovosten in edini
orkester na Štajerskem.
V času okupacije smo
zadnjič nastopili 1942. le-
ta v Unionu, potem pa
nas je okupator razbil, češ
da taka »negermusik« ne-
gativno vpliva na okupi-
rano ljudstvo. S tem je bi-
lo Jonny jazz orkestra ko-
nec.
Po vojni, leta 1947 je
Leskovšek ustanovil nov
orkester Lesko. Starejši
Celjani se še najbrž spo-
minjajo glasbe, ki je v ti-
stih udarniških časih pri-
hajala po zvočnikih na
ulico iz Doma OF.
Dolga leta je Oskar Le-
skovšek igral v kavarni
Evropa in v zdravilišču
na Dobrni. Vendar pa je
zadnjih dvajset let posve-
til največ dela glasbeni
vzgoji mladih v okviru
gaberske Svobode. Pri
Svobodi je začel kot har-
monikar pri folklorni
skupini. 1951. leta je pri-
čel poučevati harmoniko,
pred tem pa je položil iz-
pite za glasbenega peda-
goga. V šolskem letu
1952/53 je organiziral in
vodil prvo parado harmo-
nikarjev, ki je bila 29. ok-
tobra 1953. leta. Od tega
leta dalje je organiziral
vrsto nastopov in enkrat
letno parado harmonikar-
jev. Vse svoje moči je vlo-
žil v svoje pedagoško de-
lo, ki ga je z veseljem
opravljal. Bil je duša izre-
dno popularne harmoni-
karske sekcije. Sam pra-
vi: »V času po vojni sem
bil zelo vezan na Svobodo
in tam je bil tudi moj dru-
gi dom. Vse moči sem
vložil v svoje delo in za
napredek organizacije.
Zaslužni delavci so seve-
da tudi Ivo Umek, Boris
FerUnc, Jelka Cimerman,
Ivan Lah in številni dru-
gi. Vsi ti so s harmonikar-
ji vred pripomogli k
izboljšanju položaja Svo-
bode, da je dosegla do-
stojno stopnjo organizira-
nosti in razvoja. Danes je
vodstvo prpvzel mladi
rod.«
Zadnja parada, ki jo je
vodil Oskar Leskovšek, je
bila XXI. parada harmo-
nikarjev 1973. leta. Po
tem letu je vodstvo orke-
stra prevzel Leskovškov
učenec Albert Završnik.
Oskar Leskovšek pa se
je uveljavil tudi kot skla-
datelj. Sam pravi o tem
naslednje: »1947. sem
zbolel. Prijatelji so mi v
bolnišnico prinesli har-
moniko. Zaigral sem in
zgodilo se je, da mi je ro-
ka podrsala po klaviaturi.
Glasovi, ki so pri tem na-
stali, so mi dali idejo za
prvo lastno skladbo, kate-
ri sem dal naslov Vrni se.
Pri tem sem predvsem
mislil na vrnitev iz bolniš-
nice. Nekaj let kasneje
smo skladbo prijavilidFe-
ridSouvan prijavili, Feri
Souvan je zanjo napisal
besedilo, pel pa jo je Ivo
Robič.« Oskar Leskovšek
je skomponiral še preko
dvajset skladb, ki so se
bolj ali manj uveljavile.
še vedno živa vez
Letos je šesto leto, od-
kar Oskar Leskovšek ne
vodi harmonikarskega
zbora, vendar z učenci
vseeno tesno sodeluje,
kajti ti so sad njegovega
dela, truda in potu. Zara-
di bolezni se Oskar Le-
skovšek počasi umika iz
kulturno-prosvetnega de-
la. Letos se je poslovil od
aktivnega dela pri Svobo-
di. Veselje do otrok .. še
manjšega števila učen-
cev.
Ko sedimo ob njem, v
prijetnem pogovoru, ob-
čutim globoko spoštova-
nje do človeka, ki je v ose-
minšestdesetih letih svo-
jega življenja žrtvoval
glasbi preko petdeset let.
Za svoj trud je dobil šte-
vilna priznanja, med nji-
mi je »največ vredno« Ti-
tovo odlikovanje z redom
dela s srebrnim vencem.
»Ni me sram povedati, da
so mi ob podelitvi prizna-
nja, tekle solze po licih,«
pravi Oskar Leskovšek.
Steno v njegovi delovni
sobi pa krasijo še številna
druga priznanja, med nji-
mi tudi Gallusov znak,
priznanja iz parad, pohva-
le za delo in dosege odlič-
nih uvrstitev zbora.:
Sam pravi, da bi želel
narediti še več, ustvarjati
še naprej in da bi še glas-
beno izobraževal mladi-
no. Vendar je malokdo
naredil za glasbeno izo-
braževanje celjske mladi-
ne toliko, kot na svoji pe-
dagoški poti Oskar Le-
skovšek.
MOJMIR MOSBRUKER
Oskar Leskovšek: »da-
nes harmonika sploh nii
več samo ljudski inštru-
ment ampak je že tehnič-
no tako izpopolnjena, da
lahko nadomesti katero-
koli glasbilo iz sinfonič-
nega orkestra.«
Zadnji nastop zbora harmonikarjev pod vodstvom Oskarja Leskovška - XXI. parada harmonikarjev.
GOMILSKO, JUNIJ 1979
MONOGRAFIJA
Doiiument icrajevnega praznUta
v počastitev svojega letoš-
njega občinskega praznika je
kulturna skupnos občine Ža-
lec po odboru za založništvo
in tisk, poklonila svojim ob-
čanom monografijo »Gomil-
sko« - krajevni zbornik pri-
čevanj o življenju in svetu,
»kjer dolina Bolske prestopi
na široko, proti vzhodu že
močno prodnato ravnino ob
Savinji« (Natek).
Iz urednikovega (Janez
Meglič) uvodnika izvemo, da
je to za Andražem, Letušem
in Trnavo že četrta monogra-
fija krajevnih skupnosti ob-
čine Žalec. Cez 300 strani be-
sedil in ilustracij obsegajoča
knjižica je to, mala, a dovolj
zgovorna in nazorna in teht-
na v svojem kulturnem - do-
moznanskein in prosvetnem
poslanstvu. Publicistično te-
žo ji je dala vrsta njenih se-
stavljalcev - od znanstveni-
ka do pesnika in pisatelja,
kulturnega, prosvetnega in
družbenopolitičnega de-
lavca.
Kaj nam torej njeni avtorji
- okoli trideset jih je - pred-
stavljajo, opisujejo in izpri-
čujejo? Na prvem mestu je
tu l^lan Natek, geograf in
strokovni svetnik Slov. aka-
demije znanosti in umetno-
sti, s študijo Geografske zna-
čilnosti Gomilskega in nje-
govega zaledja; potem Tone
Kolšek, zgodovinar in ravna-
telj medobčinskega Zgodo-
vinskega arhiva v Celju, z
dokumentirano podobo pod-
ložništva gomljanskih kme-
tij posameznim zemljiškim
gosposkam; Vera Kolšek, ar-
heolog . območju (I. konfe-
renca KPS v Šmiglovi zida-
nici) ter Gomilsko med naro-
dnoosvobodilno vojno opi-
suje zgodovinar Emil Lajh,
ravnatelj Muzeja revolucije v
Celju. Sledi predstavitev
družbenopolitičnega razvoja
Gomilskega in občine Žalec
danes, oblikovanje agrarne-
ga gospodarstva in zadruž-
ništva (V. Hazler, D. Brišnik,
J. Jan, I. Strošer), ki nekako
zaključuje zgodovinsko-
zemljepisno in ekonomsko
predstavitev Gomilskega.
Naslednji prispevki izpod
peres V. Novaka, M. Makaro-
vičeve, T. Hazlerjeve, A. Sa-
jovica, J. Hočevarja, M. Ko-
šenine in dr. odkrivajo kul-
turno prosvetni in narodopi-
sni obraz kraja in okolice:
osebnosti od tod, ki so se za-
pisale v narodovo kulturno
zgodovino, pa vse ljudske
aktivnosti, ob katerih se je
delovni človek na bregovih
Bolske duhovno in telesno
krepil - šola in pošolsko izo-
braževanje, nastopanje na
ljudskih odrih in petje pa te-
lovadba in šport, gasilstvo,
lovstvo in še kaj.
Zadnje strani tega praznič-
nega branja pa izpolnjujeta
ljudska pesem in črtica - s
prvo, kot najbolj plodna
Ivanka Pire, z drugo, pristno
in doživeto.pa Drago Kumer.
O vsem na kratko: uredni-
kovo prepričanje, »da bo
knjiga našla dostojno mesto
v sleherni družini KS Gomil-
sko in še marsikje drugje«, je
povsem upravičeno.
GUSTAV GROBELNIK
KONJIŠKI GODBENIKI V
SRBIJI
Za 7. julij, praznik vstaje srbskega naroda so somborški
godbeniki povabili konjiške na prijateljsko glasbeno sreča-
nje. Na to srečanje so se Konjičani dobro pripravili, o čemer
je pričal tudi navdušen sprejem na koncertih v Somboru. Na
glasbeno potepanje po bratski republiki so Konjičani peljali
s seboj še Koroški vokalni kvintet, ki je skupaj s kvintetom
Comet še posebno »užigal« med srbskim poslušalstvom.
Poudarimo naj še posebej dogovor o tesnejših kulturnih
stikih med Somborom in Slovenskimi Konjicami, ki so ga
sklenili ob tej priložnosti kulturni delavci obeh mest.
IRMA KOROŠEC
FOLKLORA IZ SOSEDNJE
DRŽAVE
V	organizaciji Zavoda za kulturne prireditve ter v počasti-
tev celjskega občinskega praznika bo jutri, v petek 20. VII.
zanimiv folklorni nastop. V Slovenskem ljudskem gledali-
šču se bodo predstavili člani folklorne skupine Kolo Slavuj
iz Železna v Avstriji. To so pripadniki gradiščansko hrvaške
narodne manjšine, ki se bodo na krajši turneji po Sloveniji
in Hrvatski ustavili tudi v Celju in predstavili del svoje
narodne.kulture - plesov pesmi in običajev.
V	pomanjkanju tovrstnih prireditev bo ta folklorni nastop
gotovo lep prispevek k praznovanju občinskega praznika.
Nastop se bo začel ob 20. uri, vstop pa je brezplačen.
E. G.
BRIGADA MILOŠA ZIDANŠKA V
SLOVENSKIH GORICAH
Stalna brigada Občinske konference Zveze socialistične
mladine Šentjur, ki se imenuje po rojaku Milošu Zidanšku,
je v nedeljo odšla na republiško mladinsko delovno akcijo
Slovenske gorice 79. 50 brigadirjev, med njimi je največ
dijakov, bo pomagala pri gradnji vodovoda Mostje-Gaber-
nik-Juršinci. Med brigadirji je tudi 11 deklet, komandant
brigade pa je Edo Peperko iz Loke pri Žusmu, ki je letos že
petič oblekel brigadirsko uniformo.
Kot so nam povedali pri OK ZSMS Šentjur, so imeli nekaj
težav pri formiranju brigade, ker imajo nekatere organiza-
cije združenega dela premalo posluha za odhod mladih na
delovne akcije.
MP
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
XXIV. SKOKOV MEMORIAL

Stanko Lisec, edini celjski zmagovalec
Uvod v praznovanje le-
tošnjega občinskega
praznika je bil tradicio-
nalni »Skokov memo-
rial«, eden največjih in
najkvalitetnejših atlet-
skih mitingov v Jugosla-
viji. Takoj moramo zapi-
sati, da letošnje tekmo-
vanje ni razočaralo, saj
je vsa napovedana elita
tekmovalcev iz štirih ce-
lin sveta Azije, Afrike,
Amerike in Evrope na
tekmovanje prišla in po-
skrbela za enkratno at-
letsko popoldne na rde-
čem tartanu celjskega
stadiona »Borisa Ki-
driča«.
V dveh urah trajajočem
mitingu (pozdravne bese-
de je v imenu organiza-
torja AD Kladivar izrekel
predsednik Mitja Pipan,
v imenu pokrovitelja DO
Kovinotehna pa je tek-
movanje otvoril njen di-
rektor Janez Lenasi) smo
videli celo vrsto odličnih
tekov, skokov in metov.
Med takoimenovanimi
paradnimi disciplinami
so tokrat bili predvsem
teki in to na 100, 800 in
3000 m ter 400 m ovire, pa
tudi v drugih disciplinah
je bila nadpoprečno do-
bra zasedba.
Kljub temu, da rekor-
dov ni bilo (celjski sta-
dion ima takšne rekorde,
ki jih bo težko izboljšati!)
pa smo videli vrsto odlič-
nih rezultatov. Na 100 m,
torej v memorialni disci-
plini, je presenetil Švicar
Patrick Wamister z zma-
go nad odličnima gosto-
ma iz ZDA Jeromom Die-
lom in Charlesom Well-
som. Po dveh letih je po-
kal ostal v E vropi. Na 400
m je slavil Kenijec Atuti
pred našim »pomoršča-
kom« Alebičem. Na 800
m je Kenijec Maina posta-
vil drugi letošnji najboljši
rezultat na svetu 1:44,6! V
skoku v daljavo je ob od-
sotnosti (že kronično) na-
ših najboljših daljinašev
znova slavil olimpijski
zmagovalec Amie Robin-
son, ki je skočil 798 cm!
Temu altetu mora biti Ce-
lje izredno všeč, saj je pri-
šel takorekoč nenajav-
Ijen. Poklical je organiza-
torje, ki so njegovo po-
nudbo za nastop z vese-
ljem sprejeli. Arnie je pri-
šel, skočil, zmagal, odšel.
Obljubil je, da še pride in
da upa, da bodo takrat na
startu tudi naši najboljši s
Stekičem na čelu...
V skoku v višino je pre-
senetljivo zmagal po rasti
nizki vseazijski prvak Ki-
tajec Veh Pei Su in pre-
magal naš^a Temima ter
domačina (5opa.
Vrhunec prireditve pa
je bil zaključek, katerega
najboljši režiser ne bi mo-
gel bolje zrežirati, pripra-
viti ... Tokrat ni bilo šta-
fetnih tekov, ampak se je
organizator modro odlo-
čil za tek na 3000 m. V
rahlem mraku ob sonč-
nem zahodu se je v boj
skustilo kar 26 atletov,
med njimi deset iz tujine
na čelu z dvema odlični-
ma Kenijcema. Ta dva sta
tudi večino teka vodila. V
zadnjem krogu, takore-
koč v zadnjem ovinku, je
prišlo do strašnega finiša,
ki ga je diktiral nihče
drug kot domači atlet
Stanko Lisec. Ob vihar-
nem navdušenju vseh
prisotnih je Stanko zma-
gal in tako za zaključek
XXIV. Skokovega me-
moriala zadovoljnim gle-
dalcem dodal edino pra-
vo celjsko zmago. Za
njim so ostali odlični tek-
movalci iz Kenije, Bolga-
rije, domači najboljši te-
movalci..,
Letošnji miting je brez
dvoma popolnoma uspel.
Zal je ta lepa atletska pri-
reditev vse prehitro mini-
la. Zdaj že z nestrpnostjo
čakamo na XXV. jubilej-
ni Skokov memorial.
Organizator se je letos
izredno potrudil in že
zdaj obljublja, da bo ta-
ko tudi v prihodnje. Upa-
mo, da bomo na jubilej-
nem Skokovem memo-
rialu lahko pozdravili
stare znance s prejšnjih
in letošnjega mitinga ter
mnoge nove. Letos so na-
stopili tekmovalci štirih
celin, zakaj ne bi prihod-
nje leto s petih? Minia-
turni atletski svet bi se
združil v atletskem Ce-
lju in to bi bil dogodek
prve vrste. Morda pa bo
tako!
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
Janez Lenasi, glavni ai-
rektor DO Kovinotehna,
je otvoril tekmovanje v
imenu pokrovitelja Ko-
vinotehne.
Mike Boit iz Kenije je
več kot 700 m vodil tek
na 800 m, ob koncu pa
pristal komaj na šestem
mestu. Razočaranje se
vidi!
V skoku v daljavo je dru-
go mesto osvojila simpa-
tična atletinja s Kitajske
Jea Pei Ci s skokom 585
cm. Veselje!
Arnie Robinson, olimpij-
ski zmagovalec in stalni
gost celjskih mitingov je
prišel, skočil (798 cm),
zmagal, odšel...
Rok Kopitar, trenutno
najboljši celjski atlet, je
v teku na 400 m ovire v
močni mednarodni kon-
kurenci ©svojil tretje me-
sto.
Veh Pei Su, vseazijski
prvak iz Kitajske, je po-
skrbel za presenečenje v
skoku v višino, saj je
zmagal - 214 cm! Bravo!
Za brez dvoma največje presenečenje letošnjega
XXIV. Skokovega memoriala je poskrbel odlični švi-
carski atlet Patrick Wamister, ki ima na tej progi že
čas 10,1. V prvi predtekmovalni skupini je zmagal in
se uvrstil v finale, kjer je premagal oba velika favo-
rita iz ZDA - študentskega prvaka te države Jeroma
Diela in stalnega celjskega gosta (pred dvemi leti je
zmagal v tej disciplini) malega, žilavega in črnopol-
tega Charlesa Wellsa. Rezultat v finalu 10,4! Zado-
voljno je dvignil roki v zrak, saj ni pričakoval tako
sijajnega uspeha, oba Američna pa sta bila močno
razočarana. Spominski pokal steklarne iz Rogaške
Slatine je srečnemu zmagovalcu izročila žena pokoj-
nega atleta Ferda Skoka Milka Skok.
Adolf Urbančič, popularni Urbi, je bil starter na vseh
dosedanjih štiriindvajsetih Skokovih memorlalih.
Dr«^5:o lyto fa jubileji
Poln stadion, kot vedno, je dvignil na noge odličen tek na 400 m, kjer je zmagal gost iz Kenije Atuti (46,1) pred
našim veteranom Joškom Alebičem (startna številka 164) iz Splita (46,6), ki se bo na letošnjih Mediteranskih
igrah v Splitu poslovil od aktivnega ukvarjanja s tem športom.
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
III. KMEČKE IGRE SLOVENIJE
IGRE PRERASLE MEJE
Dvaindvajset elfip nastopiio na Vransicem
v soboto in nedeljo so bile na
Vranskem tretje kmečke igre mla-
dih kmetov Slovenije. Igre so pri-
pravili Zadružna zveza Slovenije
RK ZSM Slovenije ter organizacije
na Vranskem.
Proti pričakovanju se je k letoš-
njim igram prijavilo rekordno šte-
vilo ekip. Poleg dvajsetih iz Slove-
nije so se prijavili mladi kmetovalci
iz Gornjega Matejevca pri Nišu ter
ekipa iz Trsta. Tekmovanje je pote-
kalo v dveh delih. V soboto zvečer
so se pomerili v znanju pri priprav-
ljanju starih kmečkih jedi značilnih
za področje, ki so ga zastopali. V
nedeljo pa so tekmovali v košnji,
grabljenju in spravljanju sena v ro-
gle, pretakanju vina, žaganju drv in
kmečki žehti. Največ uspeha - so
imeli tekmovalci iz Koroške, ki je
na obeh tekmovanjih zbrala največ
točk. Sledijo ekipe Polzele, Šent-
jerneja, Griž...
Rekordno pa je bilo tudi število
obiskovalcev - več kot pet tisoč.
Ker namen kmečkih iger ni le v
tekmovanju temveč tudi v tem, da
se mladi med seboj spoznajo in tu-
di česa naučijo, so organizatorji pri-
pravili razstavo kmetijske mehani-
zacije, živine, sejem bele tehnike
ter strokovno posvetovanje o pro-
blemih mladih v kmetijstvu.
Tekst in foto: TONE TAVCAR
Mlada kmečka dekleta so prikazala pri kuhi precej-
šujo spretnost in znanje. Jedi so bile okusne in komi-
siji se je bilo težko odločiti za najboljše.
Fantje so med drugim tekmovali tudi pri žaganju
hlodov. Tu sta še posebno prišla do izraza moč in
vzdržljivost.
Na roke mlatijo žito le še redko kje. Kljub temu so možje cepce spretno vihteli, tako kot da bi bilo to njihovo
vsakdanje opravilo.
TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ
DOHODKOVNI ODNOSI SO OSNOVA
ZA DORRO SODELOVANJE
v Etolu lahko s po-
nosom ocenjujejo
srednjeročno obdobje
76-80, saj so presegli
planska predvidevanja
tako količinsko kot
vrednostno. Tudi
osnovni trend gibanja
dohodka je izrazito po-
zitiven in je močno
presegel planska pre-
dvidevanja. To pa je
tudi osnova za razšir^-
no reprodukcijo. Ce
pogledamo kako se je
gibala količinska pro-
duktivnost v števil-
kah, vidimo d indeks
za leto 1976-1977 127,
za leto 1977-1978 118,
1978-1979	107,20 in
1979-1980	110. Na tej
osnovi pa so v Etolu
zasnovali tudi ostale
kriterije, to je zaposlo-
vanje, forniiranje skla-
dov in drugo. Tako je
celjski Etol prebrodil
manjšo krizo, ki se je
pojavila leta 1975.
Tudi indeks vre-
dnostnih pokazateljev
je izredno ugoden, saj
se je dohodek v teh le-
tih gibal takole: 1976 -
176, 1977 - 157, 1978 -
115, 1979 - 118. Cisti
dohodek pa se je gibal
z naslednjimi indeksi:
128, 157, 120,120 po za-
poredju let kot so na-
vedena pri dohodku.
Številke kažejo, da je
bilo leto 1977 izredno
konjukturno kar je
dvignilo tudi raven do-
hodka.
V Etolu so ta čas
izvedli tudi nekako se-
lekcijo poslovnih part-
nerjev, tako dobavite-
ljev, kot kupcev in
kooperantov. Smatra-
jo namreč, da so osno-
va nadaljnjega sodelo-
vanja dohodkovni od-
nosi med proizvodnjo
in prodajo, to pa lahko
uspe samo s povezova-
njem v večje program-
ske sisteme.
Tudi na področju
izvozno-uvozne bilan-
ce je uspelo Etolu, ki je
bil prej znan kot izrazit
porabnik uvoženih
materialov, uspostavi-
ti nekako ravnovesje.
Pri tem pa ne sinemo
pozabiti, da je tej celj-
ski organizaciji uspelo
z njihovo proizvodnjo
močno zmanjšati uvoz
v drugih organizacijah
združenega dela. Za
primerjavo bi ponov-
no uporabili številke,
ki naj bi bolj nazorno
predočile izvozno-
uvozno bilanco. V Eto-
lu so leta 1976 uvozili
za 22,800.000 din mate-
rialov, leta 1977 za
61,000.000 din, leta
1978 za 76,800.000 din
letos bodo do konca le-
ta uvozili za 95,000.000
din in za drugo leto
planirajo	za
109,000.000 din uvoza.
Izvoz pa se je gibal ta-
kole: leta 1976 so izvo-
zili za 19,200.000 dinar-
jev, 1977 za 42,100.000
din, leta 1978 so imeli
pozitivno bilanco saj
so izvozili za 91,000.000
din, letos bodo izvozili
za 90,000.000 din in
drugo leto okoli
106,000.000 dinarjev. V
Etolu poudarjajo, da je
izvoz problematika, ki
zahteva posebno obde-
lavo in daljneročno na-
črtovanje tako proiz-
vodnih kot izvoznih
zmožnosti. Smatrajo
namreč, da izvoz za
vsako ceno tudi ni
upravičen, temveč je
bolje zmanjšati uvoz.
Ravno zato namerava-
jo v Etolu več pozorno-
sti posvetiti izvozu sa-
dne predelave, čeprav
to morda v trenutni si-
tuaciji ekonomsko ni
najbolj ugodno. V bo-
doče bodo več truda
usmerili tudi v povezo-
vanje s proizvodno
bazo.
