4 i Jezus in Marija moja ljubezen ali nauki in m za pobožne Z dovoljenjem visokočastit. ljubljan, Skofljstva. Četrti pomnoženi natis. »; V Ljubljani, 1887. založnik Matija Gerber. Spisal duhoven ljubljanske škofije. m mu 15 v Živite torej po zgledu svoje pre¬ lepe patrone; bodite ponižne, ka¬ kor Marija, bodite pohlevne, po- terpežljive, nedolžne, svete, da vas kdaj vaša prelepa patrona, kakor svoje izvoljenke, svoje ljub¬ ljenke spozna pri svojem nebe¬ škem Sinu, ko bo prišel sodit žive in mertve. O, kaj bi ti po¬ magalo to sv. imč, ako v vse hudobije zakopana, boš ločena od svoje patrone in pahnjena v bre¬ zno, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Jaz mislim, ker hudiči tega sv. imčna terpeti ne morejo — jaz mislim, da bodo kdaj še huje terpinčili s tem irnčnom za- znamnjane, ako pridejo v njihovo 16 černo kraljestvo. Nasprot pa bodo s tem sv. imenom ozaljšane tam v nebesih se toliko lepše svetile, kolikor bolj že tu na zemlji to sv. patrono častijo in posnemajo. O ve, ki to sv. imč imate, bo¬ dite res prave Marije, to je, ži¬ vite, kot je živela Devica Marija, ne delajte ji nobene nečasti. In vsak, kdorkoli hoče biti Ma- rijni otrčk, mora posnemati njene čednosti, da ne bo zastonj klical v to ime, ki je tako sveto, blago, sladko, častitljivo, veselo, milost¬ ljivo, ljubeznjivo, mogočno, po- magljivo, tolažljivo, čisto, prečud¬ no, veličastno — za imenom Jezu¬ sovim nadvse imena povzdignjeno. 17 Kličimo, kličimo to sv. imd „ Marij a “! Sv. Anzelm pravi: „Mi bomo pred uslišani, če kličemo Marijo, kakor če Jezusa samega prosimo; zato, ker Jezus je sodnik, mi pa grešniki; Marija pa zasluži, uslišana biti, ki je Mati Je¬ zusova Sv. Efrem pravi: „Ime Ma¬ rija je ključ nebeških vrat tem, ki ga pobožno kličejo". Tomaž Kempčan pravi: „ Hu¬ diči imajo toliki strah pred to nebeško kraljico Marijo, da, ka¬ kor pred pokončevalnim ognjem bežč pred tem, ki pobožno za¬ kliče to sv. imč Marija". Jez. in Mar. 2 18 „Pridi torej, o Mati mojega Zveličarja", kliče sv. Janez Da- maščan, „pridi, ti moja pomoč, moje tolažilo! Pridi! in v sredi plamečih skušnjav se ne bom vžgal — nobenih zalezovanj se ne bom bal — v vsih nevarnostih bom srečen ostal. Nič se ne bojim, ko me boš ti branila; nič me ne skrbi moja slabost, ko me boš ti podpirala. Tvoje imč je moj škit, tvoja pomoč moje orožje. S te¬ boj sklenjen se ne bojim nobe¬ nega sovražnika. Zmaga je moja". Vsi sovražniki morajo bežati, kamor pride nebeška kraljica, če je Marija z nami, kdo bo zoper nas? pravi sv. Antonin. 19 Marija je Mati nebeškega Kra¬ lja ; vselej bo uslišana; piše sv. Bernard. Bog svetnike usliši; koliko bolj gotovo bo svojo Mater! Prošnje svetnikov so prošnje Božjih slu¬ žabnikov; prošnje Marijne so prošnje Matere, nebeške kraljice; uči sv. Ligvori. Ti, o Devica! imaš pri svojem Sinu zaupanje, ki nima nobenega zgovora; zaupanje, ki mora usli¬ šano biti; pravi sv. Gregor. O zares presveto ime „ Marija", ktero je bilo dano nebeški kra¬ ljici, Materi Božji! 3. Ko je preteklo osemdeset dni' po rojstvu Device Marije, so a* 20 nesli njeni stariši to sveto dete v Jeruzalemski tempelj, ter ga postavili pred Gospoda, in Ana je opravila dar očiševanja po Mojzesovi postavi. Od perve mladosti Marije De¬ vice nam sv. pismo nič ne pove. Živela je pri svojih starših. Bog pa je njeno pamet gotovo popred razsvetlil, kakor se to navadno godi pri drugih otrocih. Če so že drugi svetniki vsi zamišljeni v skrinosti Božje, večkrat v spanji pogovore z Bogom imeli, smemo soditi, da je bila Ma¬ rija vedno v Bogu zbrana, z Bogom zedinjena; še celo ko je njeno nedolžno teld v po- 21 trebnim spanju počivalo, je go¬ tovo njena, z vsemi le mogoč¬ nimi guadami obdarovana duša vedno v Bogu, svojem stvarniku, se radovala. Ko je nekoliko odrastla, so jo njeni stariši zopet v tempelj pri¬ peljali, da bi tu z druzimi devi¬ cami bila Bogu v službo izrejena. Takrat se je Marija še posebno Bogu izročila. Nekteri cerkveni učeniki mislijo, daje takrat tudi svojo deviško čistost Bogu oblju¬ bila. Kako lepo, Bogu dopadljivo je v tempeljnu živela, to se pač popisati ne da. O s kolikim dopa- dajenjem je gledal Bog na to sveto dete, ki je naj bolj vredno 22 bilo njegove ljubezni! Kako so se radovali nebeški duhovi nad njo! Kako veselo so nosili njene molitve pred sedež Vsegamogoč- nega, nazaj pa nove gnade iz¬ voljeni Materi Božji! Tu v tempeljnu, v svetišu Gospodovim je bila tako dolgo, da je bila po Božji previdnosti zaročena z deviškim ženinom sv. Jožefom. Ko je pa Bog sv. Jožefa izvolil ženina Mariji Devici, ga je izvolil zato, ker so ga njegove čednosti povzd govale čez vse druge in je bil v bukvah življenja lepši popi¬ san, kakor najmogočniši, naj veči te zemlje Devica Marija ni bila 23 izročena naj močnejšemu, ampak naj svetejšemu, naj vrednejšemu. Bil je sv. Jožef, ker je svoje devištvo tudi Bogu obljubil, vidni angelj sveti Devici. 