Etolu je uspelo v
zadnjem srednjeroč-
nem obdobju urediti
tudi samoupravne ak-
te in s tem postaviti
odnose v kolektivu na
zaželeno raven. Tudi
družbeni standard se
je v tej organizaciji
združenega dela ob-
čutno dvignil, saj so
eni redkih, ki se lahko
pohvalijo, da pri njih
rešujejo stanovanjske
probleme v obdobju
treh-štirih let.
V naslednjem sred-
njeročnem obdobju
nameravajo v organi-
zaciji združenega dela
Etol ojačati svoje pozi-
cije na domačem trgu
in se preko dohodkov-
nih odnosov povezo-
vati s trgovino ter pre-
hrambeno in drugo in-
dustrijo. Razen tega
bodo tudi v bodoče de-
lali na razvijanju te-
hnologije in raziskavi
novih proizvodnih po-
stopkov.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
CESTA IN TELEFONI V KS ŠEŠČE
V krajevni skupnosti Sešče v žalski občini so v nedeljo praznovali krajevni praznik. Na
slavnostni seji so se zbrali številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja ter
predstavniki občine. O pomenu praznika in razvoja kraja je govoril predsednik sveta KS
Sešče Zdravko Cestnik, nato pa so podelili štiri priznanja OF, ki so jih prejeli: Zdravko
Cestnik, Kari Herodež, Ivan Jeromel in Ivan Jelen. Nato je kolona avtomobilov krenila po
obnovljeni asfaltirani cesti v zaselek Brdo, kjer so jih domačini prisrčno pozdravili. Poleg
tega so v okviru praznika izročili namenu 60 telefonskih priključkov ter gasilsko sobo.
Ze med tednom so pripravili več športnih tekmovanj, kulturno prireditev in gasilsko
tekmovanje.
Na našem posnetku trenutek otvoritve ceste v Brde. Trak je prerezal Franc Radišek.
TONE TAVCAR
mozirje
V KORAK Z RAZVITIMI
Smernice družbenoelconomsitega razvoja 1961—1985
Delegati vseh treh .zborov
Občinske skupščine Mozirje
bodo na jutrišnji seji med
drugim razpravljali in spre-
jeli smernice družbenoeko^
nomskega razvoja občine v
naslednjem petletnem ob-
dobju, od 1981. do 1985. leta.
Gre za pomemben doku-
ment, toliko bolj, ker so pri-
zadevanja za rešitev premno-
gih gospodarskih vprašanj
več kot očitna. V bistvu gre
za bitko, kako ujeti zamuje-
no in kako stopiti v korak z
drugimi, gospodarsko razvi-
tejšimi občinami.
Zato se v predlogu smer-
nic zavzemajo za enajstod-
stotno stopnjo letne gospo-
darske rasti in za naložbe v
tiste gospodarske panoge, ki
bodo povečale finalizacijo
proizvodnje, omogočale in-
tenzivnejše izkoriščanje na-
ravnih možnosti ter večjo
uporabo znanja.
V	kmetijski proizvodnji
ima mlečna prvo mesto, ra-
zen tega pa tudi pitanje go-
vedi. V višinskih predelih
bodo ponovno oživeli ovče-
rejo, sicer pa povsod razširja-
li tako imenovano dopolnil-
no proizvodnjo. V tem pri-
meru gre za perutninarstvo,
kmečki turizem itd.
V	gozdarstvu jih tudi v pri-
hodnje čaka intenzifikacija
pri pridobivanju lesa in raz-
širitev gozdno biološke pro-
izvodnje. Nove naložbe pa
bodo usmerjene v izgradnjo
novih gozdnih cest, v goz-
darsko mehanizacijo in grad-
njo centralnega skladišča.
V	lesno predelovalni indu-
striji gre predvsem za čim
večjo finalizacijo proizvod-
nje. Razvoj bo usmerjen v
predelavo lesa iglavcev in li-
stavcev ter seveda ivernih
plošč. Ne nazadnje je tu še
proizvodnja montažnih ele-
mentov.
Izredno zahtevne so tiste
naloge, ki zadevajo kovinsko
predelovalno, konfekcijsko
in kemično industrijo, prav
tako industrijo gradbenih
elementov.
Vsa pozornost bo posveče-
na trgovini, predvsem zaradi
boljše preskrbe prebivalcev.
Sicer pa gre tudi ^ tem doku-
mentu za težnjo po poenote-
nju te dejavnosti in za deli-
tev dela. Na vidiku je tudi
razvoj trgovine na debelo.
Tudi gostinstvo zahteva
enotnejši nastop in pogoje za
boljšo kakovost in komplek-
snost ponudbe. Turizem
predstavlja pomembno go-
spodarsko dejavnost, ki ima
vse, zlasti naravne pogoje za
dober razmah. V načrtu je.
da naj bi gradili gostinsko,
turistične objekte v trikotni,
ku Golte-Mozirje-Ljubno,
drugod pa zlasti pospeševali
kmečki turizem.
V obrti ne gre samo za
okrepitev uslužnostne dejav-
nosti, marVeč tudi za večjo
povezavo obrtne dejavnosti
z industrijo.
Seveda pa so tu še druge
naloge, kot na področju sta-
novanjskega gospodarstva,
nadalje v povečanju telefon-
skih priključkov od sedanjih
šest na sto prebivalcev na
šestnajst itd. Čaka jih tudi
modernizacija cest Ljubno-
-Luče ter Radmirje-Crni-
vec. In potem energetska bi-
lanca, zagotovitev nadaljnjih
vodnih virov itd. Nalog torej
dovolj in veliko.
M. BOŽIČ
NNNP V ŠENTJURSKI OBČINI
Po vseh krajevnih skupnostih v šentjurski občini so se
resno lotili priprav na republiško akcijo Nič nas ne sme
presenetiti. OK SZDL Šentjur je v pomoč posameznim kra-
jevnim skupnostim izdelala smernice, ki naj bi bile nekak-
šen vodič akcije. Krajani so naloge prevzeli z vso resnostjo
in večina krajevnih skupnosti je že izdelala svoje programe,
ki temeljijo na množičnosti.
Iz programov, ki so jih nekatere krajevne skupnosti že
pripravile, naj naštejemo samo nekaj najbolj zanimivih
predlogov. V krajevni skupnosti Ponikva bodo uprizorih
nesrečo s šolskim avtobusom in seveda reševanje otrok. V
tej krajevni skupnosti bodo tudi reševali pred nevarno ste-
klino. Krajani Dramelj bodo iskali in reševali izgubljene
otroke. V Slivnici so pripravili program reševanja prebival-
cev, ki bi jih ogrozil podrt jez akumulacijskega jezera. Kra-
jevna skupnost Šentjur okolica se bo lotila dezinfekcije
vodnjakov in iskanja izgubljenega nevarnega predmeta. Iz-
delali pa bodo tudi zaklonišče za prizadeto prebivalstvo.
Prav tako je zanimiv program, ki so ga pripravih v krajevni
skupnosti Planina. V najkrajšem možnem času bodo na-
mreč postavili improvizirano pekarno in pekli kruh za kra-
jane.
Drugi dan akcije pa bodo prebivalci šentjurske občine
namenili orientacijskim pohodom, mitingom in podobno.
M. PODJED
PRAZNIK V VINSKI GORI
Občani krajevne skupnosti Vinska go-
ra praznujejo 22. julija svoj krajevni
praznik. Prvič so praznovali leta 1974,
ko je več kot 300 občanov odšlo na po-
hod na Paški Kozjak. Tam so se dogovo-
rili, da bo dan 22. julij odslej krajevni
praznik Vinske gore.
Vsa leta so praznovali v znamenju de-
lovnih zmag in tako je tudi tokrat. Odpr-
li bodo ceste Pirešica-Petruh v dolžini
700 m. Vinska Gora-Lopatnik 1900 m,
obe imata asfaltno prevleko; ter višin-
sko cesta Tuš-Petruh v dolžini 1000 m.
Okrepili so tudi telefonsko mrežo, saj se
je število naročnikov povečalo za en-
krat. Pri tem so pazili, da so dobili tele-
fon v najbolj odročne zaselke. Rešili so
tudi problem pitne vode na Lopatniku.
Tja so napeljali vodovod, v dolžini 1500
m. Pri akciji je sodelovalo 220 gospo-
dinjstev, ki so z udarniškim delom in
samoprispevki prispevala, da je voda
pritekla v najbolj oddaljen zaselek te
krajevne skupnosti.
Na praznični dan bodo imeli svečano
sejo krajevne skupnosti in družbenopo-
litičnih organizacij ter društev, podelili
bodo priznanja najzaslužnejšim obča-
nom, slovesno otvorili nove objekte ter
pripravili kulturni.program.
T. TAVCAR
KAM V PASJIH DNEH (ČE BODO) ?
PONEKOD ZGOU VODA
Varnostne siužbe v Velenju ni, ali ni dovolj vidna
v kolikor ste se ob nekoli-
ko toplejših dnevih naužili
kopanja v domačem bazenu,
lahko okolje tudi spremeni-
te. Z avtom, na primer, kre-
nite v kopališče v Prebold.
Bazen leži v prijetnem oko-
lju, poleg tega je pa vstopni-
na v primerjavi z drugimi ba-
zeni, razmeroma nizka, saj
zanjo. odrasli odštejejo pet-
najst, mladina in otroci pa
deset dinarjev. Bazen je
odprt vsak dan od osme do
osemnajste ure in sicer od
petnajstega junija do enain-
tridesetega avgusta. Tempe-
ratura vode je poprečno
triindvajset stopinj. Poleg
velikega bazena, ki meri 50 x
12,5 m, je za otroke še mali
bazen, ki meri 12,5x12,5 m.
V kopališču ponavadi ni
gneče, saj je poprečni obisk
okoli tristo kopalcev na dan.
Od Prebolda pa tudi do
Velenja ni daleč. V Velenju
imajo olimpijski bazen, ki
meri 50x25 m, poleg njega
pa je otroški bazen. Voda v
bazenu je ogrevana, saj je
njena temperatura od ose-
mindvajset do trideset sto-
pinj Celzija. Globina bazena
je od 1,2 m do 3,5 m. Vstopni-
na je dvajset din za odrasle
in deset za otroke. Bazen je
odprt od devete do devetnaj-
ste ure, vsak dan, od 15. maja
do 15. septembra. Enajst
uslužbencev v bazenu skrbi
za dobro počutje kopalcev, v
bifeju pa je na žalost možno
dobiti le čokolade, kikiri-
ki... in pijačo. V bližini baze-
na je otroško igrišče, trim
steza, igrišče za tenis..., ta-
ko, da je tudi za nekopalce v
kopališču urejeno. Poprečen
dnevni obisk je okrog tisoč
kopalcev.
V šoštanjskem odprtem
bazenu je voda ogrevana. Tu
izkoristijo odvečno toplo vo-
do, iz termoelektrarne, kjer
jo uporabljajo za hlajenje
agregatov in naprav v TE.
Torej temperatura vode je od
sedemindvajset do petintri-
deset stopinj. Odrasli za
vstopnino plačajo dvajset di-
narjev, mladin in otrodi pa
deset dinarjev. Bazen ima
obliko črke »L«, olimpijski
del bazena meri 35x22 m,
preostali del pa osemnajst
krat osemindvajset metrov.
Bazen je postavljen na žele-
zobetonskem podstavku,
pod bazenom pa so gardero-
be in sanitarije. Okoli bazena
je tudi dovolj sence in zele-
nic. Bazen odpravi na dan od
osemsto do tisoč kopalcev.
Odprt je od prvega junija do
petnajstega septembra, ob
lepih dnevih od devete do
osemanjste ure. V bifeju do-
bijo kopalci hot-dog, slado-
led in pijačo.
MOJMIR MOSBRUKER
Kopališče v Šoštanju: štartni bloki so, skakanje v vodo strogo prepovedano
NOVO V
ZDRAVSTVU
v Celju in na območju
prav sedaj poteka zadnja
bitka za sprejem družbe-
nega dogovora o moder-
nizaciji celjske območne
bolnišnice za naslednje
srednjeročno obdobje do
leta 1985. Občine na Celj-
skem so osnutek dogovo-
ra že podprle in svečan
podpis z začetkom pri-
pravljalnih del za gradnjo
centralnega objekta lah-
ko pričakujemo v okto-
bru. Čeprav ne sodi v ta
okvir, pa je tudi že pri-
pravljen strokovni elabo-
rat o adaptaciji bivšega
zdravstvenega doma Ce-
lje, ki ga je gradbeni od-
bor celjske občinske
zdravstvene skupnosti že
potrdil.
UM
^___y
Nekdaj so solčavski
kmetje iz okolice Sv. Du-
ha imeli staro pravico do
paše v Frati. To je bil ve-
lik pašnik - zdaj je že
fozd - na koroški strani
entlenartskega vrha,
last grofa Thurna.
Zgodilo pa se je - zakaj,
ne vem - da je grof Solča-
vanom prepovedal pašo
živine v Frati. Vse proš-
nje niso zalegle nič. Kle-
menškov Urban, brat na-
še matere, je bil takrat
mlad dečko, lep, šikan,
brihten in priden. V šolo
seveda ni hodil nikjer,
vendar pa se je naučil
brati in pisati. Pisal je
menda lepo kakor malo
kdo. Ustrelil je nekaj
gamsov, mati so pretopili
njih loj in iz loja napravili
sveče. Pri luči teh sveč se
je potem iz knjig učil
nemščine.
Pa se je zvedelo, da pri-
de cesar Franc Jožef skoz
Celje, kjer se bo nekoliko
ustavil. Urban je odšel v
Celje in začuda dosegel
dostop do cesarja. Pokle-
knil je predenj in ga pro-
sil, naj potrdi staro pravi-
co Solčavanov do paše v
Frati. S svojo prošnjo si-
cer ni uspel, vendar je že
to dosti, da sije - tak mla-
dič! - upal stopiti pred ce-
sarja. V Solčavi je bilo ta-
krat več starih dosluženih
vojakov, ki so govorili
nemško, a nobeden od
njih ni upal stopiti pred
cesarja.
Ko je Urban dosegel
potrebno starost, je na-
stopil vojaško službo v
Oradcu. Koliko časa je
služil, naša mati niso ve-
deli. Toda njegova, Kle-
menča mati so menili, da
je služil že dovolj dolgo in
so ga želeli domov. Odšli
so v Gradec, pa kar peš,
saj takrat še ni bilo želez-
nice. Nemško niso znali.
V Gradcu so nekje srečali
gospe, ki so govorile slo-
vensko. Bile so žene ofi-
cirjev. Mati so jim pove-
dali, s kako željo prihaja-
jo, od kod so, kakšno go-
spodarstvo imajo in kako
nujno bi potrebovali Ur-
bana domov. Gospe so
posredovale, da so mati
mogli pred majorja. Obra-
zložili so mu, kako težko
gospodarstvo imajo na
hribovski kmetiji, da je
oče bolan in nato prosili
majorja, naj jim odpusti
sina domov.
Pozneje je kupil Ložeč-
ko kmetijo od starega Lo-
žekarja. Ta, Luka Suha-
dolnik, je nato kupil Cov-
nikovo kmetijo, se prese-
lil v Covc in postal Cov-
nik. Mladi Klemenčev
Urban je vprašal Covni-
ka, kako je treba gospo-
dariti v Ložeku, da mu bo
dobro šlo.
Covnik, ki je bil sovraž-
nik lova, mu je rekel:
»Kadar te bo prijelo, da bi
šel na lov, pojdi sekat.'
Tako mi je povedal Šu-
met, Alojz Poličnik.
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
OBISK NA CELJSKI TRŽNICI
POSKAKUJOČE CENE
Cene visoke, kakovost blaga spremenljiva
Na začetku tedna je bi-
lo na tržnici v Celju zelo
živo. Prav tako žive pa so
bile tudi ocene. Danes ob-
javljamo nekaj mnenj
kupcev in prodajalcev o
naši tržnici, oziroma o od-
nosih prodajalcev do
kupcev in obratno, o ce-
nah in kakovosti prodaj-
nega blaga. Večini anketi-
ranih se cene zdijo dokaj
visoke, vendar je pa na
trgu neprimena boljša
kvaliteta blaga. Glede
prodajalcev menijo, da so
prijazni in uslužni.
ANICA MASTNAK iz
Celja: »Izbira na celjski
tržnici je res pestra, če-
prav so tudi cene blaga
zelo visoke. Cestokrat ku-
piš blago, ki je, razstavlje-
no na policah na pogled
sveže in zdravo. Zato si
toliko bolj presenečen, ko
ga doma vzameš iz vreč-
ke. Poleg tega, kupujem
sadje in zelenjavo večino-
ma v zelenjavni trgovini,
ker je bliže, kakor tržnica.
Res pa je, da tam vidiš,
kakšno blago boš dobil
ali si ga pa izbereš, tako
da najpogosteje dobim
boljšega, kot na tržnici.«
bobnič; iz Košnice:
Nekateri kupci so bolj za-
htevni, drugi manj. Neka-
teri tudi bolj občutljivi,
saj jih vznejevolji že vsa-
ka beseda, ki ni izrečena
v sladkem tonu. Povsod
so izjeme! Jaz menim, da
so prodajalci zelo prijaz-
ni, čeprav mi do njih ni-
smo vedno strpni. Tudi
cene se mi ob letošnjih
cenah na ostalih področ-
jih, in neprimerno boljši
kvaliteti blaga na tržnici
kot v samopostrežni trgo-
vini, ne zdijo previsoke.
Poleg tega menim, da se
bodo kmalu tudi poznale
posledice neurja v okolici
Šentjurja.«
PAVLICA GAVELJ: Je
uslužbenka v skladišču
trgovine Mars. »Cene so
danes na tržnici res viso-
ke, v samopostrežnih tr-
govinah so nižje. Toda če
primerjamo kakovost
blaga, opazimo, da je na
stojnicah neprimerno
boljše, tako da menim, da
so cene, če jih primerja-
mo s tistimi v trgovinah,
upravičeno tako visoke.
Izredno lepo blago imajo
prodajalci iz drugih repu-
blik, saj vidimo, da pokri-
jejo večino založenosti
celjskega trga s sadjem iz
zelenjavo.«
VINKO JURAK: »Ima
kmetijo pri Sv. Emi pri
Podčetrtku. Bavi se izk-
ljučno s kmetovanjem in
prodajo kmetijskih pri-
delkov. »To je moja edina
vrsta zaslužka. Za proda-
jo na trgu sem si nabavil
rezervacijo prostora za
katero odštejem devetde-
set dinarjev na mesec, po-
leg tega pa plačam vsak
dan tudi stojnino blaga,
ki pa je odvisna od količi-
ne, ki jo nameravam pro-
dati. Cene na tržnici se
meni, kot pridelovalcu
blaga ne zdijo visoke, kaj-
ti samo tisti, ki blago res
pridelujejo, si lahko pred-
stavljajo, koliko truda je
in sredstev je treba v to
vložit. Poleg tega se prik-
ljučijo še potni stroški in
davki na trgu. Kupovalci
so prijazni in zahtevni.
Največkrat prodam vse
svoie blago.«
LILJANA SOKAJ iz
Štor: »Cene blaga so zelo
visoke, čeprav je kako-
vost blaga na visoki rav-
ni. Na tržnico hodim
predvsem zaradi večje
izbire in kakovosti blaga.
Splača se seči malo glob-
lje v žep in dobiš res bla-
go, kakršnega želiš, tako
po kakovosti, kot po vrsti
blaga, saj je tržnica zelo
dobro založena, npr. s sa-
djem. Prodajalci so pri-
jazni, saj drugače ne bi
prodali toliko blaga, kot
ga prodajo. Zgodilo pa se
mi je že, da sem naletela
na prodajalca, ki je imel
na, listku, na vsaki strani
napisano različno ceno.
Dopoldan, ko je na trgu
še veliko prodajalcev z
istim blagom, ima njego-
vo blago tudi nižjo vre-
dnost. Drugače pa je po-
poldan. V mojem prime-
ru, je imel jagode popol-
dan na celi tržnici, samo
on. Ko sem dopoldan ho-
dila med stojnicami, je bi-
la njegova cena za kilo-
gram blaga štirideset di-
narjev, popoldan, je pa ta-
ko rekoč imel nad jagoda-
mi monopol.«
MILAN TURNŠEK:
»Menim, da prodajalci s
cenami pretiravajo. Nav-
sezadnje tudi kakovost
blaga ni ne vem kako do-
bro. Na vrhu imajo nalo-
ženo lepo, zdravo blago.
da s tem prikrijejo slabše.
Kupec šele doma ugoto-
vi, kakšno blago je ku-
pil.«
IVANA ZUPANC iz Ce-
lja: »Kakovost blaga je
dobra, cene pa so previso-
ke. Vendar za to še zdaleč
ni kriv proizvajalec, kaj
šele prodajalec, saj mora
pokriti svoje stroške.
Osebno rajši kupujem na
trgu. Naj omenim na pri-
mer samopostrežno trgo-
vino na Mariborski cesti.
Tu je kakovost zelenjave
izpod kritike, poleg tega
pa cene pogostokrat niso
nižje od teh na tržnici.
Odnos prodajalcev do
kupcev, je tako na trgu,
kot v trgovini strpen, vsi
so zelo prijazni. Omenim
pa naj še to, da se trgovke
v prej omenjeni sampo-
strežni trgovini same sra-
mujejo, da prodajajo
takšno blago.«
SINANI iz Strumice:
»Deset let sem že v Celju,
deset let že skrbim za pra-
vočasno dobavo blaga.
Blago mora biti do šeste
ure zjutraj, že razstavlje-
no na stojnici. Tako se ne-
malokdaj zgodi, da vsta-
nem že ob enih zjutraj, da
do šestih nabavim vse po-
trebno. V Sloveniji sem
predvsem zaradi zasluž-
ka. Vsak gre pač tja, kjer
je boljše. Za primer naj
povem, da je bil lani kg
lubenic v Ohridu vreden
štiri dinarje. Tu je cena
drugačna. V Slovenijo me
poZšlje kombinat in tudi
on določa cene, saj mi ni-
smo zasebniki. Cene se
spremenijo le takrat, ka-
dar pride novo, sveže bla-
go in je staro treba hitreje
prodati. Takrat ceno bla-
gu znižamo, da gre lažje v
prodajo. To pa še zdaleč
ne pomeni, da je staro
blago tudi slabše od sve-
žega. Davki za tržnino, so
zelo visoki, pravzaprav pa
ti sploh niso urejeni. Iz
komunale pravijo, da bo-
do to vprašanje rešili ob-
činski organi, ti pa pravi-
jo, da naj to rešijo komu-
nalci sami. Tako ostaja
problem odprt. Težko ie
tudi s tržnimi nadzorniki.
Ce želite videti vzoren od-
nos med njimi in proda-
jalci odidite na tržnico v
Ljubljano £ili Maribor. V
Celju je pa vsak nadzor-
nik šef zase. Ce do minute
točno ne oddaš tehtnice v
skladišče, ki ga odplaču-
jemo z obrestmi, jih po-
šteno slišič. Ce imamo
pred stojnico vrsto ljudi
in če je ura že osmenajst
ali ob nedeljah deset,
tehtnice pa nisi oddal,
pride in ti tehtnico iztrga
takorekoč iz rok, poleg te-
ga se pa zdere nad teboj,
da te je vpričo vseh ljudi
prav sram. Moramo pove-
dati da smo mi, iz drugih
republik, včasih zelo ra-
zočarani zaradi neprimer-
nih postopkov do sočlo-
veka. Na celjski tržnici
naj bi se spremenil pred-
vsem odnosos »nadreje-
nih« do prodajalcev. Saj
se s človekom da lepo po-
govoriti!«
Tekst: Mojmir MOSBRU-
KER
Foto: Irena ŠMID
SINANI iz Strumice: Vsak išče pač boljši zaslužek.
ŽALOSTINKA ZA SAVINJO (5)
v LUČI NARA VNIH
KATASTROF
PIŠE: EDO JELOVŠEK
Savinja je sicer mirna re-
ka, predvsem drugačna pa je
ob vremenskih ujmah. Ta-
krat silovito naraste v deroči
veletok, ki poplavlja obrežna
območja, trga obrežja in na-
sipe, odnaša plodno zemljo,
I drevje, poljske pridelke in
razne objekte. Nekdaj je Sa-
vinja tudi čez in čez zmrzni-
; la. Spomladi so se veliki
■ skladi ledu lomili, kopičili in
' podirali mostove. V tistih ča-
! sih je stara laška pivovarna
odvažala led v hladilne kleti,
' kajti takrat še ni bilo odob-
Jiih hladilnic. Ob izredno
; dolgotrajnih sušah se je
sprevrgla v drugo skrajnost,
ko je spričo nizkega vodnega
stanja zaustavila vsako plov-
bo, pranje in kopanje.
Stari laški magistratni za;-
I pisniki poročajo, da je bila
24.	septembra 1672 nenava-
dna povodenj, ki je v celoti
podrla in odnesla lesen laški
most. Takrat je moral dati za
nov most skromnejši tržan
po en hrast, bogatejši pa po
dva do tri. Nekaj let pozneje,
25.	februarja 1684 so most
podrli nakopičeni ledeni
skladi. Spet so gradili nove-
ga. Zanj je Filip Germek,
oskrbnik laške gospoščine,
daroval celoten mostni nosi-
lec. 15. januarja so zopet le-
deni skladi odtrgali štiri no-
silce.
Najvišja je bila Savinja ob
poplavi 16. oktobra 1824, ko
j so njeni valovi zdivjah čez
most in poplavili vse nižje
dele trga Laško. Sicer pa je
bilo v času stare Avstrije več
hudih povodnji.
Bil pa je tudi izreden pri-
mer, ko se je Savinja skrčila
v skromen, tih potoček. To
se je zgodilo v vročem avgu-
stu leta 1908, ko je bila Savi-
nja komaj 15 do 25 centime-
trov globoka, zaradi dolgo-
trajne suše rjava in smrdeča,
da so oblasti prepovedale
vsakršno pranje in kopanje
zaradi nevarnosti epidemij.
^marješka kronika poroča
o večji poplavi 9. avgusta
1926. Takrat sta bila oba mo-
sta v Rimskih Toplicah pod
vodo. Betonirani pri železni-
ški postaji je vzdržal, šmarje-
ški pa je izginil v valovih.
Okrog postaje so prevažali
ljudi v čolnih. Pod vodo so
bili spodnji deli Šmarjete.
Voda je dvignila tla v hiši
bivše mitnice, v spodnjih
prostorih železniške postaje
in v gostišču »Nova pošta«.
V valovih so izginili vsi plo-
tovi, barake, razni drogovi,
mnogo lesa, drevja, pridel-
kov in veliko orne zemlje.
Starejšim Laščanom je
ostala v spominu ena najhuj-
ših poplav in sicer tista iz le-
ta 1933. 23. septembra je bila
laška kotlina eno samo jeze-
ro z otočki. Takrat je bila pod
vodo vsa deberska ravan na
obeh straneh železnice s ce-
sto vred že od tremerskega
podvoza navzdol. Savinja se
je razlila skoraj do rudniške
vile, čemer je pripomogla tu-
di narasla Rečica. Deroči va-
lovi so zalili toplice, ves
park, vso cesto do odcepa nS
Strmco, žago, polovico po-
kopališča, vso Lavo in vse
Henketove njive do železni-
ce. Poplavljene so bile tudi
Jagoče, Marij agradec in dru-
gi kraji ob reki. V hotel
»Henke« (zdaj HUM) je drla
voda skozi vrata in okna. Se-
danji dom »Dušana Požene-
la« je bil v vodi kot otoček.
Gasilci so imeli ogromno de-
la z reševanjem ljudi in pre-
moženja. Na železniško po-
stajo so z mesta vozili ljudi s
čolni. Pinterjevo družino so
iz bivšega Sokolskega doma
komaj rešili in si sicer na
splavu. Le-tega je vodni tok
zanesel na bivši Elsbacher-
jev vrt, pri čemer je le malo
manjkalo, da nista utonila
Pintarjeva in poveljnik gasil-
cev Majcen. Ob Topliški ce-
sti ni nihče mogel iz hiš. Ža-
go so rešili s privezi za dreve-
sa. Vsa območja od Brstnika
do Radovelj so bila pod vo-
do, razen železnice, "^aki so
vozili le počasi zaradi razmo-
čenih obrežin in nasipa. Tudi
laški most je bil v veliki ne-
varnosti. Razne razbine so
pretrgale cevovod vodovo-
da, tako da so bUi Laščani
dva dni brez vode.
Razmere v toplicah so bile
pošastne. Povsod voda in de-
beli sloji naplavjenega blata.
Topliški delavci so goste
»štuporamo« znosili ;-Nrek de-
* ročih valov na železnico, da
so z vlaki odpotovali domov,
kajti toplice so zaradi čišče-
nja za dalj časa zaprli. Nek-
danje kopališke ute in črni
most so gasilci z verigami
privezali za drevesa.
Drveča Savinja je nosila
velikanske količine dreves,
tramov, desk, polen, podrtih
mostov, barak, svinjakov,
hlevov, kozolcev, raznih ut,
plotov, sodov, zabojev, po-
hištva, poljskih pridelkov in
mnogo poginulih živali. Opa-
zili so tudi nekaj utopljen-
cev. Prav v tem je bila izpri-
čana razsežnost tedanje po-
plave, saj je stanje vode ob
vrhuncu znašalo sedem me-
trov nad normalo.
Podobna povodenj je bila
v noči od 4. na 5. junij 1954,
ko so se na širšem območju
utrgali oblaki in so razen Sa-
vinje narasli tudi pritoki v
okolici Celja in Laškega. Ta
poplava je zlasti hudo priza-
dela Celje, katerega staro
središče se je spremenilo v
otok, okrog in okrog obdan z
vodo. Ta poplava je povzro-
čila ogromno škode tudi od
Celja navzdol, predvsem pa
na raznih objektih kot so
mostovi, ceste, skladišča in
proizvodni obrati industrije
in obrti.
Stalne poplave, zlasti pa
zadnja največja, junija 1954,
so spodbudila široko druž-
beno akcijo za postopno re-
gulacijo Savinje, prav tako
pa tudi njenih pritokov.
Pričevanja o velikih narav-
nih katastrofah segajo daleč
nazaj v zgodovino. Eno teh je
najdba šempeterskih na-
grobnikov iz rimskih časov.
Velika vodna ujma je tamkaj
odtrgala velik del obrežja s
spomeniki vred. Poleg šem-
peterske nekropole priča o
siloviti poplavi tudi plošča
na celjskem »vodnem -stol-
pu«, kjer prst kaže, do kod so
segali valovi podivjane Savi-
nje dne 25. septembra 1672.
(Se nadaljuje)
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
OJSTRICA V ZNAMENJU 25
LET SIP
25 let SIP je jubilej, ki
je v okviru prireditev ob-
vezoval tudi planince, da
ga proslavimo na svoj na-
čin. Odločitev je bila izlet
na 2349 m visoko Ojstri-
co. Pohod je potekal tudi
v počastitev 60-letnice
KPJ in SKOJ in 85 let or-
ganiziranega planistva v
Savinjski dolini. Vabilo je
veljalo vsem članom SIP,
tako da se je številni sku-
pini planincev iz Savinj-
ske doline pridružila tudi
skupina iz TOZD TKM
Sežana. Da bi bil izlet na
goro kar se da slovesen,
smo oblekli SIP jubilejne
majice in priredili sreča-
nje. Planinci iz Savinjske
doline smo se povzepli na
Korošico, ki je ena od
izhodiščnih točk na Oj-
strico, po Robanovem ko-
tu, Sežančani pa so se
povzpeli iz Kamniške Bi-
strice čez Presedlaj. Vre-
me je bilo lepo in temu
primerno tudi vzdušje.
Pri koči na Korošici se ni-
smo le srečali, tu smo se
seznaniU, odpočili in na-
pravili nekaj spominskih
posnetkov z našo zastavo.
V domu na Korošici je
dobil mesto tudi »lahek«
pokal planincev, ki je
zvarjen sklop Sipovih ele-
mentov, nad sestavo ka-
terega bi se lahko čudili
še industrijski obliko-
valci.
Sledil je finale našega
planinskega srečanja in
izleta. Zmagovalci smo
bili vsi, kajti po štiriur-
nem vzponu na Korošico
in za nameček še ura in
pol za osvojitev vrha Oj-
strice po zasneženem in
od zime krušljivem po-
bočju, je treba čestitati
vsakemu udeležencu po-
sebej. Seveda gre tu pre-
cej zaslug vodniku za bo-
drenje, potrudili pa smo
se zato, ker smo se zave-
dali, da zastopamo barve
SIP.
Krona vsemu izletu je
bil krst po vseh pisanih in
nepisanih pravilih takega
obreda. Krščenci, tisti, ki
so bili prvič nad 2000 m,
so namreč dobili izkazni-
co z novim imenom, seve-
da ne zastonj. Protiusluga
je bila ta, da so nastavili
padajoči vrvi tisti del,
kjer hrbet izgubi ime. Sle-
dilo je še obvezno spo-
minsko slikanje in vpiso-
vanje v planinske izkazni-
ce. Zaradi bližajočega gr-
menja in megle smo hitro
sestopili. Savinjčani smo
se spustili čez škarje' v
Logarsko dolino, Sežan-
čani pa čez Korošico in
po nemarkirani lovski po-
ti v Kamniško Bistrico.
Ob slovesu je bila dana
obljuba, da to srečanje ne
bo zadnje. Gorski svet je
povsod lep, posebno če
fre za naše domače gore.
ielj^ nas vseh je, da se
ponovno srečamo pa
morda na enem od vrhov
od Bohinja do Cavna, v
okviru slovenske planin-
ske transverzale.
T. M.
20
Prav dobro ji je delo, ko je slišala iz nje mehak materinski
glas:
»Tonček, le papcaj. Ti eno žličko, jaz eno!«
Polona je potrkala in na odziv vstopila, Lepa ženska je
sedela pri mizi in pitala krepkega rdečega fantka. Začu-
dena je pogledala Polono in menila:
»Menda niste prav prišli?«
Polona je postavila cekar na stol ob postelji in povsem
mirno odvrnila:
»Sodim, da se nisem zmotila. Saj ste vi Pepca, mali pa je
Tonček, ali ne?«
»In vi ste Tončkova stara mama, kaj ne?« je brž uganila
Pepca. »Sedite vendar. Kaj pa Tona, ni...?«
Nerodno je bilo materi to vprašanje, zato je hitro odgovo-
rila:
»Zaradi ljubega miru je bolje za vse, daje ostal doma. Saj
veste, zakona je pač zakon.«
Preveč je bila prestala Pepca, da bi jo spravila tudi ta
zadnja bridka beseda iz ravnotežja, zato je pripomnila bolj
zase kakor za to tujo žensko: »Rada bi ga bila še enkrat
videla... Toda morda je celo bolje tako.«
»V Egipt pojdem, da pozabim vse, kar je bilo,« se je
okrenila k Poloni. » Vi ste prišli po otroka, kaj ne ? Nikom ur
na svetu bi ga ne dala. Pri Tonu pa vem, da bo dobro rasel
in da ga bo imel rad.«
Polona je zdevala med tem iz cekarja darove in položila
na mizo stotak:
»Od Tona je. Lepo te pozdravlja in ti želi srečo v svetu.«
Solze so se udrle Pepci pri teh besedah. Ko je udaril v
plač tudi sinko, si je Pepca s krepko roko otrnila solze in
poljubila sinka, da se je sredi solz ves srečen zasmejal.
Mati Polona je bila že na cvetni petek v Braslovčah na
sejmu kupila lesenega konjička. Iz rute ga je sedaj izmotala
in zapiskala v votli rep. Dete je zavriskalo in stegnilo ročice
za igračko: »Hii.« Polona je vzela otroka v naročje, stopila k
oknu in pokazala kočijo s pramo spredaj. Tonček je zaplos-
knil z rokama: »otili, otili...«
Pepca je pobrala otrokovo perilo in oblekce ter jih naba-
sala v cekar, češ: »Ni mi za kaj, naj le podere.«Iz miznice je
potegnila šop papirjev, izbrala med njimi neko pisanje in
ga izročila Poloni: »Krstni list je, dobro ga hranite!« Polona
je odpela jopo in shranila papirje v nedrije.
Ves je bil zaverovan Tonček v novo igračo, da je celo
mater odrinil, ko ga je pokrižala in zadnjič poljubila.
»Z bogom!« je rekla Pepca. »Srečno se vozita, pa radi ga
imejte.«
»Sama ga bom varovala,« seje ogrela tudi trda Polonina
beseda. »Če boste pozneje še kaj todi hodili, pa ga pridite
pogledat. Pa srečno!«
Že so se zaprla vrata in je Polona naglo spela po stopni-
cah, da otrok ne sliši plača matere, ki se je vrgla čez
posteljo in si zagrebla glavo v blazino...
Ko je bila Polona z otrokom pri kočiji, se je še celo
skorjastemu Simnu razvezalo lice v vesel smehljaj: »Ta je
pa kampelc!« Polona je nesla fantka še k prami, ki je
radovedno pogledala rdečeličnega drobiža, ko jo je pobožal
po mehkem podbradku.
Na vozu je Tonček kmalu usnul in je spal vso pot, krče-
vito držeč v drobni ročici lesenega konjička, ki mu je
trepetala v vetru pisana pernata griva...
Tona je ves dopoldan pogledoval na most, če že prihaja
kočija. Nobenega pravega dela se ni mogel lotiti. Žena je
imela polne roke dela za praznike in se ni brigala za nje-
govo oprezovanje. Že se je oglasil tenek glas šentruper-
skega zvona za poldan, pol ure pred drugimi, ko je zaropo-
tala na mostu kočija. Z desnico si je zastrl Tona oči, ko je
stal pod lipo na griču za hišo, da je bolje videl, če mati res
pelje sinka.
»Vnaročju ga ima,« je ugotovil Tona in zavil okrog vrta
na cesto. Nalašč si je dal opraviti pri plotu, dokler ni
obstala kočija pred hišo. S hrbtom je bil Tona obrnjen proti
hiši in se je le počasi okrenil, ko je mati zaklicala:
»Tak pojdi mi ga no prijet. Tona, da zlezem doli!«
Urno je tedaj skočil Tona in sprejel iz materinega naročja
sinka, ki je še vedno spal. Šimen je zapeljal kočijo vpojato.
Polona si je pa sprhnila krilo in rekla Miciki, kije stopila na
prag:
»No, pa smo doma!«
Micika ni niti trenila z očesom, ko je zagledala Tona z
otrokom v naročju. Le v srcu ji je zazvenela nelepa misel:
»Kakor prireje v hlevu ga je vesel,« pa je ni spustila z jezika,
temveč je rekla, da se je sploh oglasila:
»Baš preslabih rok nima za varuča.« Ne bi se mu bila
kmalu bolj ustregla žena, samo da ni rekla pikre besede.
Tako hvaležno in ljubeče jo je pogledal, da se je tudi njej
razjasnil obraz, le grdi gubi ob ustih nista izginili. Tedaj pa
je odprl Tonček svoje velike sive oči, spočite od dolgega
spanja.
»Mama!« je zaklical in iztegnil proti Miciki svoje debele
ročice. Ta pa je stala kakor mrtvoudna in ni zgenila svojih
rok. Morda je opazil otrok, da ga ta ženska ne more, ali pa je
spoznal, da se je zmotil: nakremžil je svoj okrogli obrazek
in bi bil prav gotovo planil v jok, da ga ni Tona poujčkal in
nerodno tolažil:
»Tonček, no, no, Tonček...«
Takoj je iztegnil sinček ročice za košatimi Tonovimi brki
in nabral obrazek spet v smeh.
»K nam se bo preselil,« je rekla Polona in vzela sinčka
spet na svoje roke. Tona je hotel videti, kaj misli k temu
žena, pa se je ozrl na prag. Le ženin hrbet je še videl po
strani, ko se je ognila očetu Matiju, ki je tudi prilezel
pogledat »celjsko hrasto«.
»Močen je, da bi bil tudi zdrav,« je rekel starec in pokrižal
Tončka na čelo.
»Kar gor ga nesem,« je dejala Polona in odnesla otroka v
Napoleonovo sobo.
»Jest!« je zaklicala iz kuhinje Micika in je zunaj ponovil
njen poziv služinčadi Tona ter stopil v hišo.
Počasi so seveda spet zaregljali jeziki. Fidelčka, ki je
hotela vedeti vse bolje in prej kakor drugi, je prva obrnila
jezik:
»Blez še enega prinesejo.« Ker se je pa le ustrašila izgo-
vorjene laži, da bi ne bila ob kruh pri Kolencu, je naglo
pristavila:
»Pa so menda kar marnje! Jaz že ne verjamem.«
Novica pa je vendarle šla naprej in so mnogi tudi verjeli,
da je resnična.
Na veliko nedeljo zjutraj so sedeli pri žegnu in je Tona
ponosno gledal svojega sinka v Poloninem naročju. Miciki
je hudo del ta pogled, zato je rekla napol zares, napol za
šalo:
»Lepo pis^nko si dobil. Tona. Na mojo si pa kar pozabil.«
Lahko bi bila taka beseda podrla vso svečanost velikega
praznika. Da je ni, je ukrenil Tona. Naglo je vstal in šel
preko ceste k mizarju Košmrlju in se takoj vrnil z neko v
papir zavito reč jo.
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
CELJSKI
MESTNI PARK V
NOVI OBLEKI
v okviru priprav na »Hor-
tikulturo 80« je prišel najprej
na vrsto stari, a že precej za-
nemarjeni naš park pod Mi-
klavškim hribom. Bilo je tu-
di precej prostovoljnega dela
občanov.
Ko bi še živel mestni
vrtnar Martin Jelovšek, za
katerega bi bilo prav, da se
glavna pot v parku imenuje
po njem, bi mu gotovo ne
bilo všeč, da je v parku toli-
ko kamna in betona. Pa kaj
si hočemo, ko pa je to po
mnenju današnjih arhitek-
tov moderno.
Zelenice in grede v parku
so dobile nove, mlade cvet-
lične nasade, lepotično gr-
movje in drevje. Park naj bo
počivališče, sprehajališče
občanov in prostor, kjer se
lahko igrajo malčki.
Park je močno posejan z
novimi klopmi. Že zdaj bi
med njimi težko našli takš-
no, ki bi ne bila zamazana na
sedežu. So ljudje, brezobzir-
ni, nekulturni, večinoma
mladi, ki se vsedejo na naslo-
njalo klopi namesto na njen
sedež. Umazana obutev, ci-
garetni pepel in ogorki na-
pravijo na sedežu svoje.
Umesten bi bil zapis na ne-
katerih predelih parka, da
klopi niso kokošnjak.
Se hujša pa je v že skoraj
obnovljenem parku nadloga,
ko se kolesarji podijo po ka-
menitih stezah, ogrožajo var-
nost obiskovalcev parka, zla-
sti matere z otroškimi vozič-
ki in malčke, ki se igrajo tudi
na stezah. Pretekh petek
sem videl, kako se je voznik
s svojim fičkom pripeljal od
športnega igrišča po stezah
skozi park.
Nasadi so že zdaj polni od-
padkov, ni pa nikjer košaric
za smeti!
Nujno je, da bi bil v parku,
kot je bil svoj čas, poseben
stražar, ki naj bi opominjal
neredneže na red in snago.
Prav bi tudi bilo, če bi v park
večkrat prišli miličniki.
Dr. ERVIN MEJAK
UREDNIŠTVO: Zapis, ki
ne potrebuje komentarja in
opozorila, ki smo jih že ne-
kajkrat zabeležili tako v ča-
sopisu kot radiu. Na vsak
način bo treba nekaj ukre-
niti, da park ne bo postal
dirkališče in smetišče, mar-
več v resnici počivališče in
sprehajališče za občane.
KAM MED
POČITNICAMI?
Kot drugje v KS, imamo
pri nas velik problem. To je
prostor, kjer bi se lahko mla-
dina zadrževala. Nimamo ki-
na, ne bazena, slaščičarne.
Dobili smo šolo, mrtvašnico,
zdravstveni dom, sedaj pa
gradijo novi montažni vrtec.
Kino je nekaj časa obstajal,
potem so ga zaprli. Mladi bi
želeli bazen. Ce bi ga gradili
bi tudi mladi pomagali pri
delu. Zdaj se mladi zbiramo
na neurejenem igrišču. Ni
nobenega krožka izven šole.
Med počitniškimi dnevi se
bomo vsi dolgočasili. Kako
drugače bi bilo, če bi lahko
šli v kino ali na bazen. V kino
hodimo v Celje, prav tako tu-
di v.bazen. Nekaj govora o
bazenu je bilo, a je to zamrlo.
Zdi se nam, da je starejšim
občanom vseeno, saj nič ne
rečejo. Prav bi bilo, da bi se
krajani zbrali na sestanku in
se o vsem tem pomenili. Naj
vedo, da bi mladina dela svoj
delež in pomagala pri grad-
nji.
MLADINKA
VOJNIK PRI CELJU
NI VSE ZLATO,
KAR SE SVETI!
v življenju se srečujemo z
raznovrstnimi ugankami, ka-
tere vsaka butica ne more
zlahka razumeti. Tudi v ob-
močju Dobrne večkrat ni
primernega odgovora na po-
tek življenja.
Kaj kmalu bo odprt novi
hotel. Vanj bodo prihajah
mnogi ljudje. Okolica tega
kraja pa ostaja omrtvičena.
Zakaj tako in kdo lahko da
odgovor?!
Mnogi, več let stari sklepi,
še sedaj niso uresničeni. Go-
stinsko-turistična-rekreativ-
na sezona je na višku. Zdaj je
treba slediti radovednim
očem gostov, turistov. Vseh
pomanjkljivosti jim ni mo-
goče skriti. Že prvi pogled v
vasico kazi polomljena ogra-
ja izumrlega vrta. Vrtičkar-
jem so spomladi zabranili
posejati seme. Zdaj tu rase
čez meter visok plevel. Ne-
koč bo tu stala avtobusna
postaja. Pa še pokritega po-
stajališča do zdaj ni. Ce čaka
na avtobus se ob slabem vre-
menu gost ali potnik lahko
posluži le lastnega dežnika,
kovček pa postavi na tla, tu-
di v mlakužo.
Znamenitega Kačjega gra-
du nihče ne vzdržuje.
Pogled na mrliško vežo, še
zlasti v njeno notranjost, pri-
ča o žalostni brezbrižnosti.
Skoraj vsako podeželsko
naselje premore boljšo trgo-
vino. Dostava kruha je nehi-
gienska. Zaprta gostišča
zainteresiranim ne izročajo v
upravljanje. Med kandidati
zanje so tudi zdomci. Edino
gostišče potrebi ne zmore.
Pred točilnim pultom je le
dober meter prostora. Pri
dostavi pijače in odpravi em-
balaže se mora gost povsem
umakniti. O postrežbi je bo-
lje molčati.
Nekdaj znamenita vila
»Ružička« propada. Pri nje-
nem vhodu je kup iztrošene
gospodinjske opreme. Kljub
prošnjam za odvoz, se za to
nihče ne zmeni.
Niti sto metrov od središča
pa rak žre rano. Tukaj tiči
sramota, ki je ni primerjati.
Zajčevina so imenovali ta
objekt. Danes bi ne mogel
nihče povedati, kaj še hoče
usoda s to gmoto. Le del sla-
mnate strehe se še upira na-
ravi. Iz nje štrlijo ostanki
ogrodja. Pognalo je grmovje.