4. Sv. mir, mir Božji je bil pri Mariji in Jožefu v mali Nazarenski hišici. Misli si, ljubi kristjan! Jožefa, častitljivega, pravičnega moža s prijaznim obličjem, na kterem nobene strasti ni bilo, in angelju enako devico Marijo, ki mu je kakor ljubeznjiva hči stregla. O kdo bi si ne želel, biti priča te svetosti, te prelepe zastopnosti, te prelepe ediuosti! Tu, v tej sv. hišici je hrepe¬ nela sv. Devica po obljubljenem 24 Odrešeniku. In kolikor bližej je bil čas včlovečenja Zveličarjevega, toliko veči je bilo njeno ljubez- njivo hrepenenje; zakaj sv. Duh svoje izvoljene vedno bolj na-se vleče in tako ogenj svete lju¬ bezni množi, da bi jih v molitvi in v sv. plamenu ljubezni pri¬ pravil za sprejemo novih raz¬ veseljevanj, novih gnad. Tako je bilo z Marijo Devico. Kolikor bolj je njeno sveto serce gorelo od ljubezni do Boga in do bljiž- njega, kolikor bolj je bilo vneto za čast Božjo in zveličanje vsih ljudi, toliko veči je bilo hrepe¬ nenje po Zveličarju sveta. O koli- krat je pač zdihovala s prerokom 25 Izaijem: „Vč nebesa ga pošljite, vi oblaki ga rosite, le zemlja naj nam da skoro Zveličarja sveta!* In prišel je čas, v kterem je neskončno usmiljeni Bog sklenil, da se spolni obljuba že našim pervim starišem dana. Velikemu angelju Gabrijelu je izročil če- šenje, pozdravljenje, ki ga ima nesti na to revno zemljo. Vsi nebeški duhovi, ko so v Bogu zvedeli sklep te nezapopadljive skrivnosti, so v novem veselji gotovo zagnali novo Sionsko pe¬ sem : „Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum!“ — In ve¬ liki angelj Gabrijel se poda v nebeški lepoti v mesto Nazaret, 26 v sveto hišico Device Marije. — Sv. Devica, vsa v Boga zamak¬ njena, s svetimi čednostmi vsa ozaljšana, s prečudnimi gnadami napolnjena, vredna Hči nebeškega Očeta, vredna Nevesta sv. Duha, tudi vredna Mati Sina Božjega, je v serčnih zdihljejih hrepenela po Zveličarju sveta. In angelj Gospodov stoji vidoma pred njo. Pripognjen pred neomadežano De¬ vico, ki jo v Duhu vidi na vi¬ sokem sedežu Božjega veličastva, kakor kraljico nebes in zemlje, nagne svoje blišeče obličje re¬ koč „Češena, gnade polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami ! a O zares 27 „gnade polna" Devica! polna vere, upanja, ljubezni; polna po¬ nižnosti , pokoršine, poterpežlji- vosti in vseh druzih čednost; polna modrosti, učenosti, strahu Božje¬ ga in druzih darov sv, Duha; polna svetih misel, želja, in hrepenenja. O Marija, sveta Devica! „Go- spod je S teboj" S svojimi obil¬ nimi gnadami, in bo kmalo osebno s teboj, ker bo od tvojega telesa meso sprejel. ^Blažena si med Ženami !" in kako ne? ker si naj bolj oblagodarvana, naj bolj srečna med ženami, ker boš spoče¬ la njega, kije Bog vekomaj hva¬ ljen, v kterem bodo blagoslovljene vse ljudstva vesoljnega sveta. 28 „Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njego¬ vim govorjenjem in je mi¬ slila, kakšno M bilo to pozdravljenje". O čistost, o ponižnost, o modrost presvete Device! Prestrašila se je, ko je vidila obličje angeljevo, ker čisto devico, pravi sv. Am¬ brož, pri pogledu moškega pre¬ šine deviška sramožljivost, ki je zvesta varhiuja svete nedolžnosti. V svoji ponižnosti ni mogla ver¬ jeti, da bi bile te besede nji re¬ čene. V hrepenenju po Zveličarju bi bila čez vse srečna, njega le viditi, ali biti naj manjši dekla Matere njegove. Pa angelj Go- 29 spodov jo potolaži, rekoč: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu. Glej, spočela.... in rodila boš Sinu, in imenuj njegovo imč Jezus. Ta bo velik in Sin naj Višega imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega očeta in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in nje¬ govega kraljestva ne bo konca". V modrosti molči sveta Devica, premišljevaje, kakošno bi bilo to pozdravljenje. Ne dvomi nad spol- njenjem tega, kar ji je angelj na¬ znanil. Ker je pa vedno čistost 30 obljubila, bi rada vedela, kako se bo obljubljeno devištvo združiti zamoglo s častitljivim nji naznan¬ jenim materstvam. Zato je rekla angelju: „Kako se bo to zgo¬ dilo, ker moža iie poznam. In angel j je odgovoril in ji rekel: Sveti Duh bo pri¬ šel v te in moč naj Vikšega teboobsenčila; zatega vo¬ ljo bo sveto, ktero bo iz tebe rojeno, imenovano Sin Božji".Marija pa je rekla; Glej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi". S temi bese¬ dami je ona, polna milosti, pri¬ volila v naj veči delo usmiljenja 31 Božjega. Sveti Bernard pravi: „ Besedo si izrekla in Besedo si sprejela, svojo besedo si dala, in Božjo Besedo si sprejela; hitro, kratko besedo si izrekla, in večno Besedo si sprejela". 5. Bog je prečisti Devici raz¬ odel, da je njegova sveta volja, da gre obiskat svojo teto Eliza¬ beto, ktera bo tudi sinu imela, kakor je angelj Gospodov Mariji povedal. Zato je šla čez gore v mesto na Judovskem, kjer je Elizabeta s svojim možem Ca- harijem stanovala. „In ko je Marija stopila v hišo Ca- harijeTO, je pozdravila Elizabeto. In Elizabeta, 32 napolnjena s st. Duhom, je rekla Mariji: Blažena si med ženami in hlažen je sad tvojega telesa. In od kod to meni, da pride Mati mojega Gospoda k meni In Devica in Mati Ma¬ rija ji je odgovorila s tisto pre¬ lepo pesmijo: „Moja duša po¬ veličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mo¬ jem Zveličarju". In Marija je ostala pri svoji teti okoli treh mescev, verljivo do Janezovega rojstva, in potem se je vernila na svoj dom. Njen deviški ženin, sv. Jožef, še ni vedil, da je prečista Devica 33 Mati Zveličarja sveta. Bog mu je v svoji modrosti dozdaj pri¬ krival to skrivnost. Njegovo sve¬ tost je Bog hotel še bolj posku¬ siti. In po hudi skušnji mu je pa poslal svojega angelja, ki mu je razodel skrivnost včlovečenja Zveličarja sveta. Kdo bi zamogel popisati veselje in radost, ktero sta