Od tod prihaja duh po zato-
hlem. Tu je leglo mrčesa.
Morda si je tudi kak plazilec
prav tu našel pravico za var-
no zavetje. Groza! Tudi v
skritem zaledju ni enakega
primera. Na to poniževalno
točko se Dobrnčani nezadrž-
no zgražajo. Mnogi turisti tu
onemijo. Znamenitost pa ze-
beležijo s foto kamero. Tako
so to posebnost razčlenili tu-
di zunaj naših meja. Da, tudi
onstran velike luže. Vzorna
reklama!
O vsem tem ste pred leti
pisali tudi v Novem tedniku.
Kot odgovor na kritiko, ste
objavili naslednje besede:
»turizem, bajta in
kokoši
V eni izmed zadnjih šte-
vilk NT ste pisali o grdi bajti
na Dobrni, češ da ta stavba
kazi podobo Dobrne. To je
res, vendar za sedanje stanje
ni kriv lastnik hiše, saj je bila
že pred šestimi leti sklenjena
pogodba o prodaji te hiše in
posestva, a je ostala pogodba
v arhivu. Želim, da se novi-
nar zglasi pri meni, da mu
bom vse na drobno pojasni-
la - Mara Kasnik, Dobrna.«
Kje tiči zajec? V katerem
grmu?
Krajani si ne želijo več laž-
nih dolgoletnih obljub. Za-
htevajo, da se nekaj stori! Se-
stankarstva se izogibajo, saj
jih besede krenejo v raz-
potja.
Veliko je na Dobrni prijet-
nih hišic z vzorno negova-
nim okoljem. Privatna leži-
šča so prava privlačnost za
najbolj zahtevnega gosta.
Turistično društvo ima naj-
boljše cilje. Mnogim prošnji-
kom bi rado ustreglo in pri-
pomoglo k novogradnji. Zal,
ostajajo nemočni.
PRIZADETI DOBRCANI
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Ce bi bilo, ga ne
bi objavili. Mnogi problemi
so v resnici stari. Kako je z
njihovo rešitvijo? Prosimo
svet skupščine krajevne
skupnosti, da nam odgovo-
ri. Hvala!
ALI BO
»GRUNT« IZŠEL
TUDI V KNJIGI?
Rada kupujem Novi te-
dnik. V njem mi je zelo všeč
podlistek oziroma roman v
nadaljevanjih »Grunt«.
Povejte mi prosim, če bo-
ste morda ta roman izdali tu-
di v posebni knjigi. Rada bi
jo kupila, ne glede na njeno
ceno, saj so mi takšne kmeč-
ke povesti zelo pri srcu.
Lep pozdrav vsem
JERICA COKAN
Kasaze 33, Petrovče
UREDNIŠTVO: Ko smo se
odločili za objavo te pove-
sti, ki vam je, kot pišete, ze-
lo všeč, nismo računali na
to, da bi jo izdali tudi v po-
sebni knjigi. Zato vam, vsaj
zaenkrat priporočamo, da
spravljate objavljena nada-
ljevanja v Novem tedniku
in si potem sami liste zveže-
te v preprosto knjigo.
KAKO JE S TO
PODRAŽITVIJO?
Zanima me, kako je s po-
dražitvami avtobusnih vo-
zovnic in kako je s ceno na
progi Gračnica-Planina. Po
zadnji podražit\i stane vo-
zovnica za to progo cel dinar
več, kot prej in velja 5 dinar-
jev. Torej, če se pelješ iz
Gračnice na Planino in na-
zaj, to je dva dobra kilometra
vožnje, plačaš celih deset di-
narjev, le nekaj manj, kot ve-
lja vozovnica za progo Plani-
na-Celje.
Zakaj tako? Se posebej bi
rad Izletnikov odgovor, ker
se na tej relaciji vozimo v
glavnem starejši ljudje, ki bi
peš težko zmogli dober kilo-
meter dolg klanec. Sicer pa,
zakaj bi hodiU peš, če imamo
avtobus?
ANTON KOPRIVA
Brdo 16, Planina
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je tu, zato prosimo pri-
stojno službo Izletnika, da
nanj odgovori. Že v naprej
hvala za sodelovanje in po-
jasnilo.
NA CVETLIČNI
RAZSTAVI
Na začetku tega meseca
sem bila s člani Turističnega
društva Šentjur na izletu v
Cerkljah na Gorenjskem,
kjer je bila cvetlična in lov-
ska razstava.
Izlet je bil lep in zanimiv,
vodil pa ga je učitelj Vrtnar-
ske šole, inž. Jože Vovk.
Potovali smo po Savinjski
dolini, tudi Gornji, kjer smo
se po besedah profesorja
Pungartnika seznanili z vse-
mi zgodovinskimi znameni-
tostmi. V Mozirju smo si
ogledali tudi znameniti Sa-
vinjski gaj. Pot nas je zatem
vodila preko Gornjega grada
in Kamnika v Cerklje. Tu je
-bilo najlepše. Čudovit je bil
pogled na cvetice, ki so na-
pravile nepozaben vtis.
Zanimiva je bila tudi lov-
ska razstava.
Z lepimi vtisi smo se vrnili
v Šentjur in bili smo hvalež-
ni vsem, ki so izlet organizi-
rali, še posebej pa inž.
Vovku.
HILDA LOKOVŠEK
Pot na Lipico 2,
Šentjur
OBJAVITE ŠE
SLIKO!
Prepričana sem, da vsi
bralci Novega tednika z nav-
dušenjem prebirajo Kačevo
povest »Grunt«. V njej spoz-
navajo pristnega savinjskega
kmeta, utrip tedanjega živ-
ljenja, poleg tega pa bralce
pritegne še preprosto pisana
beseda.
Zato predlagam, da v času
objavljanja romana ali na
koncu, objavite še sliko stare
zgodovinske Kolenčevine.
Podrli so jo nekako pred pet-
desetimi leti.
Naj vam povem, da imam
sliko in vam jo dam na raz-
polago, samo naj se nekdo
zglasi!
Lep pozdarav!
DANA ŠRIBAR, Kačeva ne-
čakinja
Latkova vas 103, Prebold
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo in ponudbo. Izkori-
stili jo bomo, za kar se vam
že v naprej v imenu kolekti-
va in bralcev Novega tedni-
ka iskreno zahvaljujemo.
CELJE
ZVONIMIR GOLOBIC,
miUčnik in MAGDA MURN,
miličnik, oba iz Vojnika;
ŽELJKO ŠEŠKO, ključavni-
čar, Celje in MARIJA REJC,
adminis., Železniki; STANI-
SLAV KORŽE, delavec,
Brda in SONJA OBAD, po-
Ijedelka, Hudinja; DUŠAN
SIMUNOVIC, avtomehanik
in JELKA JESENCNIK, fri-
zerka, oba iz Celja; JOŽE
KAPEŠ, prometni tehnik.
Svetli dol in ALOJZIJA LI-
POVŠEK, dijakinja. Breze
CELJE
43 dečkov in 30 deklic
CELJE
TEREZIJA BIZJAK, 55,
Letuš; FRANČIŠKA VID-
87, Sevnica; FRANČI-
ŠKA BLATNIK, 57, Vran-
sko; KATICA STOŽIR, 27
Cakovec; VIKTORIJA RI-
JAVEC, 90, Celje; ANA
TROBIŠ, 85, Celje; ANA
ŠTORMAN, 71, Gotovlje;
JOŽE KRANJC, 53, Skofja
vas; AVGUŠTIN KOVŠE,
27, Resnik; JOŽEF PETRI-
ŠIC, 86, Bizeljska vas; AN-
TON KOSEC, 87, Celje;
FRANC OCVIRK, 79, Celje;
KAROL MIRNIK, 61, Celje;
ANTON KLANJŠEK, 81,
Celje; FRANC ŠKRBEC, 77,
Celje; ALOJZ ZADOBOV-
ŠEK, 28, Trnava; ALOJZ
KRONOVŠEK, 54, Parižlje;
MAKSIMILJAN POVELEJ,
45, Grlice; DANIJEL MLA-
KAR, 31, Celje
KROMPIRJEV
GOLAŽ
Pripravimo 1 kg bolj drob-
nega krompirja, 30 do 40 dkg
čebule, 4 do 5 strokov česna,
8 dkg maščobe, 3 žlice para-
dižnikove mezge, 1 žličko
sladke paprike, 1/2 žličke ku-
mine, ščep majarona, šetraja,
timijana in sol. To so osnov-
ne sestavine, lahko pa pri-
pravimo še 1 žlico gorčice ali
nekaj kislih kumaric in
kranjsko klobaso ali hre-
novko. .
Krompir olupimo in zreže-
mo na manjše krhlje. Drob-
no sesekljano čebulo popra-
žimo na maščobi, da estekle-
ni. Dodamo krompir in ne-
kaj strokov česna, premeša-
mo in zalijemo, vendar le to-
liko, da je krompir pokrit.
Dodamo naštete začimbe in
3 žlice paradižnikove mezge.
Kuhamo na zmernem ognju
približno eno uro, golaž naj
lepo počasi vre. Ko je kuhan,
lahko dodamo 1 žlico gorčice
ali nekaj na kolobarčke nare-
zanih kislih kumaric.
Zadnjih 20 minut kuhanja
lahko dodamo še na kolo-
barčke zrezano kranjsko klo-
baso, kar bo dalo krompirje-
vemu golažu pr^vi mesni
okus. Namesto kranjske klo-
base lahko dodamo tudi na
kolobarčke narezano hre-
novko, ki pa jo kuhamo kraj-
ši čas.
Obiskali smo Krajevno skupnost Svetino
Tu, pri spomeniku padlim borcem, se cesta razcepi. Na levo - v vas Svetino, na desno - k
domu železarjev
Svetina, ali po ljudsko
Svetje, je planinska vas
med Ramancami in goz-
dnatim Velikim vrhom.
Svetina leži na višini 700
metrov nadmorske viši-
ne. Tik pod vasjo izvira
potoček Oderšna, ki se v»
Šentjurju izliva kot Koza-
rica v Voglajno. Na Ra-
mancah je planinski po-
čitniški dom, ki ga je ta-
koj po zadnji vojni na sta-
rih temeljih postavila
Storska Železarna.
Vas ima še danes v
mnogočem podobo iz leta
1714, ko je v njej divjal
velik požar. Šola je iz leta
1875. Šolsko poslopje je
med zadnjo vojno zgorelo
in je bilo po osvoboditvi
obnovljeno. Cerkev je iz
konca 15. stoletja. Leta
1487 so jo Turki požgali in
je 1714. ponovno pogore-
la. Cerkev je pomemben
sakreilni spomenik, pred-
vsem z vidika ohranjene
gotske arhitekture, v sa-
mi cerkvi pa je tudi velik
baročni oltar, delo znane-
ga kiparja Ferdinanda
Galla.
Na majhnem vaškem
pokopališču leži znana
celjska pisateljica in sve-
tovna potnica Alma Kar-
Unova (1890-1956).
Celjski urbar iz leta
1498 navaja na Svetjeih
eno polovično in dve celi
kmetiji, urbar iz leta 1751
pa navaja že sedem kme-
tij s pripombo, da so na-
stale iz nekdanje ^ofov-
ske pristave. O njej poro-
ča Valvasor, da je imela
mnogo ljudi in da so za-
nje zgradili Marijino cer-
kev (zgraditi jo naj bi dali
celjski grofje...).
Med nemško hajko so
10. decembra 1944 parti-
zani pred umikom žagali
hotel in šolo. Na Raman-
cah so likvidirali Him-
merja, brata celjskega žu-
pana, ki je v svojem hote-
lu strahoval Svetinčane.
Partizani so imeli marca
1945. leta hude borbe z
Nemci. Ob odcepu ceste
proti planinskemu domu
je grobišče tridesetih bor-
cev in aktivistov padlih
na območju Svetine in
Resevne med zadnjo
vojno.
Svetina je danes vas, ki
privablja turiste s svojo
lepoto in še dokaj neska-
ženo podobo in okoljem.
Število prebivalcev je pri-
bližno enako, saj govorijo
podatki, da je bilo leta
1869 112 prebivalcev, dve
leti po koncu vojne 124,
kar je bilo tudi največ in
pred devetimi leti je štela
Svetina samo 88 prebival-
cev. Živijo od dela v to-
varnah in kmetijstva, naj-
bolj uspešna sta živinore-
j^^prodaj^^sa^^^^^^
Velika po površini - na
sedmem mestu med petin-
dvajsetimi krajevnimi skup-
nostmi v celjski občini - to-
da majhna po številu prebi-
valcev. Le okoli 460 jih ima.
In vednar se življenje v njej
ne razlikuje dosti od drugih,
večjih in tistih, ki so našle
svoj prostor v dolini.
Planinski svet ria višini
okoli 700 metrov ima svoj
čar. Ljudje so tu bolj naveza-
ni na zemljo in gozd, sicer pa
tudi po večini na delovne ko-
lektive v Štorah in Celju. In
tako jim delo doma ter v to-
varni, zlasti v štorski žele-
zarni, pomeni vse. Zato ni
veliko časa za drugo udej-
stvovanje. Toda, kadar se lo-
tijo skupnih del, zlasti ko-
munalnih, so racionalni. In
tudi tedaj, kadar se zberejo
na svojih zborih, so besede
kratke, odločne, še posebej,
kadar gre za življenjske pro-
bleme. Tedaj ne poznajo be-
sedice ne. Vsaj v glavnem.
Takrat so vsi eno.
Krajevna skupnost zajema
štiri vasi, ki so nehote "posta-
la (udi štiri stalna območja v
delegatskem jeziku. To so
Kanjuce, Javornik, Svetli
dol in Svetina. Tudi zbore
.krajanov sklicujejo v teh ok-
virih. Udeležba na njih? Zelo
različna, sicer pa odvisna od
vprašanj, ki jih premlevajo.
Ce je v povprečju 60 do 70
odstotna, je ob aktualnih
vprašanjih tudi večja.
Pa še nekaj. Za zbore kra-
janov v vaseh nimajo na vo-
ljo prireditvenih dvoran. Te-
daj se dobijo pri enem ali
drugem domačinu, ki ima
pač največjo sobo. T^idi ti se-
stanki so svojevrstni. Zaradi
domačega okolja, beseda te-
če po domače. Tu ni zadrža-
nosti. Tu ni tišine po poroči-
lih. Na teh zborih gre vselej
za odkrit in sproščen pome-
nek. In tudi pogojnikov v
izražanju ne poznajo. Odloči-
tev je vselej jasna in natanko
opredeljena.
Središče krajevne skupno-
sti je vas Svetina. Čudovita.
Tudi zaradi etnografskega
vidika. To je strnjena vas. Se
danes je vsaj v svoji zasnovi
takšna, kot je bila pred pri-
bližno dvesto petdesetimi le-
ti in prej. Vse na enem kupu,
da so se ljudje v njem laže
branili pred turškimi napa-
dalci. Vse hiše so skoraj na-
slonjene na staro Marijino
cerkev, ki je še vedno brez
kape na zvoniku. Sicer so bi-
la v zadnjih letih v njej
opravljena druga spomeni-
ško zaščitna dela. Tudi z deli
na zvoniku bodo kmalu pri-
čeli.
Svetina je zaščitena vas, in
tako tudi njene mogočne li-
pe, okoli katerih oziroma
največje, se spletajo ljudske
pripovedi o zakladih, zlatem
teletu in drugem. Pa teh za-
kladov zaenkrat še ni nihče
izkopal. In če se je morda v
prejšnjem stoletju kdo lotil
tega dela, je najbrž spoznal,
kaj pomeni obdelovati zem-
ljo. Tudi v tem spoznanju je
veliko bogastvo, še zlasti, če
ga človek osvoji.
Ljudje na tem območju se
danes v glavnem ukvarjajo z
gozdom in živinorejo. Proiz-
vodnja mleka, vsaj za tržišče,
trenutna zaostaja, četudi do-
mačini vidijo tudi v njej del
svojega dohodka. Na vsak
način je to vprašanje, ki po-
staja čedalje bolj aktualno in
vse več je predlogov, da naj
bi uredili in organizirali od-
kup in, prevzem mleka.
Pa še nekaj je, na kar bi ne
kazalo pozabiti. Za to ra-
zmišljanje daje dovolj pobud
dom železarjev na Svetini.
Gre za kmečki turizem. To je
namreč svet, kamor bi rad
prišel sleherni človek, še zla-
sti, da bi se otresel vsaj za
kratek čas mestnega vrveža
in slabega zraka. Tistih nekaj
pravih kmetij je takšnih, da
bi lahko sprejele nove obvez-
nosti, seveda, če bi bilo do-
volj pripravljenosti doma, še
zlasti med ženskim svetom,
ki tako ali drugače prevzema
glavno odgovornost za do-
bro počutje gostov, za dobro
kuhinjo, za urejene sobe. In
ne nazadnje: Svetina je po
zaslugi asfaltirane ceste do-
sti bliže svojemu močnemu
zaledju. Skok z avtomobi-
lom iU avtobusom na Sveti-
no ni več problem. Razdalje
so se zmanjšale in morda
opozorile, da je pomemben
zaslužek tudi v kmečkem tu-
rizmu.
V krajevni skupnosti po-
leg mladinske organizacije,
ki je ponovno zaživela pred
kratkim in ki obeta dobro
delo, je seveda Socialistična
zveza tista, ki drži pokonci
družbenopolitično življenje.
Kakor krajvena skupnost, je
tudi krajevna konference
SZDL organizirana po ob-
močjih in tu delajo štirje po-
dodbori, ki so v bistvu celica
vsega dogajanja. Seveda pa
je treba povedati, da gre zla-
sti tu v vseh primerih za
skupno in složno delo tako
Krajevne skupnosti, kot So-
cialistične zveze. To delo se
prepleta, dopolnjuje.
In ko so imeli v krajevni
skupnosti zadnje zbore kra-
janov ter razpravljali o delu
in nalogah, so zlasti ljudje v
Svetlem dolu opozorili na
ureditev električne napelja-
ve, na ureditev trofaznega to-
ka. Prav tako bi radi čimprej
uredili vodovod. Vodo zaen-
krat še vedno nosijo v bren-
tah. Tudi v Kanjucah opozar-
jajo na problem elektrike, na
Javorniku pa jih bolijo zlasti
ceste. Gozdno gospodarstvo
iz Celja jih je sicer uredilo,
toda, zdaj ni denarja za nji-
hovo vzdrževanje.
Na Svetini, v sami vasi,
prav zdaj urejujejo žgoče
probleme. Cesta je moderni-
zirana. Povezava z dolino je
dobra. Te dni bodo s položi-
tvijo temeljnega kamna naz-
nanili tudi začetek del za
gradnjo nove Merxove trgo-
vine. Na istem mestu bodo
zrasli prostori za krajevno
skupnost ter za domače ga-
silsko društvo, ki prav letos
slavi deseto obletnico dela
V vseh teh prostorih bo tudi
večja dvorana za množične
sestanke.	t
Pomembna nadalje, zlasi
na Svetini, je bila prostovol;
na akcija za ureditev poka
pališča. Prva dela za postavi
te v nove ograje so opravili
prostovoljno. Seveda jih ti
čaka še ureditev mrliške ve
žice. Urejujejo pa tudi sez
nam pokopanih na tem po
kopališču. Ugotovili so na
mreč, da ni popoln.
In če smo že na pokopali
šču še to, da bo bržčas sve
tinska mladina prevzela skri
nad rednim vzdrževanje«
groba pisateljice in svetov«
potnice Alme Karlinove.
Ce je nova, oziroma mo
demizirana cesta pridobitev,
Po novem asfaltu tudi ven
treje...
Svetina je zaščitena vasM
lipe...
a vprega teče lažje in hi-
^^ tudi njene starodavne
i jo znajo ceniti, pa hkrati z
o opozarjajo na drugo sla-
0	stran. To je telefon. V vsej
njevni skupnosti imajo en
im telefon. Ta je v šoli za
ptrebe šole in krajevne
ttipnosti, kajti pisarna kra-
vne skupnosti je v šoli, in z
TOjčkom v domu železar-
IV.
Edin; telefon ni vključen v
rtomatsko omrežje, oziro-
la je le preko centrale. To-
i, ljudje bi radi imeli tudi to
Kzo S svetom, zaradi po-
eb, zaradi nujnih klicev, če
1	v hiši bolezen, če pri živini
Btrebujejo veterinarjevo
)moč itd. Niso redki glaso-
, da bi raje imeli telefon,
ot avto. Ureditev tega vpra-
®ja bodo vnesli med nove
lanske obveznosti. In na
"etini upajo, da bodo uspe-
tudi v tem, čeprav predra-
čunske številke za vzpostavi-
tev avtomatske telefonske
zveze in za ureditev več prik-
ljučkov niso majhne.
Na Svetino prihaja pošta le
trikrat na teden. Zato imajo
v vasi okoli trideset mladih
pismonoš, to je šolarjev, ki
ponesejo ob vsakem času pi-
smo v vsako hišo, če je treba
in če čas priganja.
Krajevna konferenca So-
cialistične zveze na Svetini
dobro dela. Ljudje vidijo v
njej zaupanje za uspešno re-
ševanje vseh problemov. Si-
cer pa, tu je še krajevna
skupnost. Svet skupščine, ki
je gonilna sila pri končnem
reševanju vprašanj.
Drugih družbenopolitič-
nih organizacij v kraju ni, ra-
zen mladinske. V tem so tudi
naloge, tako za ustanovitev
lastne osnovne organizacije
zveze komunistov, kot zveze
borcev.
Mladina je dobro zastavila
delo. Na zboru so mladi za
svojega predsednika izbrali
Alojza Pesjaka. Že po do-
brem mesecu dela so se
predstavili z lastnim kultur-
nim programom za praznik
prvega maja. Med okoli pet-
desetimi prostovoljci za ure-
ditev zidu okoli pokopališča
je bilo šestindvajset mladih.
Zdaj si urejujejo športno
igrišče v Kanjucsih, na Sveti-
ni pa celo disco klub. Prosto-
re zanj jim je odstopil pred-
sednik sveta skupščine kra-
jevne skupnosti. Mladi bodo
sodelovali s kulturnim pro-
gramom tudi na zaključni
proslavi celjskega občinske-
ga praznika in podobno. Je-
seni pa se bodo lotili priprav
za uprizoritev igrice.
Med društvi je delavno le
gasilsko. To je tudi edino
društvo na Svetini. V načrtu
imajo ustanovitev lastne kra-
jevne organizacije Rdečega
križa. In morda bo skupina
godbenikov, ki so zvesti na-
sledniki znane svetinske
godbe na pihala, ki je slovela
že pred vojno, žiirišče za
ustanovitev domačega kul-
tumoprosvetnega društva.
Pogoje imajo. Dobro se jih
zavedajo in če bodo mladi
tudi v prihodnje pokazali to-
liko delovne vneme, potem
bo tudi takšno društvo do-
bro delalo.
Pomembno mesto v življe-
nju krajevne skupnosti Sve-
tina ima domača šola. To je
podružnična, ki je imela v
pravkar zaključenem šol-
skem letu enaintrideset
učencev. Pred vojno in takoj
po njej so imeli tudi po okoli
stopetdeset in nekoliko
manj učencev, sicer pa dolgo
časa več kot sto. Zdaj obi-
skujejo šolo domači otroci,
sicer pa učenci od prvega do
četrtega razreda. Gre torej za
kombiniran pouk. In prav,
takšen bo tudi naslednje šol-
sko leto, kajti v novem ob-
dobju bo imela šola le šestin-
dvajset učencev. Vse kaže,
da se stanje učcnev v tej šoli
tudi v prihodnjih desetih le-
tih ne bo bistveno spremeni-
lo. Računajo, da jih bo okoli
trideset do štirideset vsako
šolsko leto in zato tudi v na-
prej kombiniran pouk.
Na šoli sta dva učitelja, ki
pa nosita tudi vso breme
mentorskega dela v aktivnih
izvenšolskih dejavnostih. Ta
je pisana in lepa.
Pisana in bogata je tudi
zgodovina, ki je vezana na
narodnoosvobodilno borbo
in delež teh ljudi v njej. Do-
mačije na tem območju so
bile vselej varno zatočišče
partizanom. Na tem predelu
je bilo tudi nekaj velikih bo-
jev. Tu so se zadrževali tudi
borci Celjske čete pa Kozjan-
skega odreda in drugih enot.
V spomin na dogodek 8. ma-
ja 1944. leta, ko so partizani
zažgali Himmerjev dom,
prfiznujejo ta dan kot krajev-
ni praznik.
Čeprav po številu majhna,
se krajevna skupnost Sveti-
na ponaša z velikimi deli.
Med nje sodi tudi zgrajen vo-
dovod na Javorniku, pa ce-
ste in še kaj.
Tudi v prihodnje jih čaka
veliko dela. To so ceste, tudi
na odseku med Svetino in
Kanjucami, pa vodovod in
elektrika. Mimo tega opozar-
jajo na graditev stanovanj-
skih hiš. Zaenkrat si teh gra-
denj ne morejo provoščiti,
vendar upajo, da tako ne bo
trajalo venomer.
Da, življenje ima tu svoj ri-
tem. Svojo značilnost tudi
tedaj, ko dozorijo znane sve-
tinske češnje, hnastavke...
TEKST: MILAN BOŽiC
FOTO: TONE TAVCAR
LUDVIK PESJAK, predse-
dnik Krajevne konference
SZDL: Delo konference kra-
jevne organizacije SZDL na
Svetini poteka normalno.
Zlasti letos, v pripravah na
zaključno proslavo občin-
skega praznika smo imeli ve-
liko dela. Seveda, pa nas do-
sti dela še čaka. In opravili
ga bomo.
ANDREJ VIDIC, predsednik
skupščine Krajevne skupno-
sti: Mo]e aktivno družbeno
delo na tem območju se'je
začelo že 1953. leta. Od tedaj
naprej ni miru. Zdaj v kra-
jevni skupnosti, pa med
kmetijci, gozdarji itd. Sicer
pa so kmetje tod predvsem
navezani na gozd in na pita-
nje goveje živine.
JANI STARLEKAR, sekre-
tar Izvršilnega odbora Kra-
jevne konference SZDL: Ni
naključje, da so bile naše sile
zlasti letos usmerjene v reše-
vanje komunalnih proble-
mov in priprav na zaključek
praznovanja celjskega ob-
činskega praznika. Imeli
smo veliko dela, toda, delati
z ljudmi je lepo.
CIRIL PESJAK, predsednik
sveta skupščine Krajevne
skupnosti: Četudi se ponaša-
mo z nekaterimi uspelimi
deh, nas tudi v prihodnje ča-
kajo mnoge odgovorne nalo-
ge, tudi zavoljo tega, ker bo-
do nekatere iz tekočega sred-
njeročnega načrta ostale
bržčas že za naslednje plan-
sko obdobje.
RISTO SOVCEV, tajnik Kra-
jevne skupnosti: R^s je, da
na tem delovnem mestu ni-
sem dolgo, pa vendar je delo
zanimivo in lepo, kajti tudi v
tej krajevni skupnosti ima
življenje svoj ritem, svojo
značilnost, in krajani, kadar
gre za življenjske probleme,
radi sodelujejo in delajo.
FRANC KLEPEJ, načelnik
Narodne zaščite v Krajevni
skupnosti: Moram povedati,
da se zaenkrat ne moremo
postaviti in pohvaliti z veli-
kimi dosežki. Toda, kljub te-
mu smo naloge Narodne za-
ščite sprejeli za svoje in se
jih lotevamo z največjo od-
govornostjo in zavzetostjo.
POLDKA TOPLIŠEK,
upravnica doma železarjev
na Svetini: Za delo in poslo-
,vanje doma skrbimo štiri de-
lavke. Dela je seveda veliko,
saj gre za celodnevno obvez-
-nost. Razumljivo pa je, da
imamo največ obiskovalcev
, ob sobotah in nedeljah.
Predvsem prihajajo iz Štor,
Celja in od drugod.
Dom železarjev na Svetini
V središču vasice: cerkev in šola
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
AVTOPOLIGON LJUBEČNA
ZANIMIVO - DO ROKA!
2400 strojnih in 4000 prostovoljniit ur
Ko so lani, 28. oktobra po-
lagali temeljni kamen za
prepotrebni objekt avtopo-
ligon, so člani delovne sku-
pine obljubili, da bo prva
faza novega objekta gotova
do letošnjega občinskega
praznika. V času, ko se na-
jrazličnejše gradnje določe-
nili objektov iz takšnih in
drugačnih objektov zavla-
čujejo in kasnijo, v tisto na-
poved skoraj nismo verjeli.
Veseli smo, da smo se tokrat
ušteli, saj so organizatorji v
svojih napovedih uspeli.
Pomembno delovno zma-
go ob letošnjem občinskem
prazniku gre pripisati skup-
nemu delu organizacij zdru-
ženega dela v celjski občini,
ljudskim tehnikam, avto šo-
lam (predvsem ZSAM in
»Slander«), mladini, pripa-
dnikom JLA in ne nazadnje
tistim, ki so opravili več kot
4000 prostovoljnih delovnih
ur. Jože Volfand, predsednik
Občinske konference SZDL
Celje, je bil slavnostni govor-
nik ter je med drugim pov-
daril, da je to pomembna de-
lovna zmaga tako ob občin-
skem prazniku, kot tudi le-
tošnjemu dnevu šoferjev in
avtomehanikov, 13. juliju. »S
tem avtopoligonom, katere-
ga smo tako ali tako začeli
prepozno graditi, bo razbre-
menjen promet na mestnih
in obmestnih ulicah ter
izboljšana kvaliteta pouče-
vanja poklicnih in amater-
skih šoferjeiv.«
Pokrovitelj otvoritve prve
faze avtopoUgona je bil Izlet-
nik Celje. Na 4 ha površine
so trenutno urejena široka
cestišča, ki so ustrezno ozna-
čena, zgrajen je tudi nadvoz,
vse je semaforizirano... Po-
leg je tudi večji plato za pou-
čevanje kolesarjev ter za igre
z žogo za mladince osnovne
šole ter vse mlade na Ljubeč-
ni, ki takšnega objekta nima-
jo. Pomembni objekt bodo z
leti dopolnjevali. Vsi so za-
služni za pravočasno izgrad-
njo prve faze avtopoligona,
še posebej pa gre izpostaviti
Alojza Čobca, Borisa Ške-
ta. Marka Brezigerja in se-
veda številne predstavnike
ZŠAM, delovnih organizacij,
mladine gimnazije, JLA itd.
Posebno zahvalo pa gre izre-
či krajanom Ljubečne, ki ni-
so komplicirali kot drugi, ko
se je odločalo za gradnjo av-
topoligona na njihovem ob-
močju. Veliko je pri tem sto-
rila tudi opekarna Ljubečna.
Skratka, nov objekt je re-
snično lep rezultat nas vseh,
ki si prizadevamo, da bi v
vse večjem prometu bili šo-
ferji maksimsdno priprav-
ljeni.
Tekst: TONE VRABL
' Foto: TONE TAVCAR
Med mnogimi gosti, ki so s svojo prisotnostjo počastili
otvoritev prepotrebnega objekta, je bil tudi Franc Lesko-
šek-Luka, ki prejema posebno častno priznanje, ob njem
pa je vodja delovne skupine za izgradnjo avtopoligona
Marko Brezigar.
Po slavnostnem govoru predsednika Občinske konference SZDL Celje Jožeta Volfanda
in izročitvi spominskih plaket tistim, ki so v prvi fazi največ naredili pri pravočasni
izgradnji celjskega avtopoligona so se motorizirani v povorki popeljali po črnem asfalti-
ranem traku, ter tako oznanili, da je vse skupaj pripravljeno za začetek poučevanja
bodočih poklicnih in amaterskih šoferejev.
črepan enajsti
Na Pohorju je bilo prvenstvo
Slovenije za mladince, kjer so na-
stopili med drugim tudi trije
mladi Žalčani in dva Celjana.
Najboljši je bil Crepan iz Žalca,
ki je med 42. šahisti naSe republi-
ke osvojil odlično enajsto mesto,
Celjana Stucel in Mikac sta bila
dvanajsti oz. trinajsti. Brinovec
osemnajsti in Ranziger (oba Ža-
lec) šestintrideseti.
turnir v šeščah
Ob krajevnem prazniku so v
Šeščah pri Šempetru v Savinj-
ski dolini pripravili turnir v
malem nogometu, kjer je nasto-
pilo osem ekip. Zmagali so mla-
dinci iz Vrbja, J(i so v finalu pre-
magali Gornjo vas s 6:0. Tretji
je bil prebold in četrto Gomil-
sko. Domačini - Šeščani - so
tekmovanje odlično organizi-
rali.
JOŽE GROBELNIK
praznovanje v
laškem
Ob občinskem prazniku je bilo
v Rečici pri Laškem tekmovanje
z malokalibrsko puško, kjer je
nastopilo 13 ekip in 52 posamez-
nikov. Med ekipami je zmagala
SD »Tone Bostič« iz Zidanega
mosta (709 krogov) pred SD -Du-
šan Poženel« Rečica ob Savinji
(708), SD »Alojz Kerše« Laško
(682) itd. Med posamezniki je bil
najboljši Stanko Peklar 256 pred
Vinkom Lavrincem 253 (oba Re-
čica), Borisom Goriškom, Jože-
tom Završnikom (oba Zidani
most), Romanom Matkom (Pivo-
varna Laško) itd. TKS Laško je
najboljšim podelila pokal in pla-
kete.
TONE JAGER
ukič prvi v
lepoglavi
v Lepogiavi je bilo v spomin
na osvoboditev mesta večje tek-
movanje v skrajšanem marato-
nu. Med člani je znova slavil dr-
žavni prvak v pravem marato-
nu Celjan Numan Ukič, ki je ta-
ko dokazal, da je dobro priprav-
ljen na bližnji veliki in po-
membni mednarodni tekmova-
nji v dveh maratonih na Bal-
kanskem prvenstvu v Atenah in
Mediteranskih igrah v Splitu.
tv
Posnetek z državnega prven-
stva, ki je bilo letos v Velenju in
kjer je Numan Ukič, AD Kladi-
var (startna številka 27) osvojil
naslov državnega prvaka.
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
okrepueni rudarji
Velenjski nogometaši, ki bodo
startali v tretjo sezono v II. zvez-
ni ligi, so se v prestopnem roku
dokaj močno okrepili. Najpo-
membnejša je odločitev, da bo
novi krmar ekipe Rudarja trener
Kemal Omeragič, ki je pred leti
treniral Maribor v prvi zvezni ligi
ter letos Kikindo v II. zvezni ligi.
Zdajšnja trenerja Nedeljko Gu-
golj in Zvonko Hlavač sta bila
odpuščena. Novi igralci so: Ziad
Numanspahič in Dobrivoj Tmi-
nič iz Kozare, Mirko Misetič iz
Rudar Ljubija, Miladin Purač iz
Vojvodine v Novem Sadu, Asim
Salkič iz Borca v Bosanskem
Sabcu, Kemal Celič iz Osijeka in
Suad Karolič iz Radnika v BjeU-
ni. Odšla sta Vukovič v Maribor
in Suica, »proste roke« za odhod
pa imata tudi Vlajič in Gašič. Po
nekaj dneh treninga doma in v
Šoštanju bodo odšli za 14 dni v
Cmo na Koroškem, zaključne
priprave pa bodo spet doma. Eki-
pa se želi čimbolje pripraviti, da
se ne bi ponovila lanska sezona,
ko so se komaj rešili izpada.
T. VRABL
dekleta igrala
nogomet
V soboto je bila v Celju zani-
miva nogometna tekma ženskih
ekip Ljubljane in Štajerske. V
ekipi Štajerske so igrale tudi
igralke z našega območja in
gladko zmagale nad zveznim H-
gašem Ljubljano 9:1 (5:0). Videli
smo dopadljiv In tehnično do-
ber nogomet, v katerem sta bili
Marija Urankar in Danica Uran-
kar-Plajhner vodilni igralki.
Mimo njih pa sta izstopali še
Branka Borišek iz Grii in Mari-
borčanka Stamenčič. Zadetke
za Štajersko so dosegle Marija
Urankar in Stamenčič po tri,
Danica Urankar-Flajhnerjeva 2
in Žunko 1 ter Koren iz 11 m za
Ljubljano.
pokal mariboru
Tudi letos so se celjski šahisti
prildjučili praznovanju občin-
skega praznika. Priredili so brzo-
potezni moštveni turnir na kate-
rem je sodelovalo šest ekip. Po
dvokrožnem igranju so zmagali
šahisti Maribora, ki so zbrali 31
in pol točke. Celjani so bili s toč-
ko manj 30,5 drugi, Veleni^čani
tretji, sledijo pa Šempeter, Šent-
jur ter Rogaška Slatina.
uspešen štart
v Subotici poteka letošnje dr-
žavno prvenstvo v jadralnem
letenju. Najboljši tekmovalci
Jugoslavije nimajo ugodnega
vremena in so do nedelje izpe-
ljali le tri tekmovalne panoge.
Kljub temu pa je vse v znaku
celjske ekipe, ki je bila v prvi
polovici tekmovanja med naj-
boljšimi.
V standardnem razredu je na-
mreč po treh nastopih na dru-
gem mestu Franc Peperko, ki
zaostaja za vodečim le za pet
točk. Miloš Pešec je četrti in
V(^ko Starovič sedemnajsti.
Se boljši uspeh pa beležimo v
odprtem razredu. Tu je presene-
til mladi Bogdan Lilija, ki je
trenutno drugi, medtem ko je
Janez Habjan četrti. Že po tra-
diciji pa so celjski tekmovalci v
drugem delu vsakega prvenstva
boljši in zato lahko pričakuj^
mo tudi tokrat iz Subotice pri-
jetne novice.
zmagala rozman in
žirovec
v Subotici je bilo tekmovanje
republiških reprezentanc za at-
letski pokal republik in pokrajin.
Slovenija je pri mladincih osvoji-
la prvo in pri mladinkah drugo
mesto. Delež so pridali tudi celj-
ski ter velenjski atleti. Zmagala
sta Rozman na 3000 m in Žirovec
v skoku ob palici, druga pa sta
bila Miklavžina iz Velenja na
3000 metrov in Erjavčeva v metu
krogle.
skromno v
vinkovcih
v Vinkovcih so bile že 24.
športne igre »Bratstva in enotno-
sti« na katerih so sodelovali tudi
mladi športniki iz Celja. Žal niso
bili uspešni, saj so osvojili zadnje
četrto mesto, medtem ko so zma-
gali športniki Zrenjanina, ki so
zbrali 22 točk, Tuzla in Vinkovci
18, Celje pa samo 8 točk.
Celjani so osvojili tretje mesto
v rokometu in partizanskem
mnogoboju, zadnji pa so bili v
atletiki, namiznem tenisu, košar-
ki in plavanju. Vsekakor bo po-
trebno za prihodnje jubilejne
igre, ki bodo v Celju boljše pri-
praviti ekipe.
ZANIMIVOSTI OB STEZI
Čeravno organizator
AD Kladivar ni pričako-
val močno konkurenco v
teku na 400 metrov z ovi-
rami, je ravno ta discipli-
na bila ena od najbolj ka-
kovostnih na memorialu.
Zadnji trenutek sta se po-
javila v Celju drugi z
olimpijskih iger v Mon-
trealu Michael Shine in
stalni celjski znanec Ja-
mes King. Zato je bila iz-
java Marjana Kopitarja,
očeta Roka zaskrbujoča:
»Takšna konkurenca lah-
ko uniči Roka!«
Toda mladi Rok Kopi-
tar je tekel izvrstno. Vse
do šeste ovire je vodil, tu
pa je moral skrajšati ozi-
roma povečati število ko-
rakov med ovirami. Do
vodstva je med ovirami
pretekel s 13. koraki, poz-
neje pa s petnajstimi. In
tudi tu je potrebno izka-
zati vzrok, da ni tekel pod
50. sekundami. Kljub te-
mu pa je bil izvrsten, saj
je prema^ tudi odlične-
ga Švicarja Petra Haassa.
Ad Kladivar je zaradi
skromnih finančnih sred-
stev letos povabil v Celje
le maloštevilne najboljše
atlete iz ZDA. Kljub temu
pa so se dan pred tekmo-
vanjem javili v Celju atle-
ti iz ZDA, ki so predtem
nastopili v Budimpešti.
Celjani so jim pač nudili
le skromne pogoje za na-
stop in vsi so vabilo odbi-
li razen Amie Robinsona:
»Celje je eno redkih mest
v Evropi, kjer je vedno le-
po nastopiti. Občinstvo ie
izredno športno in stik z
njimi daje tekmovalcu
polet in možnosti za dose-
go najboljših rezultatov.
Zal mi je le, da nisem sko-
čil preko 8 metrov. Bom
pa prihodnje leto.«
Vodja reprezentance
Švice je bil znani povojni
atlet Jugoslavije Rukavi-
na, kije tudi trener njiho-
vega tekmovalca na 400
m z ovirami Petra Haassa.
Ob nastopu Roka: »Rok
je izreden talent. Potreb-
no bo še nekoliko izpiliti
njegov tek in sigurno bo
eden najboljših v Evropi.
Moj varovanec gre priho-
dje leto na študij v ZDA.
Morda ne bi kazalo to
omogočiti tudi Roku ?!«
Najbolj vesel zmagova-
lec je bil vsekakor zmago-
valec memorialne disci-
pline - teka na 100 me-
trov Patrick Wamister.
Ko je zvedel za rezultat
10,4 in zmago je dejal:
»To je velik uspeh, kajti
nisem pričakoval, da bi
lahko med tako dobrima
tekačema ZDA osvojil le-
po kristalno vazo organi-
zatorja. Sem namreč bolj
navdušen za tek na 200
metrov. Pri vas je lepo in
zato bom prihodnjo sezo-
no branil naslov. Torej
nasvidanje v simpatičnem
Celju leta 1980.«
Najtežje je bilo s tek-
movalci Kitajske. Razen
njihove »vodičke« ni no-
ben tekmovalec znal an-
gleško ali katerikoli drugi
jezik. Toda kljub temu
smo si pomagali s prsti in
tako nam je zmagovalec v
skoku v višino Veh Pei
Su s prsti in prijetnim na-
smeškom pokazal, da je
vesel rezultata in zmage
nad Temimom ter celj-
skim skakalcem Čopom.
Vsekakor ga bo praktično
darilo, izdelek Steklarne
Rogaška Slatina, spomi-
njal na prijetne dni v Ce-
lju.
Kenijski atlet James
Atuti je zmagal v teku na
400 metrov. Ob pogledu
na njegov tek smo dobili
občutek, da teče gazela in
ne človek. Tudi na cilju je
bil dokaj spočit, medtem
ko so ostali, med drugimi
tudi naš prvak Joško Ale-
bič, težko dihali. Dejal pa
je: »Nisem pričakoval
takšnega odpora vašega
Alebiča. Veste, tu imate
nekoliko težak zrak, zato
ni pogojev za rekordne
tekme. Vsaj za nas iz Ke-
nije ne. Kljub temu pa je
miting izredno privlačen.
Vsi skupaj pa si želimo
vrnitve domov v naš vi-
šinski zrak.«
V senci ostalih zmago-
valk, to so Lorencijeve,
Pavličičeve in Tomiciče-
ve sta tudi dve celjski at-
letinji dosegli svoje naj-
boljše letošnje rezultate.
To sta Alja Kovač v metu
kopja in Ida Bunderla v
teku na 800 m. Tudi brez
zmag sta bili srečni in za-
dovoljni.
Jezil se je le Mičo Mijač.
Kljub temu, da je vrgel
disk preko 51 metrov, pa
je imel dva meta preko 54
metrov. Žal pa sta padla
izven prostora in nista bi-
la priznana. »Ne gre in ne
gre mi. Imam občutek, da
sem v formi, toda šele v
prihodnjih nastopih lah-
ko pričakujem boljši re-
zultat«
JOŽE KUZMA
Med najbolj zaposlenimi je bil tokrat dežurni zdrav-
nik na XXIV. Skokovem memorialu dr. Rudi Caje-
vec. Najbolj pogosto ga je obiskoval tretji v teku na
100 m Charles Wells iz ZDA, ki mu je skoraj spraznil
torbo z raznimi spreji, na sliki pa vidimo doktorja,
ko pomaga k boljšemu počutju tekmovalcu Charlesu
Dramigi iz Ugande.	Foto: TONE TAVČAR
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
KO GREMO NA
DOPUST
Cas letnega oddiha je nastopil in vsi se že
veselimo da bomo za nekaj časa izginili iz
mesta, za katerega so značilni dim, hrup,
prenapolnjene ceste z avtomobili, nekam,
kjer bomo naSli mir in si bomo spočili telo in
duha ter se polni novih moči vračali na svoje
delovno mesto.
Da bi vse to dosegli je pomembna tudi
prehrana saj se z menjavo krajev menja tudi
podnebje in s tem tudi način in kakovost
hrane in pijače. Pogosto se začenja dopust
na meji fizične in psihične vzdržljivosti in
ko so nekateri na dopustu, mislijo da se
niorajo brezpogojno zrediti in pri tem žal
razmišljajo o tem, da jim dopust ni uspel, če
se njihova normalna teža ni dvignila za ne-
kaj kilogramov ali več. Zato v hotelu, na
ladji, na avionu,_torej povsod veliko jedo in
potrebna je dobra mera samoodrekanja, da
se vrnejo domov samo spočiti in ne debe-
lejši.
Kdor hoče imeti od svojega oddiha kar
največ, mora skladno zadovoljiti resnično
energijsko potrebo in je količina kalorij
odvisna od stopnje telesne dejavnosti. Zato
način počitnic določa tudi način prehrane.
Tisti, ki preživi dopust v popolnem mirova-
nju in počivanju, potrebuje precej manj ka-
lorij, kot tisti, ki se razgibava s hojo ali
plava.
Ce je okolje toplejše, kot je doma, moramo
zelo paziti na to, da nadomestimo telesno
tekočino, saj izgubimo skozi kožo in pljuča
veliko tekočine. Poleg tega pa tudi način
prehrane zahteva različno količino vode. Ta-
ko potrebuje naše telo za presnovo 100 g
beljakovin skoraj pol litra vode, med tem pa
za enako količino ogljikovih hidratov le 50
ml, to je skoraj desetkrat manj. Zato sadni
sokovi bolj odžejajo kot druge pijače, ker
vsebujejo skladkor in mineralne soli. Po-
membna je tudi temperatura pijače. Ledena
pijača je škodljiva za želodec in pogosto
povzroča prebavne motnje in lahko se pri-
peti da ge bo naš oddih slabo končal.
Posebno poglavje so otroci. Ti so za izgu-
bo telesnih tekočin še bolj občutljivi, zato
jim moramo posvetiti posebno pozornost.
Vedno morajo dobiti dovolj tekočine za piti,
ali sok ali čaj, ki ne sme biti prehladen, pa
tudi ne prevroč. Hrana naj bo vedno sveža in
bogata na zelenjavi in sadju ter revna na
maščobi.
^ S tem, da se bomo nekaj časa iznebili
mestnega vrveža, vsakdanjih skrbi in nape-
tosti na delovnem mestu, se bodo okrepile
vse notranje dejavnosti našega organizma.