občutila Marija in Jožef, ko sta premišljevala srečo, ktero jima je skazal vsegamogočni Bog. Ser- čno sta hrepenela, da bi skorej prišel na svet tako dolgo pri¬ čakovani Odrešenik. Pripravljala sta v svetem veselji potrebne plenice in druge oblačilca za nebeško dete. in Mar. 3 34 6. Že preroki so prerokovali, da bo Zveličar sveta v Betlehemu rojen. Po Božjem sklepu je prišlo tiste dni povelje od cesarja Av¬ gusta, da naj se popiše ves svet, in vsi so šli in se popisali v svojih mestih. Jožef in Marija, kralje¬ vega rodu, sta torej šla v Davi¬ dovo mesto Betlehem. O pač je bilo to njima prav težavno popo¬ tovanje ! Že priletni Jožef s po¬ potno palico v eni roki, v drugi pa pelja bornega oslička, na kterim sedi naj lepši izmed Adamovih otrdk, Marija, Mati Božja. Tako nam podobarji kažejo to sv. po¬ potovanje. O zares čudovitna dru¬ žina! pred svetom uboga, revna; 85 in vendar zaklad nebes in zemlje — Bog sam ie bil tu. Po dolgi, težavni poti pridejo do Betlehema, ali prepozno; vse polno je bilo ptujih. Ker sta bila uboga, revna, sta zastonj iskala, prosila prenočiša. Zapušen hlev jima je bil v prenočiše. In ravno ta kraj si je zvolil Zveličar svet&. Tuje hotel rojen biti. Zapušen, za- veržen od ljudi; toda angelji Božji so ga molili; angelji Božji so tudi ubogim pastircem oznanili in po¬ vedali, da je rojen Zveličar sveta v zapušenem hlevu. Zato so tudi pastirji prišli ter ga molili. Odkar je presveta Devica Mari¬ ja Mati Božja postala, je bilo njeno 3 * 36 presveto serce prenapolnjeno lju- beznjive skerbi za nebeško Dete. Njeno veselje se popisati ne da. — Neskončno modri Bog pa svojim ljubljencem ne daje tu na zemlji samega veselja, pošilja jim tudi britkosti, da se v njih, kakor zlato v ognji, toliko bolj posvetijo. Tako je tudi Marija, Mati Božja, mogla prestati veliko britkost in težav. Kako strašne so bile že besede Simeonove, ktere ji je rekel, ko je svoje nebeško dete prinesla v tempelj k darovanju, besede nam¬ reč: „Tvojo lastno dušo bo meč presunil". In to pre¬ rokovanje se je kmalo spolno- vati začelo. 37 Ko so trije modri iz Jutrovega, ktere je prečudna zvezda v Bet¬ lehem pripeljala, odšli nazaj, piše sv. Matevž: „Glej! se je angelj Gospodov Jožefu v spanji prikazal, rekoč: Vsta¬ ni, vzemi dete in njegovo Mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne po¬ rečem ; zakaj Herod bo De¬ teta iskal, da bi ga končal. In je vstal in vzel Dete in njegovo Mater po noči in se je uganil v Egipt". Oh! to je bila strašna skušnja za presveto Mater Marijo. Ven¬ dar vsa vdana v voljo Božjo se poda na dolgo pot v neznano ptuj o 38 deželo. Ubogo, reviio je preživela sveta družina v Egiptu nekoliko let. In angelj Gospodov ji ukaže, nazaj se verniti v svojo deželo. In šli so nazaj v mesto Nazaret, v svojo hišico. 7. O pač srečna hišica, vkteri je stanovala tolika svetost: Je¬ zus, Marija in Jožef! Oh! kak¬ šen mir, kako lepa zastopnost je bila med to sveto družino, nad ktero so vedno čuli nebeški du¬ hovi, ktere jim je v varhe po¬ šiljal nebeški Oče. O srečna hi¬ šica, v kteri so angelji Božji notri in ven hodili! Kako gotovo je Marija v tej hišici pogostne molitve opravljala 39 v zahvalo toliko njej danih gnad! Kako natanko je spolnovala ma¬ terne dolžnosti! Kolikokrat pač je s svojim Božjim Sinom in s sv. Jožefom prepevala Davidove psalme! Kolikokrat se ž Njim pogovarjala od sv. prerokovanj stare zaveze! Kako milo je go¬ tovo svojemu Božjemu Detetu pripovedovala, kaj so ji angelji, kaj pastirci, kaj trije modri, kaj spet Simeon in Ana v tempeljnu od Njega pripovedovali! S kak¬ šnim svetim pogledom je čulo njeno oko nad Njim, kako zvesto ga je poslušala, ko ji je raz¬ lagal sv. pismo ali pripovedoval druge svete reči! 40 Zares je bilo življenje svete družine sicer v revni hišici, pa vendar nebeško! Iz te hišice je sveta družina večkrat popotovala v daljni Je¬ ruzalem, posebno k velikonočnim praznikom. In ko je bil Jezus dvanajst let star, in je tudi popotoval o veliko¬ nočnem prazniku v Jeruzalemski tempelj, kakor nam pripoveduje sv. pismo, je po prazniku še ostal v tempeljnu, in Marija in Jožef domu vernivši, zapazita, da Bo¬ žjega Deteta tudi med znanci ni, ga skerbno išeta, dokler ga tretji dan ne najdeta v tempeljnu med učeniki, ki jih je poslušal, popra- 41 seval in jim odgovarjal, da so se vsi čudili nad njegovim umom. Sel je pa zopet nazaj v Nazaret, ker je bil svojim staršem pokoren in je rastel kakor v starosti tako tudi v modrosti in prijetnosti pred Bogom in pred ljudmi. Trideset let je presveta Devica in Mati Marija živela na tihem s svojim nebeškim Detetom. Pobož¬ no mu je služila na ptujem in do¬ ma, za njega je delala, za njega vedno skerbela. Molila ga je kakor svojega Boga vsaki dan od takrat, ko ga je pervikrat v plenice po¬ vila in v revne jaslice položila. Pa prišel je čas, da je Jezus zapustil tiho hišico, in začel očitno 42 učiti. Tudi Marija ga je sprem¬ ljala po njegovih potih, bila priča njegovih čudežev, pa tudi priča, kako so ga prevzetni, hinavski farizeji sovražili in ga iskali umo¬ riti. Priča je bila veličastnega vhoda v Jeruzalemsko mesto na cvetno nedeljo, slišala je vpitje ljudstva, ki se je razlegalo: „Ho- zana! češen bodi, ki pride v Gospodovem imenu!" Pa njeno razsvitljeno serce je bilo polno žalosti in britkosti, ker ve¬ dela je. kaj se bo skorej godilo z nje¬ nim Božjim Sinom; ker gotovo ji je Jezus popred naznanil svojebritko terpljenje. Saj gaje že tudi svojim aposteljnom popred razodel. 