Zboljša se prebava (zlasti pri tistih, ki veliko
presedijo za pisalno mizo) bolečine okrog
žolčnika se zmanjšajo, vrača se apetit, spa-
nje je enakomerno in vse skrbi se razblinijo,
ko oddidemo na morje ali ko se odpravimo v
hribe.
nekaj o pravilnem
sončenju
Običajno je naša koža nepripravljena na
obilico blagodejnih žarkov in smo tipični
predstavniki »bledoličnikov«. Takoj, ko pri-
demo na sonce običajno hočemo da takoj
porjavimo in se enostavno pražimo na vro-
čem soncu. Posledice takšnega ravnanja so
opekline, vročina, izsušena koža in celo son-
čarica, ki se včasih lahko konča celo s
smrtjo. Mnogo ljudi se je vrnilo zaradi tega
domov slabe volje, ker so tako neumno za-
pravil svoje proste dni.
Sončenja se je potrebno učiti! Najvažnejše
je tole: Na začetku počitnic kožo in vse telo
počasi navajajmo na sonce. Naše prvo son-
čenje, zlasti v gorah in ob morju, ne sme
trajati več kot pet minut drugi dan deset
tretji petnajst minut itd. Tako se koža in telo
počasi navadita na ultravioletne žarke. Tako
za tiste, ki si kože niso pravočasno utrdili že
doma!
Poleg tega previdnega sončenja pa je po-
trebno našo kožo tudi pravilno negovati, da
ostane zdrava. Ko se sončimo jo moramo
zavarovati s kremami, ki vsebujejo zaščitne
dodatke pred ultravioletnimi žarki. Po son-
čenju moramo to zaščitno kremo odstraniti
in nato obraz in telo osvežiti s kremo, ki je
vlažna, vitaminska vsebuje kolagen. Tako
bo naša koža ostala sveža, pa tudi telo in
živci se nam bodo spočili.
Posebno pa moramo paziti ko sončimo
naše malčke. Sicer lahko sončimo že čisto
male dojenčke, a je čas sončenja zelo kratek.
Osnovno pravilo je, da prvi dan sončimo
dojenčka le eno minuto, potem pa sončenje
podaljšujemo vsak dan za eno minuto. Naj-
več pa skupaj do dvajset minut. Najprimer-
neje je da sončimo dojenčka zgodaj dopol-
dne ali pozno popolldne ko sončni žarki
prijetno grejejo. Dojenčkova glavica in
obraz morata biti pri sončenju vedno v senci
sicer lahko otrok dobi sončarico. In če je
nam vroče, nikar ne oblačimo svojih otrok
tako, kot da je mrzlo vreme. Kajti otroček v
Vozičku, oblečen v toplo (po možnosti celo v
Volneno) oblekco je velik revež.
BORIS JAGODIC
ALPINISTIČNI KOTIČEK
VELIK USPEH ALPINISTK
V domačih stenah s polno paro
v Briansonu, središču ene najlepših gor-
skih skupin francoskih Alp, je bilo v začetku
julija srečanje alpinistk Evrope. Udeležila se
ga je tudi Celjanka Sah Marjana in tam s
svojimi vzponi dokazala, da spada že kar v
»evropsko elito«. Začela je v pogorju Mont
Blanca, kjer je v slabem vremenu v navezi z
Maričko Sabolek (AO Akademik) in Gito
Vuga (AO Železničar) preplezala 24. 6. gre-
ben Cozmic v Aig. du Midi - III. in nato z
Gito Vuga še 2. 7. koluar v Barre Noire des
Ecrins (4101 m). Naklonina 48°, sestop na
ledenik Blanc. Dobra tura za 16 ur.
4. 7. je že v okviru srečanja alpinistk pleza-
la v skupini Douphine z Gito Vuga v L'Ared
du Sialouze (3576 m) - IV do V in 6. 7. z Ireno
Markuš (AO Kamnik) Tete sud du Replat,
smer Pilier Chčze IV do V.
Najboljše Slovenke in tudi naša Sah Mar-
jana so na tem srečanju dokazale, da ženski
alpinizem ni več samo privesek moškemu in
da zna nežnejši spol tudi samostojno prema-
govati celo najtežje smeri štiri tisočakov.
V	domačih stenah so Celjani zastaviU s
polno paro. Od 7. do 15. julija so bile preple-
zane naslednje smeri: 7. 7. steber Rzenika
V-VI (Knez, Stopar); Knez (solo) smer Mimo
obraza v Vršičih in sestop po smeri Črna
jama, nato še v navezi s Srotom prvenstveno
v Vršičih - Predvmaška - IV, 2 uri.
8. 7. sta Knez in Srot preplezala novo smer
v Vežici »Vsiljivka« - IV. Smer je preplezana
povsem prosto. Canžek in Mesarec sta pono-
vila Spominsko v Ojstrici V+, Lesjak in Ver-
dnik Steber Križa V. Smodiš in Srot sta
plezala Sarino poč in Levo v Dedcu. Meh
Meta in Ceijak Silvo (SAO) sta ponovila Igli-
čevo v Mali Rinki, Gračner in Kozmus Nem-
ško v Ojstrici, Trontelj in Topolovec (AO
TAM) Jubilejno v Dolgem hrbtu - V in Te-
čajniško v Mali Rinki III do IV. Dolžan in
Pleterski sta ponovila smer Modic-hežek v
Turški gori III do IV.
V	soboto, 14. 7. sta Knez in Trontelj pono-
vila Jugov steber v Triglavski severni steni
IV do V, Knez pa nato še v solo vzponu smer
Sandi Viziak V do VI (2 uri) in Bavarsko (IV)
z izstopom po Zlatorogovih stezah. Knezovo
plezanje v enem dnevu je brez dvoma edin-
stven primer kondicijske in tehnične pri-
pravljenosti pri nas.
V	nedeljo, 15. 7. sta Knez in Trontelj pono-
vila zajedo spominov v Stenarju V do VI,
Debehak Cic in Cvetka ter Planinšek Tone
(AO Srnama gora) Krošelj Gorazd Sloven-
sko s kamini v Triglavoi. Canžek, Crepinšek,
Zupan in Sah Marjana so plezali »Helbo« v
triglavski steni, ki je smer navejšega datuma
in nosi oceno V do VI.
V	petek, 13. 7. sta Celjana Verdnik Stojan
in Lesjak Ivan odpotovala v Fonske gore v
Sovjetsko zvezo.
CIC
Plezanje v granitu Francoskih Alp. Smer v
južni steni Aig. du Midi
Ml IN ZDRAVJE (2)
VPLIV ZRAČNIH
ONESNAŽENJ NA
ZDRA V JE
Ali imamo
opraviti s tako zvano smog
situacijo, ki je povzročena
všled inverzij, torej obrnje-
nih vremenskih prilik, kjer
pride vsled manjkajočega
premika zraka do močnega
dviga koncentracije potenci-
jalnih škodljivih snovi v slo-
jih zraka, ki so blizu zemlji.
Druga varianta je pa skoraj
vedno prisotna v zraku nad
velikimi mesti in industrij-
skimi središči, kjer se naha-
jajo močne koncentracije
škodljivih snovi na večjem
območju. V prvem primeru
so izmerili zlasti zvišane
koncentracije . žveplovega
dioksida, ki ga tudi sicer
omenjajo kot dobrega poka-
zatelja za skupne škodljivce
v zraku, na ljudeh pa so opa-
zili številne primere obolenj
dihalnih poti, s pojačanim
izločanjem sluzi, starejših
ljudi s kroničnim bronhiti-
som in obremenitvijo desne-
ga srca so v večjem številu
umirali. To dejstvo so pripi-
sali zlasti vplivu žveplovega
dioksida, verjetno v poveza-
vi s trdimi delci zračnih one-
čiščenj, ki so ga vezali nase
in s tem omogočili globlji
prodor v dihalna pota in
pljuča (smog katastrofa v
Londonu 1952). Verjetno pa
pri nastanku teh obolenj
igrajo gotovo vlogo še duši-
kovi oksidi, ogljikov monok-
sid in v zraku s fotokemični-
mi reakcijami nastale oksi-
dantne škodljive snovi (pri-
mer situacije v Los Angele-
su, kjer so krivili za nastala
obolenja predvsem emisije
vozil in lepo sončno vreme).
Novejše epidemiološke razi-
skave po svetu so te domne-
ve tudi potrdile in pokazale
visoko odvisnost med v zra-
ku nahajajočo se gotovo
koncentracijo žveplovega
dioksida in trdih delcev ter
spremembami na pljučih v
smislu kroničnega bronhitis-
emfizema. Poznano je tudi,
da ogljikov monoksid v go-
tovih primerih vsled psiho-
motoričnih vplivov lahko
dovede do nesreč (če šofer
npr. kadi). Tudi ob jemanju
alkohola, antihistaminskih
in antihipertoničnih zdravil
lahko sicer nenevarne kon-
centracije ogljikovega mo-
noksida vsled stopnjujočega
efekta dovedejo do psihomo-
toričnih motenj. Delovanje
le teh in pa še drugih nevar-
nih snovi v zraku kot so to
svinec, azbest in druge, bo
posebej prikazano. Za danes
naj zaključim, da je škodlji-
vost posameznih navedenih
snovi v zraku odvisna tudi
od njih celokupne koncen-
tracije, saj vemo, da del teh
snovi v organizem prihaja
tudi s hrano in vodo (svinec).
Naloga nas zdravstvenih
delavcev, ki delamo na po-
dročju preventive, je pravo-
časno spoznati grozeče ne-
varnosti, ter z njimi seznaniti
na poljuden način občane,
pri tem pa seveda podvzeti
vse možne ukrepe za obram-
bo pred njimi. Kot na mno-
gih drugih področjih je tudi
tu še kako važna in boljša
pravočasna prava informaci-
ja, kot pa čustveno lažno za-
vajanje.
Atmosferski zrak je meša-
nica plinov in sicer vsebuje
okoh 21% kisika, 78% duši-
ka, 1% argona in 0,03% oglji-
kovega monoksida. Plini kot
so neon, helij, metan, krip-
ton in še nekateri drugi, so
prisotni le v izredno majhnih
količinah. Zrak gornje sesta-
ve pa v bližini tal vsebuje še
plinska in trda onečiščenja
in to iz naravnih virov kot
npr. iz meteoritov, morij,
vulkanskih izvorov, požarov
in procesov gnitja, ali pa tudi
kot produkt človekovih ak-
tivnosti v industriji, prometu
in individualnih kuriščih.
Poleg teh primarno emitira-
jočih oneščiščenj poznamo
še sekundarno nast^e snovi,
ki se iz njih tvorijo s pomoč-
jo fotokemičnih procesov ob
vplivu vlage, vročine in
sončnega žarčenja. Kot na-
daljne sestavne dele zunanje
atmosfere pa najdemo še
onečiščenja rastlinskega
izvora kot so razna semena,
spore in podobno.
piše: mag.
b. hrašovec
PRIPOROČA
Kot vidite sami, nismo mogli mimo otro-
škega in baby oddelka. Oblačila vseh vrst
so ljubka, izbira je velika... Kaj bi govorili,
obiščite Veleblagovnico T in se prepričajte.
Cene oblek pa so od 200 do 360 din.
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
nasveti
KRAVA MOLZE PRI GORCU
pognojevanje pašnikov poleti in v Jeseni
Enakomerna preskrba na-
ših govejih čred s kvalitetno
krmo v vsej pašni dobi pred-
postavlja razširitev pašne
površine z intenzivno pašo.
S popuščanjem naravne in-
tenzivnosti rasti trave se se-
veda v zvezi z vremenskimi
prilikami bolj ali manj
zmanjša dnevni prirast na
pašniku, tako da je.potrebno
daljše obdobje počivanja
travne ruše, da trava zraste
do pašne oziroma kosne zre-
losti. Na kmetijah s pašnoko-
snim načinom gospodarje-
nja se to v praksi odraža v
zmanjševanju površin, ki se
kosijo, od maja do septem-
bra. Ce je v pomladnih mese-
cih pokošeno 40 do 60% po-
vršine, se zmanjša delež koš-
nje v poznem poletju in v je-
seni na O do 20%. Popasene
površine se seveda temu pri-
merno povečujejo.
S pravilnim in smoternim
gnojenjem lahko pojemanje
rasti upočasimo. Medtem ko
spomladi ob obilni vlagi in
toploti bakterije v zemlji ži-
vahno delujejo in mobilizira-
jo rezerve hranilnih snovi, pa
poleti usahne ta naravni vir
rudninskih snovi. Spremem-
be temperatur in pomanjka-
nje vlage ohromita življenje
v zemlji. Rastline so zato ve-
dno bolj odvisne od dodat-
nih virov hranilnih snovi ter
je zato enakomerno in redno
dognojevanje pašnih in ko-
snih površin zelo pomemb-
no. Pogosto mnenje, da je za-
radi manjših količin padavin
dognojevanje nerentabilno
za večino predelov in za pov-
prečje let ne velja. Že male
količine padavin razstopijo
gnojila in jih napravijo do-
stopne za rastline. Poleg tega
se je tako v praksi kakor v
poskusih ponovno izkazalo,
da potrebujejo dobro prehra-
njene rastline manj vode za
proizvodnjo enake količine
suhe snovi. Tudi če je izpad
padavin dolgotrajnejši, si do-
bro oskrbljene travne povr-
šine veliko hitreje opomore-
jo kot slabo gnojena ruša.
Dognojevanje z dušikom v
količinah 50-60 kg/ha je naj-
boljši način, da obdržimo
proizvodnjo krme tudi poleti
na visoki ravni. Prirast na
vsak kg N je sicer nekaj nižji
kot spomladi, ker se tudi re-
zerve hranil v tleh slabše ak-
tivirajo, toda najvažnejše pri
vsem je enakomerna ponud-
ba kvalitetne krme za mleč-
no, tovno in mlado živino.
Prav tu je gnojenje z duši-
kom vedno eden najbolj go-
spodarskih ukrepov in to tu-
di tedaj, če pridelek na vsak
kg N pade na 3 do 5 kg
škrobnih enot, kar se poleti
lahko zgodi. Smisel vsega je,
da se z enakomerno rastjo
trave izognemo pomanjka-
nju paše in na tak način hra-
nimo govejo čredo s kako-
vostno zeleno krmo. Zato je
potrebna normalno gosta
travna ruša z obilnim prira-
stom trave na enoto površi-
ne, ker goveja čreda lahko
popase v enem pašnem ob-
hodu le omejeno površino.
Ce je na pašniku premalo
krme, živali ne morejo popa-
sti veliko večjih površin, po-
sledica je seveda padec pro-
izvodnje.
Kompleksna umetna gno-
jila pridejo predvsem v po-
štev na površinah, kjer so tla
slabo oskrbljena z osnovni-
mi hranljivimi snovmi.(V re-
lativno suhih letih pričakuje-
mo ob uporabi kompleksnih
gnojil boljšo prehranjenost
rastlin. Na površinah, ki ima-
jo dovolj fosforja in kalija
vpliv teh gnojil ni tako viden
in tu lahko gospodar določi
čas gnojenja z osnovnimi
gnojili, kakor mu pač odgo-
varja v zvezi z organizacijo
dela na posestvu. Izrednega
pomena za uspeh dognojeva-
nja je takojšno ukrepanje po
paši oziroma košnji. Na
splošno rabi travna ruša po-
leti in v zgodnji jeseni 30 do
35 dni mirovanja do nasled-
njega koriščenja. V tem rela-
tivno krakt^m razdobju ne
sme biti izgubljen noben tre-
nutek. RastUna potrebuje
precej časa, da predela dušik
v organsko snov in v visoko-
vredne rastlinske beljakovi-
ne. Uspeh dognojevanja je
končno odvisen tudi od cele
vrste drugih faktorjev, ki
omogočijo najboljše izkori-
ščanje hranilnih snovi. V
zvezi s tem naj spomnim na
vse ukrepe za nego pašnika
kakor na košnjo po paši in
uničevanjem plevela. V veli-
ki meri je odvisna smotrna
poraba hranilnih snovi od
dovolj dolgega počitka trav-
ne ruše in od preprečevanja
preobremenitve travne ruše.
Rastline potrebujejo za po-
novno proizvodnjo gotovo
količino rezervnih snovi, ki
jim pa niso na razpolago, če
je površina popasena do ko-
renin oz. prenizko košena. V
takih okoliščinah so hranil-
ne snovi le delno izrabljene.
BOJAN NENDL
DELO TRAKTORISTA JE
TEŽAVNO
»Doma je premalo kruha, najti ga rnoram drugod«, je rekel
skoraj pred dvajsetimi leti VOH FRANCI in odšel v dolino.
Sest otrok je bilo v družini, stroj pa ga je že zarana mikal.
Na majhnem in brežnem posestvu Vohovi o traktorju še
sanjati niso smeli, sla po motorju pa je bila močnejša od
vseh drugih želja.
»Nikoli nisem sanjal, da bo prišel čas, ko bom živel v
brezdelju. Zato dela nisem sovražil, pa naj je bilo še tako
težavno. V dolini, pri KK Žalec sem uspešno opravil tečaj za
traktoriste; zdaj sem traktorist še sedemnajst let. Izkušnje
mi narekujejo, da povem, kako težaven je ta poklic. Ne samo
to, da je traktorist podvržen nenehnim mučnim tresljajem,
da mora znati ravnati z vsemi priključki, da zna pogledati v
srce stroja, traktorist se mora spoznati še na mnoge druge
stvari: meje, škropiva, način obdelave, o odnosih do koope-
ratnov, nositi v sebi ljubezen do zemlje in tako naprej.
Moje življenje? Ni rožnato. Žena me je kmalu zapustila,
pustila mi je hčerko Marjanco. Sprva je sicer težko šlo, zdaj
je Marjanca stara dvanajst let in je že prava gospodinja;
mislim in čutim, da je moja najboljša prijateljica. Kako se
ujamemo v kolektivu? Dobro. Smo trije traktoristi, če je
mogoče, drug drugemu pomagamo, smo kot bratje. Zakaj?
Vemo, da je delo traktorista težavno, odgovorno, dasiravno
se tu in tam zgodi, ko ta poklic ponižujejo. Mislijo: ti si
traktorist, naredi, kar ti ukažemo. Marsikaj mora traktorist
požreti, si vtakniti za uho, pa vendar mi je ta poklic všeč;
sem član ZK. Delamo in čakamo na obljubo, ki jo je pred leti
dal zvezni sekretariat za kmetijstvo - TRAKTORISTU BE-
NEFICIRAN DELOVNI STAŽ! (?)« Na sliki: Voh Franci
prvi z leve
D. K.
NAČRTOVATI ZE NA NJIVI
Nekateri kmetovalci menija, da bi statistiki morali
natančneje in vestneje načrtovati, koliko živil posa-
meznih vrst potrebujemo in koliko naj sejemo, pa bi na
kmetijskem trgu bil red. To tudi trdijo in mnogi
kmetje jim verjamejo, če jim nihče ne razloži, kaj je
statistična služba in kakšna naj bi bila načrtna proiz-
vodnja in prodaja.
Statistika le ugotavlja dejstva in z njimi lahko po-
maga načrtovalcem pri ugotavljanju potreb. Premalo
pa je, če načrtovalci le ugotovijo, da v Sloveniji ali
Jugoslaviji potrebujemo toliko pšenice, koruze, krom-
pirja, zelja in drugega in da je treba posejati na toliko
hektarih.
Kdo bo posejal? V državi je več 100 kmetijskih kom-
binatov in več kot milijon kmetov. Koliko naj kdo
poseje, da bo skupen posevek enak načrtovanemu ? Tu
se zatika. Lansko jesen so kmetovalci posejali za 10%
manj pšenice, kot so načrtovali družbeni organi. Samo
zaradi tega bomo letos naželi za pol milijona ton manj
zrnja. Kmetijse zadruge v severovzhodni Sloveniji so
spomladi sklenile pogodbe s tovarno sladkorja za se-
tev pese na kmečkih posestvih, pa jih nekatere niso
uresničile zato, ker so jih sklenile brez kmetov.
Trditev, da je načrtovati treba začeti na njivi, ni
pomembna le zato, ker so jo poudarili na seji predsed-
stva republiške konference ZSDL, kajti gre za dejstva,
na katera je treba še opozarjati, ker jih nekateri ne
poznajo, drugi pa jih poskušajo zamegliti.
V Demokratični republiki Nemčiji (vzhodni) imajo
kolektivizirano kmetijstvo in odkupne cene določa dr-
žava pa vzlic temu mora pred setvijo vsaka kmetijska
zadruga skleniti pogodbe za prodajo vseh presežkov
svojih pridelkov. Če ob ugodnem vremenu kaže, da bo
pridelala več, ali ob neugodnem, da manj, lahko skle-
nejo dodatne pogodbe in prejšnje količine zvišajo ali
znižajo. To pa morajo storiti mesec dni pred spravilom
pridelka. Brez pogodbe nimajo jamstva za odkup, pro-
ste trgovine pa skorajda ni. Tako vedo vnaprej za vso
državo, koliko bodo odkupili posameznih pridelkov in
lahko pravočasno načrtujejo izvoz ali uvoz, oziroma
pošiljke v tiste kraje, kjer bo pridelka premalo.
Naš sistem je bolj demokratičen. Brez pogodb med
pridelovalci, živilsko industrijo in trgovino - oziroma
dohodkovnih razmerij med njimi - pa ne bo moč us-
kladiti pridelovanja s potrebami in zagotavljati kme-
tovalcem odkup vseh presežkov.
Seveda tudi pri načrtovanju, ki se začne na njivi,.
imajo samoupravni organi pomembno vlogo. Kmet bo
moral vedeti, ali naj posadi več ali manj krompirja,
zelja in drugega, da bomo pridelali v republiki in dr-
žavi toliko, kot bomo potrebovali. JOŽE PETEK
smrdeče
smetišče
v krajevni skupnosti Ko-
njiška vas v občini Sloven-
ske Konjice je največji kra-
jevni problem neurejeno
smetišče na Prežigalu. Na
vsakem sestanku, zboru ali
pogovoru je med krajani ve-
liko razburjanja zaradi tega
smetišča. Najhuje je seveda
takrat, ko na smetišču začne
goreti in se širi smrad daleč
naokoli. Tega najbolj občuti-
jo bližnji stanovalci.
V krajevni skupnosti Ko-
njiška vas zaenkrat še ne vi-
dijo rešitve tega problema,
čeprav je jasno, da to smeti-
šče na Prežigalu ne more
ostati neurejeno v nedogled.
UM
toča ne
prizanaša
Zadnja toča, o posledicah
smo že poročali nekoliko
splošneje, je zasejala med
prebivalce Virštanja z bliž-
njo okolico pravi preplah.
Prizadeta območja so tako
poškodovana, da govore vi-
nogradniki ponekod tudi o
osemdeset do sto odstotni
škodi, ničkaj dosti bolje pa
ni drugod. Bržkone odstotek
škode ne bi bil tako velik, če
ne bi zadnja toča le še po-
slabšala stanje, kakršno je
bilo po prejšnjih ujmah. Ko-
likšen bo pridelek, ni težko
ugotoviti, kmetje pa ob tej
preizkušnji, četudi nekoliko
neradi, vendarle ugotavljajo,
da niso storili vsega, da bi
katastrofo preprečili. Večini
virštanjskih vinogradnikov
je iz izkušnje preteklih mese-
cev jasno, da bo pridelek po-
slej treba zavarovati, kar je
bilo doslej neobičajno, tisti
pa, ki so to.vendarle storili,
so bele vrane.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
25 LETAUREE
I ZNAČKAMI OSVOJILI JUGOSLAVIJO
Ob dosedanji proizvodnji značif, obesifov, poicaiov, piaicet in medaij razvijajo tudi
izdelavo ordenov in posebnih priznanj.
Malokatera organizaci-
ja združenega dela je tako
izkoristila konjukturo na
trgu kot celjske Aurea, ki
je s proizvodnjo značk za-
slovela po vsej Jugoslavi-
ji in ki je že dalj časa med
najuspešnejšimi delovni-
mi organizacijami v Ce-
lju. Vse to pa kaže na do-
bro poslovno politiko, ki
si jo je vodstvo Aureje za-
črtalo in jo tudi izpolnju-
je. V Aurei ravno zato ra-
zmišljajo že o nadaljnji
razširitvi proizvodnje, ki
zdaj sloni na izdelavi
značk, obeskov, plaket,
medalj, industrijskih na-
pisov in emblemov ter
srebrnih kontaktov za
Elektroindustrijo. Razviti
nameravajo tudi program
propagandnih izdelkov
za športne dejavnosti, to
so pokali in plakete, pa
turistične in reklamne
značke podjetij, obletnic
in spominskih priložno-
sti. Razen tega načrtujejo
tudi proizvodnjo ordenov
in drugih posebnih priz-
nanj, tako da bi z graver-
skimi in galvanskimi
uslugami nudili naročni-
kom zares popolno
uslugo.
Aurea je s svojim de-
lom v preteklosti dokaza-
la, da je Sposobna konku-
rirati vsem ostalim proiz-
vajalcem tovrstnih proiz-
vodov tako v ceni kot v
kakovosti, saj je skoraj na
vseh javnih natečajih
prevzela posle. Omeniti je
treba, da so lansko leto
izdelali značke za zvezni
in republiški kongres ZK
(za zvezni kongres so iz-
delali 1,2 milijona značk).
Že sedaj pa imajo naroči-
lo za 850.000 značk s Tito-
vim likom, posvečenih
60-letnici ZK in za 500.000
značk, ki so izšle v poča-
stitev 60-letnice revolu-
cionarnih sindikatov. V
Aurei so posebno pono-
sni, da jim je kabinet
predsednika republike
pred časom dovolil izde-
lavo značke Titovega lika
s podpisom, ki jo bodo iz-
delali v več izvedbah. Na-
klada te značke bo več
kot milijon primerkov.
To pa je vsekakor veliko
priznanje. Aurei za soli-
dno in kakovostno delo.
Ne nazadnje pa je treba
omeniti, da je Aurea izde-
lala tudi značke za olim-
pijske igre v Montrealu.
Prednost Auree pred
manjšimi proizvajalci in
zasebnimi izdelovedci
značk je tudi v tem, da
naročniku brezplačno iz-
delajo osnutek ali razvije-
jo samo njihovo idejo. S
tem so si pridobili širom
po Jugoslaviji veliko na-
ročnikov, tako da imajo
mesečno okoli 200 kup-
cev, ki naročajo njihove
izdelke iz plemenitih in
^[leplemenitih kovin.
Aurea zaposluje trenut-
no okoli 270 delavcev, od
tega je 70 odstotkov
žensk, kar keiže na speci-
fične probleme. To so bo-
lezenski izostanki in pa
stanovanjski problemi. V
Aurei se je namreč v zad-
njih letih zaposlilo veliko
mladih, ki so si ustvarili
družino in tako potrebu-
jejo stanovanje. V podjet-
ju kot je Aurea pa je težko
naenkrat izdvojiti tolikš-
na sredstva za stanovan-
sko gradnjo. Zato rešuje-
jo te probleme posto-
poma.
Rezultati, ki jih je v ra-
zmeroma kratkem ob-
dobju dosegla Aurea, če-
prav praznujejo letos 25
letnico obstoja, kažejo, da
se ni bati za prihodnost
tega kolektiva, ki si je
ustvaril soliden renome v
vsej Jugoslaviji.
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
OBISKALI SMO KOVINOTEHNO
SKLADIŠČA
NA ROB MESTA IZ CENTRA
V novih sl€ladiščnih prostorih bo 19.122 m^ površine
Kovinotehna ima trenutno še
vedno večji del skladiščnih pro-
storov v ožjem delu mesta Celja,
torej tam, kjer se naj bi v bodoče
ob avtocesti »vzhod-zahod« razvi-
lo novo mestno središče z imenom
»srce«. Prostori so utesnjeni, to pa
preprečuje nadaljno širitev, ki pa
jo tržišče nujno potrebuje. Delov-
ni pogoji so oslabljeni, zato si v
kolektivu prizadevajo, da jih z no-
vimi skladišči in na novih lokaci-
jah izboljšajo. V perspektivi je, da
se bodo vsa sedanja skladišča v
centru mesta preselila takorekoč
na rob mesta, tja na Hudinjo v
bližino križišča hitre ceste z Mari-
borsko.
Na tistem prostoru že stoji in
obratuje skladišče izdelkov črne
metalurgije, ob njem pa so pred do-
brim mesecem začeli graditi novo
skladišče. Zahtevna gradbena dela
opravljajo delavci gradbenega po-
djetja Gradiš, TOZD DE Celje. Tre-
nutno okoli sto delavcev hiti, da bi
gradnjo končali do roka. Nova skla-
diščna hala bo imela dve etaži. Dol-
žina hale bo 162,56 m, širina pa
60,80 m, to je 9883,65 m^ ali v dveh
etažah 19.122 m^ uporabne povr-
šine.
V skladišču bodo štiri dvigala.
Skladišče bo imelo zaprti in odprti
del. V odprtem, sicer pa ostreše-
nem delu, bodo imeli prodajo kera-
mike, v zaprtem delu pa vse ostalo,
kot recimo kompleten gradbeni
material, vijačno blago, orodje,
okovje, ležaje... Dovolj bo skla-
diščnih prostorov za ves gradbeni
material od ploščic, sanitarne in
ostale keramike, izolacijskih mate-
rialov, zaključni gradbeni materiali
z opeko, stropi, traverzami, kritina-
mi... Gre za to, da bodo z novimi
skladiščnimi prostori povečane
možnosti za večji izbor ter izboljša-
ne možnosti za delo.
Na gradbišču, kjer hitijo z deli
takorekoč vsak dan, so delavci zaT
dovoljni povedali, da bodo z vsem
govotovi do 20. aprila 1980 in takrat
bo novo skladišče začelo z normal-
nim obratovanjem. Takšen je tudi
pogodbeni rok in tega se bodo dr-
žali.
Do gradnje velikih skladiščnih
prostorov, ki jih gradijo v glavnem
na klasični način (samo fasada,
streha in prva plošča so oz. bodo
montažne, ostalo klasično) je prišlo
pred, kot smo že napisali, dobrim
mesecem, ko je po dolgotrajnih pri-
pravah in temeljiti obdelavi Ljub-
ljanska banka - Splošna banka Ce-
lje uvrstila na dnevni red izvršilne-
ga odbora tudi investicije DO Kovi-
notehne fn sicer za:
-	izgradnjo večnamenskega
skladišča na Hudinji in
-	izgradnjo podijška poslovne
stavbe.
Vrednost prve investicije znaša
131,189.600,00 din, namen pa je
med drugim tudi naslednji:
-	skladiščne kapacitete Kovino-
tehne so zdaj razmeščene na večih
mestih brez ustrezne funkcionalne
povezanosti ter predstavljajo ozko
grlo na sedanji stopnji razvoja.
Preobremenjenost in zastarela te-
hnologija skladiščenja sta vzroka
za izredno visoke stroške skladi-
ščenja, ki predstavljajo do 4% v
strukturi prodajne cene.
Druga investicija znaša
43,716.495,00 din, utemeljujejo pa
jo takole:
-	intenzivna rast DO Kovinote-
hna je v zadnjih letih privedla do
tega, da so postali poslovni prostori
premajhni. Z združitvijo z DO Te-
hnomercator se je stanje še poslab-
šalo. Številne službe je bilo treba
preseliti v poslovne prostore, ki so
bolj ali manj lokacijsko oddaljeni,
kar neugodno vpliva na poslovne
rezultate, informiranost, organizi-
ranost in sodelovanje. Službe, ki so
ostale v upravni stavbi na Maribor-
ski cesti pa se zaradi prostorske
utesnjenosti ne morejo razvijati.
Zato so se v DO Kovinotehna odlo-
čili za izgradnjo prizidka k obstoje-
čemu trgovsko - poslovnemu ob-
jektu na Mariborski cesti, kar izva-
jajo delavci gradbenega podjetja
Ingrad. S tem objektom bodo pri-
dobili 2500 m^ novih poslovnih po-
vršin, v njem pa bodo predvidoma
poslovni prostori za tozd AOP, tozd
Veleprodaja, tozd Zunanja trgovi-
na in DSSS. S prestavitvijo računo-
vodstva se bodo sprostili prostori v
četrtem nadstropju Veleblagovnice
T, ki jih bodo preuredili v prodajne
prostore.
Za oba objekta, ki sta trenutno v
izgradnji, so pripravljalna dela
opravili že v aprilu in maju. Z grad-
benimi deli naj bi končali letos, vse
ostalo pa do roka, kot smo ga zapi-
sali - 20. aprila, ko naj bi začelo
obratovati novo skladišče celjske
Kovinotehne.
To skladišče bo povezano tudi z
industrijskim železniškim tirom.
Skratka, vse bo nsirejeno sodobno,
kot se tudi za sodobno poslovanje
spodobi.
Vsa stvar pa je zastavljena izre-
dno široko. Gre namreč za realiza-
cijo ideje, da bi čez nekaj let Kovi-
notehna imela vse skladiščne pro-
store za artikle, ki jih prodaja, na
enem mestu. Tam, kjer so že zgra-
dili skladišče črne metalurgije in
kjer gradijo zdaj novo skladiščno
halo, nameravajo v bodoče odkupi-
ti še ostale zemeljske površine in
na njih postaviti dodatne potrebne
objekte, tako da bo vse skupaj v
končni fazi predstavljajo zaključe-
no celoto sodobnega objekta. S
takšnim načinom gradnje in »umi-
kom« iz mesta pa tudi pomagajo
pri hitrejšemu reševanju mestnega
jedra, ki naj postane sodoben.
Ob letošnjem običinskem prazni-
ku v Kovinotehni pravijo: »Letos
praznujemo še posebej delovno, da
bomo lahko v prihodnjih letih z do-
datnimi prostori in boljšimi delov-
nimi pogoji lahko še uspešnejši v
korist nas vseh.«
To pa je tudi najlepša čestitka ob
prazniku občanov in delavcev v
celjski občini!
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979

Aero kemična, grafična in pa-
pirna industrija Celje je že dolgo
pojem, znan po domovini, saj se z
njegovimi izdelki (nad 3.000 jih je)
srečujemo malone vsi od otrok v
vrtcih in šolarjev, do delavcev v
najrazličnejših dejavnostih in po-
klicih. V več kot polstoletnem ob-
stoju se je Aero povzpel na zavid-
ljivo raven, gledano z vseh vidi-
kov. Takšen položaj pa si Aero ni
ustvaril samo z nekaj nad dvati-
soč zaposlenimi in 2,5 milijardami
celotnega prihodka, kolikor ga bo
predvidoma dosegel letos, temveč
predvsem z združitvijo oziroma
povezanostjo različnih panog od
proizvodnje in predelave papirja
do grafične in kemične dejavno-
sti.
V	proizvodnji TOZD Kemija Ce-
lje prevladujejo kopirni papirji
vseh vrst, to so: standardne kvalite-
te indigo in karbon papirja, enkrat-
nega karbon papirja, print papirja
in zadnjega dosežka na področju
kopiranja - samokopirni papir ae-
rocopy.
Nič manj pomembna ni proiz-
vodnja Jasnit - diazo materialov,
različnih vrst pisalnih trakov, ra-
čunskih trakov in teleprinterskih
zvitkov, akvarelnih, tempera, di-
sperzijskih in umetniških oljnatih
barv in še bi lahko naštevali.
V	TOZD Kemija Šempeter so
pomembne naslednje grupe proiz-
vodov: samolepilni trakovi, matri-
ce in kvalitete papirjev za vse po-
stopke fotokopiranja, to so elektro-
statični, navadni in elektrografski
fotokopirni papirji.
Najpomembnejša dejavnost v
TOZD Grafika je proizvodnja ne-
skončnih obrazcev za različna po-
dročja uporabe, samolepilne in ne-
lepilne etikete za industrijsko in ši-
roko potrošnjo, dekorativni papir
in druge tiskovine.
V	TOZD Tovarna celuloze in pa-
pirjev v Medvodah pa izdelujejo
poleg celuloze kvalitetne papirje
kot surovino za nadaljno kemično
in grafično predelavo v celjskih
TOZD in za prodajo.
Za razvoj Aera je seveda izredne-
ga pomena lani zgrajena tovarna
samokopirnega papirja aerocopy,
ki obratuje zelo uspešno, saj so
zmogljivosti izkoriščene že 80-od-
stotno.
Uspešno posluje tudi TOZD v
Medvodah, kjer so imeli še ob lan-
skem prvem polletju izgubo, letos
pa že predvidevajo ostanek do-
hodka.
Za aerocopy papir se močno zani-
majo predvsem socialistične drža-
ve, kot so Madžarska, Poljska in
CSSR, zanimanje zanj pa so vzbu-
dili tudi že na zahtevnem zaho-
dnem tržišču.
Na uporabi domačega samoko-
pirnega papirja sloni tudi nova na-
ložba to je nova grafika ki bo pre-
delala velike količine aerocopy pa-
pirja v najrazličnejše obrazce za av-
tomatsko obdelavo podatkov, po
katerih je, zaradi uvajanja najso-
dobnejšega pisarniškega poslova-
nja in računalniške tehnike v svetu
in doma, vedno večje povpraševa-
nje.
Grafika se bo še bolj specializira-
la: spremljajočo grafi'čno dejavnost
bo prenesla v manjša podjetja, s
katerimi ima razvito sodelovanje in
se bo z njimi še tesneje dohodkov-
no povezala.
Del predvidenega grafičnega
projekta je uresničen že s prestavi-
tvijo kartonaže na Prevalje v Kine-
graf. Podobno se povezuje Aero tu-
di z drugimi podjetji.
Tako bo za občinski praznik celj-
ske občine podpisan nov petletni
sporazum z Mladostjo iz Cuprije o
razširitvi proizvodnje samolepilnih
etiket. Sporazum bo temeljil na do-
hodkovnih odnosih, kar naj bi bila
smer bodočega sodelovanja tudi z
drugimi.
V Loki pri Zusmu se sredi razvi-
jajočega se Kozjanskega dviga no-
va proizvodna dvorana v kateri bo
že septembra stekla proizvodnja te-
lex rol in računskih trakov.
V teku so tudi nove naložbe v
razširitev proizvodnje samolepil-
nih trakov, matric in diazo materia-
lov.
Posebno vlogo in pomen pa ima
razvojna služba, katere dejavnost je
usmerjena na eni strani v razvoj
novih proizvodov po lastni tehno-
logiji, dosežki zadnjih let so zelo
spodbudni, na drugi strani pa si
prizadeva v sodelovanju z domači-
mi proizvajalci zamenjati uvožene
surovine z domačimi. Rezultati, do-
seženi na tem področju so širšega
družbenega pomena. Tako smo na
primer z Viskozo iz Ložnice razvili
kvalitetno vrsto celofana za proiz-
vodnjo samolepilnih trakov.
Močno razvita je tudi inovacijska
dejavnost, saj je bilo samo lani pri-
javljenih na desetine koristnih
predlogov.
Lahko bi rekli, da v Aeru nene-
hno razmišljajo o svojem jutriš-
njem dnevu. Zato tudi govorimo o
resnično sodobni industriji, ki ob-
vladuje domači trg in zadovoljuje
zahteve potrošnikov. Kakovost iz-
delkov spremlja poseben center
kakovosti tako, da je poskrbljeno
za stalno in visoko kakovost izdel-
kov. Ni čudno torej, če je Aero lani
v Madridu prejel visoko mednaro-
dno priznanje za kakovost.
Ob vsem tem velja dodati, da v
Aeru tudi nenehno izboljšujejo sa-
moupravno organiziranost in v tem
smislu prav sedaj ustanavljajo te-
meljno organizacijo združenega de-
la - trženje. Sicer pa sodelujejo pri
projektu Gospodarske zbornice
SRS o dohodkovnih odnosih. Ne
nazadnje kaže omeniti, da v Aeru
veliko pozornost posvečajo ka-
drom in štipendijski politiki.
Delovna organizacija Aero spada
gotovo med tiste organizacije zdru-
ženega dela v celjski občini in tudi
na širšem območju, katerih rast in
razvoj sta bila najbolj dinamična.
To potrjuje tudi podatek, da je Ae-
ro v zadnjem desetletju več kot po-
dvajseteril svoj celotni prihodek.
Sekanec
Celuloza
Papir
Tisk neskončnih obrazcev
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
VELEBLAGOVNICA NAMA V ŽALCU
Objekt, kamor prihajajo kupci iz vse celjske regije in tudi od
drugod ter izbirajo in kupujejo med 20 tisoč različnimi artikli,
kolikor jih imajo v NAMI
Bilo je pred tremi leti, ko je velik
prostor ob že obstoječem nogometnem
igrišču in kegljišču v Žalcu bil prazen.
Na njem so se bohotili travniki in njive
pa sadno drevje. Ljudje pa so razmiš-
ljali in načrtovali, da bi Žalec razširili
ter obogatili z novimi, sodobnimi ob-
jekti. Kje in kako, to je bilo eno izmed
glavnih vprašanj. Idealen prostor so
našli prav tam, ob nogometnem igri-
šču in kegljišču pa seveda vse tja proti
Šempetru.
Odločili so se in pred tremi leti je
začelo rasti na nekdanjih travnikih in
njivah novo mestno jedro, ki ima da-
nes že skoraj dorečeno podobo...
prvi v novem jedru
Sicer je bilo v Žalcu dovolj trgovin, ki
pa to niso bile, ampak so bile to trgovi-
nice, ki niso več uspevale loviti koraka s
časom. Zahteve potrošnikov so bile ve-
dno večje in negodovanje tudi. Kam ho-
diti nakupovati, ker doma ni dovolj izbi-
re? Pa so se odločili in najprej zasadili
lopate za novo, sodobno veleblagovni-
co. S pomočjo trgovskega podjetja NA-
MA iz Ljubljane so začeli in 26. oktobra
1976 je trgovina v Žalcu sprejela prve
kupce. Velik, sodoben objekt je bil takoj
v ponos ne samo Žalčanom, temveč vsej
Savinjski dolini. In zanimivo: ker je ob
veleblagovnici NAMA v Žalcu izjemno
velik' urejen parkirni prostor in ker v
trgovini lahko dobiš praktično vse, so se
začeli izjavljati kupci tudi iz ostalih ob-
čin celjskega območja, zlasti iz celjske.
V današnjem času je že tako, da rad
parkiraš ob trgovini, nakupiš, znosiš v
avto in se zadovoljen odi>elješ. Marsikje
je to nemogoče, ob žalski NAMI pa je!
Ob tem je treba povedati, da je lokaci-
ja žalske NAME izredno ugodna in inte-
resantna tudi glede na razvoj stanovanj-
ske izgradnje. Nasproti NAME raste no-
vo stanovanjsko naselje, ki je že skoraj-
da mesto v malem ali pa to kmalu bo.
Med veleblagovnico in nogometnim
igriščem gradijo hotel z zaprtim baze-
nom, ki nal bi bil gotov, če bo teklo vse
kot je treba, do konca leta. Letošnjega
seveda! Na drugi strani je avtobusna po-
staja in imajo t^o lepo možnost nakupa
vsi tisti, ki nimajo svojega prevoza in
jim ni treba daleč prenašati težkih kup-
ljenih predmetov. Na tretjem koncu je
že vse pripravljeno za gradnjo doma
SLO, na četrtem pa je rezerviran prostor
za poslovno stavbo, v kateri bodo našli
svoje prostore PTT, banka, zavarovalni-
ca, SDK, zraven pa naj bi zgradili še
kulturni dom, ki je v programu novega
referenduma. In sredi vsega tega je vele-
blagovnica NAMA! Mimo lahko zapiše-
mo, da bo v bodočnosti to prijetno in
koristno zaključena celota, kjer bo mož-
no na sorazmerno ozkem delu dobiti ta-
korekoč vse in opraviti vse posle, ki jih
morate!
V obstoječi veleblagovnici je v spod-
njem delu tudi prostor Beogradske ban-
ke, kar so potrošniki še posebej ugodno
sprejeli, saj jim ni treba po denar na
drugi konec mesta. Za prostorom banke
pa je razstavni prostor, kjer je v teh treh
letih razstavljalo že okoli 20 znanih in
manj znanih likovnih umetnikov pa tu-
di drugih. Razstavljajo tisti, ki jih izbere
kulturna skupnost, to pa zagotavlja do-
ločeno potrebno kvaliteto. To sodelova-
nje je dobro in bi ga bilo pametno vpe-
ljati tudi kje drugje. Razstavni prostor
pa je tudi lepa dekoracija trgovine same.
In kako v bodoče?
Svet potrošnikov je že dal predlog, da
bi se trgovina morala razširiti. V kolekti-
vu o tem resno razmišljajo, vendar zaen-
krat še v dveh smereh - ali da bi šli v
novogradnjo na drugi lokaciji ali pa v
razširitev že obstoječega objekta. Bomo
videli, pravijo. Vse bo pravočasno in v
interesu potrošnika!
kdo je nama?
Trgovsko podjetje NAMA iz Ljublja-
ne sestavljajo: tozd veleblagovnica
Ljubljana, tozd veleblagovnica Skofja
Loka (v okviru te je tudi blagovnica v
Cerknem), tozd veleblagovnica Kočev-
je, tozd veleblagovnica Velenje, tozd ve-
leblagovnica Slovenj Gradec, tozd vele-
blagovnica Ravne na Koroškem, tozd
Veleblagovnica NAMA Žalec in delovna
skupnost skupnih del. Po tem vrstnem
redu so tudi gradili trgovske hiše v okvi-
ru NAME, ki so jo ustanovili že leta 1946
kot prvotni Narodni magazin.
V celotnem podjetju je trenutno zapo-
slenih 1474 delavcev, od tega jih je kar
77% žensk. Poprečna starost zaposlenih
v celotnem podjetju je 31 let, v žalski
Nami pa 27! Skupaj imajo 335 učencev.
v Žalcu 48. Vseh površin ima Trgovsko
podjetje NAMA 38.204 m^, prodajnih
22.000 m^, žalska NAMA (tu je zaposle-
nih 102 delavca) pa vseh površin 3558 in
prodajnih 2300 m^. V vseh NAMAH, ra-
zen v liublianski veleblacovnici. imaio.
poleg ostalega organizirano gostinstvo.
V restavracijah imajo 1600 sedežev, v
žalski NAMI pa 300. Podjetje ima stike z
1805 proizvajalci oziroma dobavitelji po
vsej Jugoslaviji in to v vseh republikah
in pokrajinah.
Da je izbira resnično velika kaže tudi
podatek, da je samo v žalski NAMI mož-
no kupiti 20 tisoč različnih predmetov!
Imajo svoj SOZD, v katerem so poleg
NAME še Veletekstil Ljubljana, Opre-
motehna Ljubljana, Savinjski magazin
Žalec in Novost Ljubljana. Združili so
se zaradi skladnejšega razvoja, boljšega
izkoriščanja trgovskih, skladiščnih in
proizvodnih kapacitet, skupnega uprav-
ljanja posameznih pomembnih funkcij,
pospešenega urejanja dohodkovnih od-
nosov med članicami v sozdu itd.
kmalu novo skladišče
Projekti so pripravljeni in zemljišče
odkupljeno za gradnjo novih skladišč-
nih prostorov, ki jih bodo gradili v Žal-
cu na prostoru proti Grižam, torej tam,
kjer so površine namenjene za kmetij-
sko predelavo. Z gradnjo naj bi začeli še
letos proti koncu leta, vse skupaj pa
mora biti gotovo v roku šestih mesecev.
Skladiščni prostori, kjer bo preko 2000
m^ uporabnih površin, bodo sodobni,
moderni in grajeni na montažni način.