43 8. Dozdaj je bilo med britko- stjo in žalostjo vendar še kako veselje. Zdaj je pa prišel čas, v kterem ste se verstile le britkost in žalost. Kako lepo je Jezus se poslovil od svojih ljubih učencev po zadnji večerji, gredč na Olj¬ sko goro! Gotovo smemo misliti, da se je poslovil tudi od Matere svoje. Kdo zamore popisati, kaj je občutilo takrat presveto serce Marije Device? Kaj pa še le, ko je zvedela, da je nezvesti Judež svojega učenika, njenega ljubega Sina, sovražnikom izdal! Kdo bo dopovedal, kako se je tergalo njeno presveto serce, ko je od aposteljnov, zlasti od sv. Janeza 44 slišala, kako so Jezusa vjeli, zve¬ zali, gerdo pred krive sodnike gnali, kako tam krivo zoper njega pričali, kako ga zasmehovali, za¬ ničevali, mu v obraz bili in ga po strašnim bičanji s ternjem kronali in ga poslednjič v tako grozovitno smert obsodili! Kdo si li prav misliti more, kaj je deviška Mati občutila pri pogledu svojega Božjega Sina takrat, kadar ga je na vsem životu raztepenega, s ternjevo krono na glavi, z zaničljivim škerlatastim plajšem ogernjenega, s terstom v roki, deželski po¬ glavar pokazal ljudstvu, rekoč: »Glej človek !“ — ljudstvo 45 pa je divje zavpilo: „KriŽaj ga, križaj ga!“ Kako pa se je njeno materno serce v novih bolečinah tajalo, kadar je vidila Jezusa s težkim križem obloženega, kadar je vi¬ dila, kako je obnemogel pod to strašno težo, kako je padel na svoj sveti obraz; in kaj je ob¬ čutilo njeno presveto serce, ka¬ dar so gerdi trinogi slekli nje¬ nega Božjega Sina, ga na za¬ ničljivi križ vergli, mu roke in noge razpeli in na križ pribili in tako grozovito mučenega na križi povzdignili — kaj je takrat ob¬ čutila presveta Mati in Devica, oh! kdo bo to popisal? % 46 O žalostna Mati Božja! vsak pogled na nebeškega Sina Tvojega je bil zdaj strašan meč, ki je prebodel tvoje presveto serce! Kaj je občutilo njeno materno serce, kadar jo je Jezus na križi viseč Janezu izročil; kaj, kadar je Jezus umeri; kaj, kadar so ga s križa sneli — v grob po¬ ložili, vse to popisati ni mogoče nobenemu človeku. O zares je Marija kraljica vsik mučenikov! Ni ga bilo in ga ne bo serca, ktero bi toliko ljubezen imelo, kot je bila lju¬ bezen Marijina do Jezusa; zato so pa tudi bile čez vse velike bolečine in britkosti, ktere je 47 občutila presveta Mati in Devica, kadar je vidila, koliko je terpel njen nebeški Sin. ♦ 9. Za tem britkim terpljenjem je prišlo pa novo veličastno ve¬ selje. Jezus, Zveličar sveta, je tretji dan, kot premagovalec smerti častitljivo od smerti vstal. Ker se je prikazal pobožnim že¬ nam in svojim učencem, smemo verjeti, da se je prikazal tudi svoji Materi, in oveselil njeno prežalostno serce. Ko je bil čas njegovega po¬ slanstva spolnjen, in je svoje učence popolnoma prepričal svo¬ jega vstajenja, je zapustil to solzno dolino, ter se je pričo njih 48 vzdignil v sv. nebesa na Oljski gori, kjer je tolikrat molil, kjer je tudi terpeti začel. Kakor so aposteljni hrepeneli ž njim v ne¬ besa iti, tako je tudi Marija že¬ lela že takrat; pa po Božji volji je bila še dalj časa na zemlji, da je aposteljne poterdovala v sveti veri v svojega nebeškega Sina. Obiskovala je z drugimi pobožni¬ mi kristjani tiste kraje, kjer je Gospod terpel. Oljsko goro, vert Getzemani, sv. grob in goro Kal¬ varijo in hišo zadnje večerje, kjer je bil Jezus zakrament sv. rešnjega Telesa postavil. Pod varstvom in v skerbi sve¬ tega Janeza evangelista je presveta 49 Devica Marija doživela precej vi¬ soko starost, kakor mislijo sploh cerkveni učeniki. Sv. pismo nam od njenega ločenja iz tega sveta nič ne pove. Pobožna misel je, da njeno presveto telo ni bilo podverženo trohnenju, da izvzeta izvirnega greha je tudi kazen tega greha, namreč strohljivost v grobu ni zadela, da je bila z dušo iu s telesom vzeta v svete nebesa. Oh! da bi bilo človeku dano, saj v duhu gledati vnebovzetje presvete Matere in Device Ma¬ fije ! Kako je obdana od vsih angeljskih korov, od trum vsih izvoljenih, ki so ji z njenim ne¬ beškim Sinom naprot prišli, veli- fez. in Mar. 4 50 častno bila v nebesa vzeta! Ka¬ dar so te nebeške trume zagle¬ dale Gospodovo Mater in so v Bogu spoznale njeno lepoto, so pač z začudenjem klicale: „Kdo je ta, ki se vzdiguje s pušave, naslonjena na svojega ljubega?" Kako so bili veseli pri tem veli¬ častnem pogledu patriarhi in pre¬ roki, posebno pa njeni deviški že¬ nin sv. Jožef! Kako sta se zavzela Joahim in Ana, Caharija in Eliza¬ beta, kako nedolžni otročiči in vse verste svetnikov, ki so že v nebeš¬ kem veselji ji naprot prišli — svoji kraljici! S koliko častjo sojo spre¬ jeli in spremili pred nebeški se¬ dež, ker je s popolnim dopadajen- 51 jem sprejel večni Oče svojo Hčer, Sin svojo Mater in sv. Duh svojo Nevesto! Povzdignjena je bila čez vse, ker je imela čednosti vsih — Kraljica vsili svetnikov. O presveta, preblažena Devica Marija! Zdaj še le te zamorejo v resnici vse ljudstva srečno imeno¬ vati, ker si v posestvu vsega, kar je želelo tvoje presveto serce. O sladka Devica, nebeška Kraljica! in mogočna pomočnica ! pomagaj tudi nam, da smo zvesti v boju tega sveta, da pod tvojim var¬ stvom zmago in za to zmago tudi krono nebeško zadobimo in se s teboj pri tvojem Božjemu Sinu veselimo vekomaj. Amen. 4 * 52 Zjutranje opravila. (Marija.) Ljubo moje dete! ako hočeš tu na zemlji srečno živeti, po tem življenji pa v nebesa priti, vedi, da potrebuješ k temu pomoči od zgorej — od nebeškega Očeta. Zato se koj zjutraj, ko se zbudiš, ozri proti nebu, zdihni k mojemu Sinu, Jezusu Kristusu; in ker me je neskončni Bog v svoji milosti zvolil v delivko njegovih svetih gnad, izroči se tudi meni, in rada bom poslušala tvoje prošnje, hitro jih ponesem pred tron Najvišega in zadobil boš, kar prosiš. Pa tudi angelju varhu se priporoči, da te varuje čez dan. 53 Hitro se napravi. Jezus, jaz in tvoj angelj varh smo pri tebi. Moli lepo: augeljevopozdravljenje, oče naš in apostoljsko vero; potem, že le moreš, še to-le molitvico: Molitev. O moj Bog in Gospod! Hvala in zahvala ti bodi, da si me obvaroval nocoj to noč! O koliko ljudi je potnerlo to noč, in tvoja sveta pravica jih je more¬ biti v pekel obsodila; me¬ ne pa toliko ljubiš, in mi še čas daješ, da bi tudi jaz tebe ljubil. O moj Jezus! ljubiti te hočem. Yse, kar- 54 koli bom danes počel, naj Ibo tebi y čast. Tebi se vse¬ ga darujem. — Ti pa, o Marija, mati moja! varuj me danes ta dan; varuj me s svojo materno ljubez¬ nijo, da v noben greli ne padem, da ne žalim tvoje¬ ga Sina Jezusa Kristusa. Zato bom klical večkrat čez dan: O Marija, Čista D’vica! Bodi meni pomočnica! Angelj moj! Bod’ z menoj! 55 Molitev k prečisti Devici. O Gospa moja! o Mati Moja! tebi se vsega daru¬ jem, in da se tebi vdanega skažem, ti danes posvetim svoje oči, svoje ušesa, svoje usta, svoje serce, sebe po¬ polnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo. Krajši molitev v skušnjavah. O Gospa moja! o Mati moja! spomni sc, da sem tvoj! Varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo! 56 (Sto dni odpustka dobi, kdor moli pervo molitev zjutraj in zvečer po angeljevem češenji.) (Popolnoma odpustek enkrat v mescu, kdor jo vsaki dan tako moli, ako svete zakramente prejme in navadne molitve opravi. 40 dni pa za drugo kratko molitvico.) (Marija.) Ako hočeš, da ti bom pomočnica, poslušaj moj glas: Preden greš iz hiše, pokropi se z blagoslovljeno vodo. Ako ti je le mogoče, in ti starši dovolijo, hodi k sveti maši. Navadi se, da pred vsakim delom zdihneš: „Bog in sveti križ Božji 1 “ po do¬ končanem delu pa: „Oast Bo- gu!“ ali „11 vala Bogu !“ Po- 57 zdrarljaj ljudi, ali če v kako hišo stopiš, reci: „H val jen bodi Jezus Kristus !“ ali: „Amen na vekomaj !“ — Ubogaj rad hitro in nataujko. Varuj se vsa- cega greha. Ne hodi v drušino; že celo ne, ako ti starši ne pu¬ stijo. Tako boš Bogu všeč; pa tudi meni in tvojemu angelja varku, ki je vedno pri tebi. Večerne opravila. (Marija.) Moje dete! „Z Bo¬ gom začni vsako delo in bo dober tčk imelo; z Bogom delo dokon- Čaj, to je pot v sveti raj “. Ako «i se zjutraj Bogu, meni in svojemu angelju varhu izročilo, in si tako 58 bilo ves dan pod dobrim varstvom, tudi zvečer ne smeš pozabiti nas, temuč vnovič se serčno nam iz- ročuj. Moli, ako le moreš, zdru¬ ženo sveti rožni venec, ali lita¬ nije in druge cerkvene molitve iz bukvic. Sprašuj pa tudi vsaki večer svojo vest. Premisli, kako si žalil čez dan svojega dobrega Boga; kako si morebiti celo za- veržen biti zaslužil. Zato serčno zdihuj to-le molitvico, preden greš počivat: Molitev. Bodi češen in hvaljen, o moj Bog! za vse, kar si mi danes ta dan dobrega 59 skazal; posebno, ki si me varoval vsega hudega. Žal mi je, oli! iz serca mi je žal, da sem te zopet danes večkrat razžalil. Daj mi gnado, da te nikdar več ne bom žalil. O Marija! ti nas blago¬ slovi s svojini preljubim detetom Jezusom Kristu¬ som, pred vsim hudim nas obvaruj, pred naglo in ne- prevideno smertjo,^ pred smertnim grehom. Česeno bodi to sveto sladko im6: Jezus^, Marija in sv. Jo¬ žef! Češcna bodi vsa ne¬ beška družba, zdaj in vse- 60 lej, iu na vse večne čase. Amen. Po svojem devištvu in čistem spočetji očisti na¬ še duše, noša serca! Angelj moj! Pod’ z menoj! (Marija.) Preden se vležeš, ne pozabi pokropiti se z blagoslov¬ ljeno vodo. Spodobno se včdi, ko se slačiš, Bog m tvoj angelj varh sta pri tebi. Če ravno je tema, vidim te jaz. Hitro zaspi; če pa ne moreš zaspati, moli za uboge duše v vicah in kmalo boš zaspal. Ako se po noči zbudiš, spomni se mene, ki čujem pri tebi. 61 Ura božja. Kratek zapopadek keršanskega nauka. 1 . En sam Bog je. Eden y natori, trojni pa v osebah. Bog Oče, ki nas je iz nič ystvaril; Bog Sin, ki nas je s syojo smertjo na križi odrešil; Bog sveti Duh, ki nas je pri sv. kerstu posvetil. Ena vera je. Ena, sve¬ ta, katoliška, apostoljska, rimska cerkev. 62 Ena daritev sv. maše, v podobah kruha in vina, v spomin britke smerti Go¬ spoda našega Jezusa Kri¬ stusa. Eden vidni poglavar svete cerkve je, namreč, namestnik Jezusov rim¬ ski papež. Eno očitno znamnje ker- šanstva, to je: sveti Križ. Eden namen našega živ¬ ljenja je: tu nazemljiBogu zvesto služiti in po smerti večno zveličanje doseči. 2 . Dve natori v Kristusu; Božja in človeška. Po Bo- 63 žji uutori je Kristus ne¬ beškemu Očetu in sv. Duhu popolnoma enak, z njima edini Bog; po človeški na- tori pa je on sam za nas terpeti hotel. Dve poglavitne zapovedi ljubezni ste: Ljubi Boga čez vse, iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli, in iz vse svoje moči, in sicer zavoljo njega samega. In: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe, pa zavo¬ ljo Boga. Dvojna je dolžnost ker- šanske pravice. 