Zraven bo tudi železniški tir za hitrejši
transport. Vrednost novega objekta, ki
bo služil kot skladišče za vse Namine
trgovine na Štajerskem, bo 2,5 milijardi
starih din.
vedno uspešno
poslovanje
Po planu določenem za letošnje leto
bodo v Trgovskem podjetju NAMA
ustvarili preko 200 stž^rih milijard pro-
meta, v žalski veleblagovnici pa 15 sta-
rih milijzu-d. Veleblagovnica v Žalcu de-
luje že tretje leto z pozitivnim poslova-
njem, tako da lahko redno pokriva svoje
stroške vključno z odplačilom vseh ob-
veznosti iz investicij.
aktivni na vseh področjih
V tozdu so dobro razviti samoupravni
odnosi. Tozd ima vsklajene vse samo-
upravne akte v skladu z zakonom o
združenem delu. Razvito je družbeno-
politično delo, aktivni so mladinska or-
ganizacija, sindikat, zveza komunistov.
V začetku so bili samo štirje komunisti,
v zadnjih treh letih pa so v svoje vrste
sprejeli več kot dvajset pretežno mladih
delavcev.
Zelo aktivni so tudi na področju špor-
ta in rekreacije tako znotraj podjetja,
kot tudi v občini, kjer se redno udeležu-
jejo sindikalnih športnih iger. Uspehi
so, to pa dokazujejo tudi pokali in ostala
priznanja, ki so jih sprejeli.
telefonska govorilnica
Pred časom so v restavracijskih pro-
storih montirali javno telefonsko govo-
rilnico. Nov dokaz posluha za želje in
potrebe potrošnika.
namesto zakuučka
V žalski veleblagovnici NAMA velja
samo eno pravilo: truditi se zadovoljiti
vse želje vse številnejših obiskovalcev.
Radi prisluhnejo kritiki in napake od-
pravljajo. Vsa ta in drugačna prizadeva-
nja pa dajejo dobre rezultate in so po-
vod, da ljudje v žalsko Namo radi zaha-
jajo.
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 27
20 LET INGRADA
OBDOBJE NENEHNE RASTI
v letošnjem jubilejnem letu, tudi de-
lovni jubilej. Dvajset let Ingrada, dvaj-
set plodnih in uspešnih let, navzlic te-
žavam in problemom, ki jih ni manjka-
lo. Toda, bilanca ob dvajsetletnici dela
pod imenom Ingrad, je ponosna. Zato
priznanje vsakomur, ki je bil tako ali
drugače deležen pri njenem ustvarja-
nju.
Delovna organizacija Ingrad sodi po
številu članov med največje v celjski
občini in regiji, hkrati pa med največje
gradbene kolektive v Sloveniji. Poleg
delovne skupnosti skupnih služb je pod
njeno streho dvanajst temeljnih organi-
zacij združenega dela. Skupaj ima nekaj
nad tri tisoč članov. Tu pa se uči poklica
tudi okoli tri sto učencev v gospodar-
stvu. Gre torej za veliko parov rok. Tudi
za veliko pridnih rok, ki ustvarijo letno
skupaj za okoli 2,3 milijardi dinarjev!
Med dvanajstimi temeljnimi organiza-
cijami se jih polovica ukvarja z gradbe-
no operativo. Sedeži teh so v občinskih
središčih oziroma v drugih večjih krajih
na celjskem območju ter v Ljubljani.
Njihova dejavnost so predvsem visoke
gradnje, kot specializirana pa gradnja
mostov. In odlika - najmodernejša te-
hnologija na evropski ravni!
Poleg tega je v okviru delovne organi-
zacije TOZD Industrija gradbenega ma-
teriala, kjer proizvajajo elemente lastne-
ga Ingradovega montažnega sistema in
seveda še druge izdelke iz betona, tudi
za široko potrošnjo. Potem so tu še te-
meljne organizacije za zaključna dela,
mehanizacijo, lesni obrati, projektivni
biro itd.
Četudi slavi Ingrad letos dvajseto
obletnico dela, segajo njegove korenine
v prva leta po vojni, kajti osnova za na-
stanek Ingrada je bila v združitvi petih
dotlej samostojnih delovnih kolektivov:
Beton, Graditelj, Stavbenik, Savinjgrad
in obrtno podjetje Cementnine.
Začetki so bih skromni, kajti oprem-
ljenost je bila pomanjkljiva, večinoma
na obrtni ravni, stroji več ali manj iztro-
šeni itd. Toda, zato je bilo veliko volje,
veliko zavzetosti. Ob takem elanu tudi
vselej dobre rešitve iz problemov, nalog
in podobno^
V vsem tem času je kolektiv Ingrada
vlagal precejšnja sredstva v svoj razvoj.
Tako so imeli v kolektivu pred dvajseti-
mi leti 27 kamionov, danes jih je 72:
Zdaj razpolagajo s 17 avtomikserji, med-
tem, ko na začetku skupne poti niso
imeli nobenega. Danes imajo 30 stolp-
nih žerjavov, medtem, ko so ob usta-
novtvi imeli le 3. In nadalje: kolektiv je
bil pred dvajsetimi leti sposoben zgradi-
ti 4 industrijske objekte, medtem, ko jih
danes 14, tedaj dve upravni zgradbi, šo-
li, vrtca na leto, danes že 14 itd. V tem,
ko so v prvem letu skupnega dela zgra-
dili 187 stanovanj, jih danes že okoli
1000 na leto!
Ob vsem tem je kolektiv veliko vlagal
v kadre, za njihovo štipendiranje, spe-
cializacijo itd. Tako imajo danes 42 inže-
nirjev, medtem ko so jih imeli pred
dvajsetimi leti 7, nadalje danes 11 eko-
nomistov (pred dvajsetimi leti enega),
zdaj 4 pravnike (tedaj nobenega), letos
127 gradbenih tehnikov, v tem, ko jih je
bilo pred dvajsetimi leti 42. Ob nastan-
ku je bilo v Ingradu od skupnega števila
2125 zaposlenih 626 kvalificiranih delav-
cev, danes jih je že 1331 in nadalje, da je
bilo tedaj vsega 788 nekvalificiranih de-
lavcev, vtem, ko jih je danes, ob znatno
večjem številu zaposlenih, le 216. Ta po-
datek pove, da je bilo pred dvajsetimi
leti pretežno ročno delo, da pa danes
dela opravljajo s pomočjo strojev.
V razvoju Ingrada ima posebno mesto
skrb za delovnega človeka, izredno živa-
hno in plodno notranje športno in kul-
turno življenje, delo samoupravnih in
družbenopolitičnih organizacij itd.
Za vse to in drugo sprejema Ingrad
danes tudi visoko celjsko družbeno
priznanje - Šlandrovo nagrado!
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
št. 28 - 19. julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 29
30. stran - NOVI TEDNIK
Št. 28 - 19. julij 1979
št. 28-19- Julij 1979
NOVI TEDNIK - stran 31
motorist po levi
MARJAN ULAGA, 18, iz Svet-
lega dola pri Svetini se je s sopot-
nikom peljal , po Teharski cesti
proti Teharjem. V bližini hiše št.
19 pa ga je začelo zanašati in je na
levi strani ceste trčil v avtomobil,
ki je pripeljal iz nasprotne smeri.
Od tam ga je odbilo in po 20 me-
trih je ponovno čelno trčil v
osebni avto, ki ga je proti Celju
vozil FRANC MLAKAR, 30, iz
Celja. Motorist Ulaga se je tako
hudo poškodoval, da je med pre-
vozom v celjsko bolnišnico umrl,
njegov sopotnik, 17-letni MIRAN
KOCMAN, prav tako doma iz
Svetlega dola, pa je v kritičnem
stanju.
ponoči čez cesto
Ko je voznik osebnega avtomo-
bila SLAVKO BREŠAN, 21, iz
Celja pripeljal v bližino avtobu-
sne postaje v Šempetru, je nena-
doma z njegove leve strani skočil
čez cesto izven prehoda za pešce
42-letni KONRAD CVAN, iz Te-
ševe pri Vranskem. Kljub temu,
da je Brešan močno zaviral, je
pešca zbil. Le-ta se je tako hudo
poškodoval, da je med prevozom
v celjsko bolnišnico umrl.
pod kozolcem je
spala
Na snopih pod kozolcem v Be-
zini pri Slovenskih Konjicah je
spala 47-letna MARIJA ZALOŽ-
NIK, doma iz Bezine, česar pa ni
vedel nihče. Ker je zvečer pričelo
deževati, je lastnik tovornjaka,
naloženega z žitom, poprosil so-
seda, naj ga zapelje pod kozolec.
Sosed je tovornjak spravil pod
streho in pri tem povozil Založni-
kovo, ki so jo našU mrtvo nasled-
nje jutro.
povozil pešca in
pobegnil
Po lokalni cesti iz Loč proti
Jerneju je šel peš FRANC RI-
BIČ, 58, iz Kobel. VMalem bregu
ga je dohitel voznik osebnega av-
tomobila, rdeče Škode, ki ga je
zadel in vlekel za seboj nekaj me-
trov, ko je Ribič obležal mrtev,
voznik pa je odpeljal naprej. Na-
sproti je pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila s sopotnikom,
ki sta našla mrtvega pešca in po-
vedala nekaj podatkov o pobe-
glem vozniku, katerega so raz-
krinkali že naslednji dan. Bil je
to Jože Pust, star 22 let, doma iz
Zgornjih Laž pri Konjicah. Na
njegovem avtomobilu so našli
sledove, ki pričajo, da je povozil
človeka.
neprevidna
kolesarka
Do črpalke v Žalcu je iz celjske
smeri pripeljal z osebnim avto-
mobilom IVAN HORVAT, 34, iz
Koprivnice. Nenadoma je iz nje-
gove leve strani prečkžila cesto i
kolesarka TEREZIJA LEV-
STEK, 62, iz Žalca, ki se ni pre-
pričala, če ima prosto pot. Voz-
nik ni uspel ustaviti avtomobila
in je kolesarko zbil. Le-ta se je
tako hudo poškodovala, da je že
po nekaj minutah umrla.
v	ovinku v levo
Skozi Ložnico pri Žalcu je vo-
zil z osebnim avtomobilom JER-
NEJ RAMSAK, 28, iz Pongraca.
V	levem preglednem ovinku je
zapeljal v levo in tu trOil v osebni
avtomobil, s katerim je pravilno
po svoji desni strani pripeljal iz
nasprotne smeri VIKTOR
ORESNIK, 40, iz Dobrteše vasi.
Orešnik se je sicer umikal, ven-
dar trčenja ni uspel preprečiti.
Pri nesreči se je težje poškodoval
voznik Ramšak, ki so ga prepe-
ljali v celjsko bolnišnico, lažje pa
so se poškodovali Se trije sopot-
niki. Materialne škode je za okoli
40.000 dinarjev.
prehitra vožnja
Ko je pripeljal voznik tovornja-
ka ALOJZ BEZJAK, 38, iz Bu-
kovcev pri Ptuju v Dobrtešo vas,
je nenadoma pred seboj zagledal
osebni avtomobil, ki ga je vozil
PERO KARLAS, 38, iz Žalca.
. Voznik Bezjak zaradi prehitre
vožnje ni uspel pravočasno usta-
viti in je tako trčil v osebni avto
ter ga porinil naprej v pešca JO-
ŽETA MAJERJA, 44, iz Dobrte-
še vasi, ki se je pri tem težje po-
škodoval, lažje pa se je ranil tudi
sopotnik v osebnem avtomobilu.
Materialne škode je za okoli
60.000 dinarjev.
nezasenčene luči
v preglednem ovinku v Skor-
nem, to je na cesti med Šmart-
nim ob Paki in Šoštanjem, sta se
srečala voznika osebnih avtomo-
bilov LEOPOLD PERGER, 32, iz
Velenja in MILAN MAZEJ, 31,
prav tako Velenjčan. Ker je vozil
Mazej z nezasenčenimi lučmi, je
zaslepil voznika Pergerja, ki je
zato izgubil oblast nad volanom
in zapeljal v levo v dvignjen del
izven cestišča. Voznik Perger in
dva njegova sopotnika so se lažje
ranili, škode pa je za 50.000 dinar-
jev.
dotrajala
inštalacija
Zaradi dotrajale inštalacije in
kratkega stika na električnih vo-
dnikih, je prišlo do požara na
ostrešju stanovanjske hiše RU-
DIJA PETREJA v Dolu pod Goj-
ko. Zgorelo je celo ostrešje in
podstrešje, na katerem je bilo
okrog tono koruze, 500 kg pšeni-
ce, prekajeno meso dveh praši-
čev, zimska oblačila ter razno
orodje, vse vredno okoli 200.000
dinarjev. Požar so kaj kmalu po-
gasili poklicni gasilci iz Celja, ter
prostovoljni gasilci iz Vojnika,
Frankolovega in Škofje vasi.
povozil otroka na
dvorišču
Na dvorišču pri hiši v Podpeči
blizu Šentjurja je popravljal to-
vornjak IGNAC JOST, 36. Ko je
popravil, je zapeljal vzvratno in
ker se ni prepričal, da ni nikogar
za njim, je speljal, pri tem pa za-
pelji čez 17-mesečnega sinčka,
ki so ga takoj odpeljali v celjsko
bolnišnico, kjer pa je žal že kma-
lu umrl.
samovžig
povzročil manjši
požar
Prejšnji četrtek dopoldne je za-
čelo goreti na gospodarskem po-
slopju last JAKOBA JAGRA v
Vinskem vrhu pri Šmarju. Do
požara je prišlo zaradi samovžiga
listja in krme v listnici. Zgorelo
je več mizarskega in drugega
orodja ter 8 vozov suhe krme, kar
vse je vredno okoli 60.000 dinar-
jev.
požar na osebnem
avtomobilu
Na dovozni cesti v Belem poto-
ku sta popravljala osebni avto-
mobil JOŽE KOLAR in RU-
DOLF KLINE, Fiat 750 pa je bil
last KARLA ZALOŽNIKA iz
Lendeka pri Frankolovem. Med
varjenjem pa je prišlo do požara
in avtomobil je popolnoma zgo-
rel, tako da je škode za 20.500
dinarjev. Kolar in Kline sta ob
pomoči celjskih gasilcev pogasi-
la požar, tako da k sreči ni bil
nihče ranjen.
delovna nesreča
Na dvorišču centralnega skla-
dišča Gorenja v Velenju je vozil
vUičarja SILVO BLATNIK. 20, iz
Belih vod. Vozil je stiroporne
vložke, in sicer vzvratno ter pri
tem zapeljal na levo bankino, da
se je viličar prevrnil. Hudo ranje-
nega Blatnika so iz celjske bol-
nišnice po.slali na zdravljenje v
ljubljanski Klinični center.
PO INDONEZIJI (3)
KOPANJE V BLATU
IN POMANJKANJE
PITNE VODE
Ze v prejšnjem nadaljeva-
nju smo zapisali, da sestav-
ljajo Džakarto pravzaprav
trije deli. Novi del mesta za
nas Evropejce pravzaprav ni
kaj prida zanimiv, saj ga se-
stavljajo velike, sodobne
zgradbe, nebotičniki, trgov-
ski centri, banke in hoteli.
Bolj zanimivo, zato pa neko-
liko manj prijetno se je spre-
hajati med starimi, lesenimi
kolibami, ki zavzemajo kar
dobršen del mesta. Vsenao-
krog se širijo neprijetni vo-
nji, iz hiš odsevajo beda, bo-
lezni ... Pa vendarle bi težko
rekli, da ljudje tu umirajo od
lakote, čeprav o kakšnem
posebno dobrem življenju
ne bi mogli govoriti. Malce
so krivi tudi ljudje sami, ki
se iz dežele množično nase-
ljujejo v glavnem mestu, kar
sproža celo vrsto težav. Zani-
mivo je, da ljudje mnogo bo-
lje žive izven mesta. V to
smo se lahko prepričali že
med vožnjo v Bogor, na ju-
govzhodu Džakarte, kjer je
tudi lep botanični vrt. O tem
več kdaj drugič. Nadmorska
višina Džakarte je nižja od
morske gladine. Poplave so
zato vsakdanja stvar, te s sa-
bo prinašajo bolezni in da je
vse še slabše, je čutiti izre-
dno pomanjkanje pitne vo-
de. Vsakdanji so prizori na
ulicah, ko se ljudje umivajo
v umazanih kanalih, le nekaj
metrov naprej pa tam oprav-
ljajo tudi fiziološke potrebe.
Kaj slabe vtise dobi človek
na prvi pogled, ko se spreha-
ja po tem delu. Pa vendarle
je treba priznaii, da Džakarta
spreminja svojo podobo. To
izpričuje prav gotovo novi
mestni del.
Zanimivo je obiskati Ta-
man Mini Indonesia Indah.
To je velik kompleks, kjer je
predstavljena Indonezija v
malem, s hišami posameznih
področij države, z značilnimi
orodji... Ves ta kompleks si
lahko ogledamo tudi z žični-
ce, ki vozi iz enega v drugi
konec parka. Sicer pa pride-
jo na svoj račun tudi tisti, ki
radi obiskujejo muzeje in
spoznavajo preteklost deže-
le. Muzejev je cela vrsta izre-
dno zanimiv pa je mestni Ta-
man Fathahilah v nizozem-
skem stilu, zgrajen v 17. sto-
letju, kjer so tudi grobovi
nekdanjih generedov oziro-
ma guvernerjev. V kitajski
četrti Glodok so številne ki-
tajske restavracije, predel pa
še zlasti zaživi, ko na zemljo
pade noč. Zanimivo si je
ogledati ribjo tržnico, kjer je
seveda mogoče kupiti razno
razne vrste rib. Turistom si-
cer ne priporočajo nakupov
hrane in pijač zaradi more-
bitnih bolezenskih klic, na
katere nismo odporni. Vodo
pa je tako ali tako najbolje
piti kar v hotelu, kjer stanu-
jete in vas v hotelskih sobah
čaka prečiščena voda. Zara-
di izredne vlage je najbolje,
če si mesto ogledujemo zju-
traj, ali pa vsaj tja do kosila.
Popoldneve smo zato raje
preživljali v čudovitem baze-
nu v kakšnem petem nad-
stropju našega hotela. Priz-
nam, da se je bilo kar prijet-
no sončiti oziroma poleževa-
ti v senci pod palmami ter
zaplavati in ob tem misliti na
zimo doma. Zbujali pa smo
kar precej radovednosti ho-
telskega osebja. Ljudje tam
menda niso vajeni plavanja
in kopanja v bazenih.
RIŠE: JANEZ VEDENIK
Na ulicah v Džakarti stoje iz lesa zbiti kioski, kjer prodajajo vse mogoče, največ pa pijati
Seveda ne hladnih pač pa tako tople, kot jih ogreje sonce. Bolje, da si takšnih reči nih«^
ne privošči.
>HIŠNI ZDRAVNIK«
TI NASI
UBOGI PRSTI
Polovica vseh poškodb
prizadene roke. Predvsem
prste. Moški si najpogosteje
poškodujejo levo roko, s ka-
tero držijo razne predmete
pri delu, pri ženskah so v go-
spodinjstvu bolj izpostavlje-
ne desnice. Zdravniki pove-
do, da so najpreprostejše po-
škodbe prstov najbolj malo-
marno obravnaane. In ravno
te »malenkosti« pripeljejo
pogosto do infekcij, vnetij,
ki prizadenejo celo roko in
telo.
Nekaj nasvetov pri različ-
nih poškodbah prstov:
•	Če se urežemo v prst,
nikar ne oblizujte in sesajte
rane. Tudi brisanje ob oble-
ko ali prvo priročno cunjo
zdravniki odsvetujejo. Rano
je treba izmiti pod tekočo či-
sto vodo.
•	Manjše rame pokrijemo
z lepljivimi obliži, pri čemer
je treba paziti, da dezinfika-
cijski vložek pokrije celotno
rano. Še boljše je, če pred
uporabo obliža uporabimo
dezinfekcij sko sredstvo.
Večje rane zavijemo z ovo-
jem iz gaze. Ob takih po-
škodbah je dobro obiskati
zdravnika.
•	Sveže rane previjamo
vsak dan. Če pride do infek-
cije, ki jo nakazuje povečana
temperatura okoli rane, bo-
lečina in boleče utripanje, je
zdravnik neizbežen.
•	Pri opeklinah je treba
opečeno mesto ohladiti pod
mrzlo tekočo vodo. Ko bole-
čina popusti, opečeno mesto
namažemo z mastjo proti
opeklinam. Seveda je treba
opečen prst obvezati. Poleti
je dobro v vodo za razhladi-
tev dodati koščke ledu. Tudi
v primerih, ko si prst zmeč-
kamo ali močno udarimo, je
hladno izmivanje dobro-
došlo.
•	Kadar se z lesom ali po-
dobnim zaškalimo, pride
prav ročna žepna svetilka. V
temnem prostoru osvetlimo
prst od spodaj, da lahko s
pinceto l^je izvlečemo tu-
jek, ki se v svetlobi bolje
vidi.
•	Če se nam v kožo zari-
nejo drobne bodice kaktej,
jih najlažje odstranimo tako,
da čezenj prilepimo lepljiv
obliž in ga nato odtrgamo.
Bodice se primejo lepljive
snovi in rešeni smo nadloge.
Če ni obliža, selotypa ali po-
dobnega sredstva, si poma-
gamo tudi s staljenim, toda
ne prevročim voskom. Ko se
vosek strdi, ga oluščimo in z
njim bodice.
• Marsikomu je že delal
preglavice prstan, ki ga ni
moč sneti s prsta. Potrebuje-
mo 30 centimetrov dolgo, ne
predebelo vrvico, ki jo navi-
jemo nad prstanom v smeri
snemanja tesno okoli prsta.
Zadnji konec vrvice poteg-
nem pod prstan in nato odvi-
jamo vrvico, prstan pa pola-
goma drsi s prsta. Včasih se
takoj ne posreči, zato je treba
postooek ponoviti.
Verzi, kakor šumeče perjanice,
kakor konji z oholimi grivami,
kakor stroj, grmeč po črni železnici,
kakor meč, ki molči v roki zamišljeni,
verzi, verzi...
Verzi, kakor vroči sni trubadiirjevi,
kakor nade popotnika v daljnjih zemljah,
kakor utrip krvi ob žarkem poljubu kelihov,
kakor pena težkih ladij na njivah morja,
verzi, verzi...
Verzi, kakor daritev oltarjev, oblitih s krvjo,
kakor vrisk upora pred vrsto nabitih pušk,
verzi, o bajnih zakladih - pravljice beračeve,
ne pojte smrti in sanj, bodočnost, dejanje zapojte,
verzi, verzi!
VLADIMIR LEVSTIK
»OGNJENI KRST« MARIJAGRAŠKE FOLKLORE
Na nedeljski prireditvi »Pivo in cvetje« v Laškem je prestala svoj »ognjeni krst« folklori
skupina KUD »Anton Tanc« iz Marijagradca. Za nastop jih je v treh mesecih pripravi
Irena Gaberškova. Zaplesali so venček kozjanskih plesov, kar se sklada s programe'
društva, ki si je za osnovni cilj izbralo ohranjanje ljudskih pesmi, plesov in običajev. K
»zahodnim Kozjancem« jim je solidarno posodila narodne noše šentjurska folklorna sK
pina. To je hkrati edina folklorna skupina odraslih plesalcev na laškem območju.
Folklorna skupina je hkrati šesta sekcija društva, ki je bilo ustanovljeno zadnje <J
lanskega decembra in ki se je z nastopom predstavila javnosti. Ob plesalcih so se odrez^
na Laškem tudi vaški godci, ki bodo po počitnicah ustanovili samostojno sekcijo v t«
društvu.
Na posnetku prizor med izvajanjem »puštertanca«.
Povej kaj ti je,
preljubo dekle?
Ponoči zvenele
so rožice vse!
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec '
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčii-
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Jane?
Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo.
Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, poUetna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-
31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.