1. Taruj 64 se hudega; in 2. stori dohro. Dvojni je greh. 1. Pode¬ dovani ali izvirni, Iti sta ga Adam in Eva v raji storila, in smo ga mi po njih podedovali; in iz tega tudi vsi drugi grehi iz¬ virajo. 2. Dejanski greh, kteri je zopet dvojni: a) lastni, kterega sami storimo in l) ptuji, kterega smo krivi, da ga drugi storijo. Še je djanski greh: velik ali smertni, ki nam vso gna- do odvzame in tako našo dušo umori; drugič pa maj- 65 hen ali odpustljiv, malo razžaljen j e Božje. Dvojna je tudi gnada Dožja. 1. Posvečujoča ali zveličanska, ki nas stori Dogu dopadljive — otroke Dožje. 2. Delavna ali de¬ janska, ki naš um razsvet¬ ljuje, voljo k dobremu na- gibuje in je k vsacemu do¬ bremu delu potrebna. Dvojna je čeznatorna žalost nad grehi. 1. Popol¬ noma, ko je grešniku le 2 a to žal, ker je razžalil neskončno dobrega Boga. ?• Nepopolnoma, kadar mu le žal, da je po storjenem Jez. m Mar. 6 66 grehu nebesa zgubil in si pekel zaslužil, ali če se mu greh sam na sebi studi. — Popolnoma je lepši, kii izyira iz zgolj ljubezni do Boga. Je tudi boljši, kef ž njo zadobimo y smertni nevarnosti odpušenje gre* hov, ako bi se spovedati ne mogli. Dvojna je tudi večnost Srečna in nesrečna, — ne* besa in pekel. Skerbi, da prideš v nebesa; boj se pekla. Dvojni so tudi odpustki: Popolnoma, kadar so nad} odpušene vse časne kazni 67 zavoljo neskončnega za¬ služen j a Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Ne- popolnoma pa, kadar nam je le nekoliko časnih ka¬ zni odpušenih. 8 . Tri Božje osebe so: Oče, Sin in sv. Duh; pa le en sami Bog. Tri Božje čednosti: Ve¬ ra, upanje, ljubezen, ktere je vsaki pameten kristjan dolžan večkrat obuditi; vero zavoljo resnice in modrosti Božje; upanje zavoljo vsegamogočnosti, 6 * 68 milosti in zvestosti Božje; ljubezen pa zavoljo ne¬ skončne lepote in dobrote Božje. Tri čeznatorne Božje do¬ brote so: ktere upamo po neskončnem zasluženji Je¬ zusa Kristusa: 1. Odpu- šenje grehov. 2. K zveli¬ čanju potrebno gnado. 3. Večno življenje. Trije evangeljski sveti: 1. Ba dovolj no uboštvo; 2. vedno devištvo; 3. popol¬ noma pokoršina. Trojno posebno dobro delo: 1. Moliti. 2. Postiti se. 3. Ubogaj me dajati. 69 Trojno je izpraševanje vesti: Po mislih, željah in po djanji; in sic er: 1 . zo¬ per Boga; 2. zoper bližnje¬ ga in 3. zoper sani sebe. Treba je sv. Duha na po¬ moč klicati in potem po¬ misliti: 1. ljudi, s kteri- mi imamo kaj opraviti; 2. kraj, kjer smo bili; 3 službe ali dela, ktere smo opravljali ali opustili. Tri znamenja prave po¬ kore: 1. poboljšati svoje življenje; 2. zadostovati pravici Božji za storjene grehe in 3. ogibati se gre¬ šnih priložnosti in pre- 70 magovati huda nagnjenja in navade. Trije deli rožnega venca so: veseli, žalostni in ča¬ stiti. 4. Štirje deli svete maše so: Evangelij, darovanje, povzdigovanje in zavži- vanje. In sicer: 1. v večji počešenje Božje; 2. v za¬ hvalo za prejete dobrote; 3. v zadobljenje nam po¬ trebnih milost; 4. v od- pušenje grehov in zado- stovanjc pravici Božji. Štiri poglavitne čedno¬ sti: 1. modrost, 2. zmer- 71 nost, 3. pravičnost, 4. ser- čnost. Štiri poslednje reči: 1. smert, 2. sodba, 3. pekel, 4. jnebesa. Štirje so tudi vnebovpi- joči grehi: 1. rado volj ni Uboj; 2. mutasti ali so- domski greh; 3. zatiranje ubožcev, vdov in sirot; 4. delavcem ali najemnikom zaslužek zaderževati ali Utergovati. 5. Pet cerkvenih zapoved: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 72 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč: štiri- desetdanski post, kvaterne poste in druge zapoveda¬ ne postne dni; zderži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih gre¬ hov postavljenemu spo¬ vedniku vsa j enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sv. ltešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve ob prepovedanih časih. 73 Pet potrebnih reči k za¬ kramentu sv. pokore: 1. izpraševanje vesti; 2. ob¬ žalovanje ali grevenga; 3. terdni sklep; 4. spoved; 5. zadosten j e. Pet odstavkov ima vsaki del sv. rožnega venca. — Veseli del: 1. Kterega si Devica spočela; 2. kterega si Devica v obiskovanji Elizabete nosila; 3. kte¬ rega si Devica rodila; 4. kterega si Devica v tem- peljnu darovala; 5. kte¬ rega si Devica v tempelj- nu našla. — Žalostni del: 1. Kteri je za nas kervavi 74 pot potil; 2. kteri je za nas bičan bil; 3. kteri je za nas s tern jem kronan bil; 4. kteri je za nas težki križ nesel; 5. kteri je za nas križan bil. — Častiti del: 1. Kteri je od smerti vstal; 2. kteri je v nebesa šel; 3. kteri je sv. Duha poslal; 4. kteri te je v nebesa vzel; 5. kteri te je v nebesih kronal. 6 . Šest resnic, ktere mora vsaki človek, kadar se pa¬ meti zavč, vediti in vero¬ vati, da bo zveličan: 1. 75 Da je en Bog, 2. da je Bog pravični sodnik, kteri dobro plačuje, liudo pa kaznuje, 3. da so tri Božje osebe enega bitja in ene natore: Oče, Sin in sveti Duh, 4. da se je Bog Sin, druga Božja oseba, za nas včlovečil, zato, da nas je s svojo smertjo na križi odrešil in večno zveličal, 5. da je človeška duša ne- Umerjoča, 6. da je gnada Božja k zveličanju po¬ trebna, in da človek brez gnade Božje nič zaslužen ja vrednega za večno živ¬ ljenje ne more storiti. 76 Šest je tudi grehov sv. Duha: 1. Prederzno v Bo- žjo milost grešiti, 2. nad Božjo milostjo obupati, B. spoznani keršanski resnici se ustavljati, 4. svojemu bližnjemu zavoljo gnade Božje nevošljiv biti, 5. do lepega opominovanja oterpnjeno serce imeti, 6. v nespokornosti terdovra- tno ostati. Šest je dolžnost od Je¬ zusa posebno priporoča¬ nih: 1. Najpred Božjega kraljestva in njegove pra¬ vice iskati, 2. sam sebe zatajevati, B. svoj križ 77 nositi, 4. za Kristusom hoditi, 5. krotak in poni¬ žen biti, 6. sovražnike lju¬ biti, jim dobro storiti, kteri nas sovražijo, moliti za nje, kteri nas žalijo in preganjajo. 7. Sedem je sv. zakramen¬ tov: 1. Sv. ker st, 2. sv. birma, 3. sv. rešnje Telo, 4. sv. pokora, 5. sv. po¬ slednje olje, 6. sv. mašni- kovo posvečevanje, 7. sv. zakon. — Sv. kerst je po¬ treben vsim; sv. pokora vsim grešnikom; sv. rešnje 78 Telo Ysim pametnim kri¬ stjanom. St. kerst, sv. birma in sv. mašnikovo posvečevanje vtisne duši neizbrisljivo znamenje, zato se ti zakramenti smejo le enkrat prejeti. Sedem je darov svetega Duha: 1. Dar modrosti, 2. dar umnosti, 3. dar sveta, 4. dar moči, 5. dar uče¬ nosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar strahu Božjega. Sedem je poglavitnih grehov: 1. Napuh, 2. la¬ komnost, 3. nečistost, 4. nevošljivost, 5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba. 79 Sedem je poglavitnim grehom nasprotnih ded¬ nost: 1. Ponižnost je napu¬ lili nasproti, 2. dobrotlji¬ vost lakomnosti, 3. čistost nečistosti, 4. ljubezen ne- vošljivosti, 5. zmernost požrešnosti, 6. poterpež- ljivost jezi, 7. gorečnost do dobrega lenobi. Sedem je telesnih del usmiljenja: 1. Lačne na¬ sititi, 2. žejne napojiti, 3. popotnike sprejemati, 4. nage obleči, 5. bolni¬ ke obiskovati, 6. jetnike rešiti, 7. merliče poko¬ pavati. 80 Sedem je duhovnih del usmiljenja: 1. Grešnike svariti, 2. nevedne učiti, 3. jim prav svetovati, kteri dvomijo, 4. žalostne tola¬ žiti, 5. krivico voljno ter- peti, 6. jim iz serca od¬ pustiti, kteri nas žalijo, 7. za žive in mertve Boga prositi. Sedem je prošenj v Go¬ spodovi molitvi ali v oče- našu. Sedemkrat je Jezus na križu spregovoril: 1. Je za svoje sovražnike molil: „Oče! odpusti jim, saj ne vedo, kaj delaj o“. 2. Ske- 81 sanega razbojnika je po¬ tolažil, rekoč: „Še danes boš z menoj v raji". 3. Svojo mater je Janezu zro- $1, rekoč Mariji: „Žena! glej, tvoj sin". In Janezu: »Olej tvoja mati". 4. Opol¬ dne je solnce utemnelo, in tema je bila po vsi zemlji do treh popoldne, in tedaj je Jezus svoje terpljenje in zapušenje naznanil, re¬ koč: „Moj Bog, moj Bog, Eakaj si me zapustil?" 5. Od prevelicega terpljenja Žejin, je rekel: „Žejin sem!" in so mu jesiha piti dali. 6. Kekelje: „Dopol- Jez. in Mar. 6 82 njeno je!“ 7. Z velikim gla¬ som je zavpil: „Oče! v tvo- j e roke zročim svoj o dušo In ko je bil to izrekel, je glavo nagnil in umeri. 8. Osem je zveličanskih čednost, ktere je Jezus na gori učil: 1. Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo; 2. blagor krot¬ kim, ker zemljo bodo po¬ sedli ; 8. blagor žalostnim, kerpotolaženibodo; 4. bla¬ gor jim, ktcri so pravic® lačni in žejni, kernasiteni bodo; 5. blagor usinilje- 83 nim, ker usmiljenje bodo dosegli; 6. blagor njim, kteri so čistega serca, ker Boga bodo gledali; 7. bla¬ gor mirnim, ker otroci Božji bodo imenovani; 8. blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško kra¬ ljestvo. 9. Devet je verst angeljev: 1. Serafini. 2. Kerubini. 8. Sedeži. 4. Gospostva. 5. Moči. 6. Oblasti. 7. Knezi. 8. Veliki angelji. 9. An- gelji, ki so ljudem v varlie dani. 6 * 84 Devet jeptujihgrehov: 1. V greh svetovati, 2. gre¬ šiti velevati, 3. v drugih greli privoliti, 4. v greh napeljevati, 5. drugih greh hvaliti, 6. k grehu molčati, 7. greh pregledati, 8. greha se vdeležiti, 9. greh zago¬ varjati. 10. Deset je Božjih zapoved: 1. Vervaj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po ne¬ marnem Božjega imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštu j očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubi- 85 jaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po kri¬ vem zoper svojega bliž¬ njega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. 11 . Enajst je sadov sv.Dnha: I. Ljubezen, 2. veselje, 3. mir, 4. poterpljenje, 5. pri- žanašanje, 6. dobrota, 7. Usmiljen je, 8. krotkost, 9. vera, 10. polilevšina, II. čistost. 12 . Dvanajst členov ima apostol j ska vera: 86 1. Verujem v Boga Očeta, vsega mogoč. Stvarnika ne¬ bes in zemlje. 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinega, Gospoda našega. 3. Kteri je Ml spočet od sv. Duha, rojen iz Marije Device. 4. Terpel pod Poncijem Pilatom,križan Ml, umeri, in v grob položen. 5. Šel je pred pekel, tre¬ tji dan od mrtvih vstal. 6. Šel je v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vse- gamogočnega. 87 7. Od ondot Tbo prišel sodit žive in inertve. 8. Verujem v sv. Dulia. 9. Sveto katoliško cer¬ kev; občestvo svetnikov. 10. Odpušenje grehov. 11. Vstajenje mesa. 12. In večno življenje. Amen. Dvanajst je lastnost Bož¬ jih : 1. Bog je večen: je vselej bil, je in bo vselej. 2. Bog je zgolj Buh: bitje, ki ima naj bolj po¬ polnoma um in naj boljši Voljo, telesa pa ne. 88 3. Bog je vsegaveden: vč vse sedanje, preteklo in prihodnje: vč tudi naše naj skrivnejše misli in želje: torej mu nič ne mo¬ remo prikriti. 4. Bog je neskončno mo¬ der : stori Yse iz naj bolj¬ šega konca, in izvoli vselej naj pripravniše pomočke, svoj konec doseči. 5. Bog j e vsegamogočen: je vstvaril nebo in zemljo, in vse kar je: njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsegapričujoč: povsod je, v nebesih in na zemlji. 89 7. Bog je neskončno svet: hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse liudo. 8. Bog je neskončno res¬ ničen in zvest: vse kar reče je res, kar obljubi ali za- žuga, gotovo spolni. 9. Bog j e nespremenl j iv: je od vekomaj do vekomaj ravno taisti. 10. Bog je neskončno do¬ brotljiv : skcrbi po očetovo za yse svoje stvari: vse dobro imamo od njega. 11. Bog je neskončno Usmiljen: nam odpuša na¬ še grehe, ako se resnično poboljšamo. 90 12. Bog je neskončno pra¬ vičen: plačuje vse dobro, in kaznuj e vse hudo, kakor si kdo zasluži. Božje čednosti. Vera. Moj Bog! Verujem v tebe, pravega, živega Boga: edi¬ nega v natori in trojnega v osebah: Očeta, Sina in sv. Duha. Verujem, daje Sin Božji, druga oseba v sv. Trojici za nas človek postal, terpel in umeri: da je tretji dan od smrti vstal, in da po svojem vne- 91 hohodu sedi na desnici Boga Očeta in bo prišel sodit žive in mertve. Ve¬ rujem, daje Jezus Kristus sv. zakramente postavil, da nobeden brez vere in kersta, in potem, ko v greh pade, brez pokore zveličan ne bo.Verujem, da jegnada Božja vsem potrebna. Te¬ ru jem tudi, dati, moj Bog! vse dobro z dobrim, vse hudo s hudim plačuj eš: da nam naše zaslužen j e samo skozi tvoje pomaga. Verujem neumerjočnost človeške duše. Verujem zadnjič tudi vse, kar si ti 92 po svoji katoliški cerkvi zapovedal verovati, in da zunaj tiste nobeden zveli¬ čan ne bo. Vse to pa zato verujem, ker si ti to raz¬ odel, kteri si večna mo¬ drost in resnica. V ti in za to katoliško vero želim živeti in umreti. O moj Bog! poterdi me s svojo gnado v ti sveti veri! — Upanje. Moj Bog! terdno upam po zaslužen ji, terpljenji in smerti svojega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristu¬ sa zadobiti odpušenje vseh 93 svojih grehov. Zaupani s tvojo gnado in pomočjo, tvojo voljo dopolniti, gre¬ ha se varovati, in tako večno veselje in zveličanje doseči. In vse to upam zato, ter si ti, moj Bog! to oblju¬ bil, ker si vsegamogočcn, neskončno dober in zvest v svojih obljubah, kteri ne moreš ne goljufati, ne goljufan biti. Moj Bog in Gospod! stori še veči to moje upanje! Ljubezen. * % ljubim tebe, moj Bog! iz celega serca in čez vse, 94 ker si ti sam y sebi naj Tikši, vse ljubezni in ča¬ sti vredna dobrota in le¬ pota. Iz te ljubezni proti tebi je meni močno žal zavoljo vsili grehov mo¬ jega celega življenja, ker sim s tistimi tebe, svojega Boga, razžalil. In sklenem, od zdaj na dalje, tebe, svo¬ jega Boga, nikoli več ne razžaliti, tebi samemu že¬ lim služiti, tebi v vseh rečeh dopasti; svojega bli¬ žnjega hočem zavoljo tebe, kakor samega sebe ljubiti; in tako želim v tej lju¬ bezni živeti in umreti. O 95 Bog, vžgi v meni ogenj svoje ljubezni, da bom v svojem serci gorečo lju¬ bezen proti tvoji dobroti vedno ohranil. Amen. Perva sveta maša. (Preljubi kristjan! preden se sv. maša začne, pojdi v cerkvi na taki kraj, kjer boš ložje bolj zbrano in lepo molil. Po zgledu sv. Frančiška Pusti vse posvetne misli zunaj cer¬ kve. V duhu se postavi na goro 96 Kalvarijo pod križ Jezusa Kristusa, ki je za te britko smert preterpeti hotel. Spomni se žalostne Matere Božje, ki je pod križem svojega umirajočega Sina stala, in ti brit- kost njegove kaže in pripoveduje. In ravno ta pogovor z Marijo, pre- čisto Devico, naj bo tvoje premišlje¬ vanje, tvoja molitev pri sv. maši. Ako pa počasi bereš, moli same molitve.) Priprava. Marija ti govori: Lej dete moje! ti si zdaj v hiši mojega božjega Sina, ki te je poklical, da bi pre¬ mišljeval njegovo britko terpljenje in njegovo smrt, in da bi se tako vdeležil 97 zasluženja tiste krvave daritve, ktero je moj Sin na svetem križi opravil, in ktera se bo zdaj neker- vavo opravljala na tem altarji. Ta altar naj ti bo gora Kalvarija. In tam, glej, dete moje! sem jaz pod križem stala, in tam sem svojega Sina zate in za vse ljudi nebeškemu Očetu darovala. Pridi, in se z menoj pod ta križ * duhu postavi. Zedini se z mašnikom svete cerkve, in ž njim daruj svoje serce Bogu,kakor sem jaz na gori Kalvariji zedinila svoje J e*. in Mar. 7 98 serce s sercem svojega Si¬ na ter ga ž njim vred da¬ rovala nebeškemu Očetu. Molitev. Rad, o ljuba moja Mati! rad slišim tvoj glas in s teboj hočem iti v duhu na goro Kalvarijo, ter s teboj stopiti pod sveti križ. Pa, o Marija! velik, ubog gre¬ šnik sem, moja duša je vsa omadeževana, kako se smem bližati temu svete¬ mu kraju? kaj hočem da¬ rovati ? kako smem upati, da bo Bog moj slab dar sprejel? — O Mati moja! 99 tvoja ljubezen, tvoja mi¬ lost mi upanje daje. Prosi ti svojega Božjega Sina, da po njem nebeškega Očeta prav častim, molim in hva¬ lim. Prosi ti, da ga prav za¬ hvalim za prejete dobrote, prav prosim še potrebnih gnad; zato tebi izročim vse prošnje in zdihljeje svoje duše. Ti jih podaj svojemu nebeškemu Sinu, da jih zedini s svojim naj svetej¬ šim darom. Pomagaj mi, o Marija! da bom s pobožnim in ponižnim sercem pri tej sveti daritvi. O Marija, Usliši me! 7 * 100 Pristop. Marija. Glej, dete moje, mašnik že pred altarjem stoji. Glej! nizko se pri¬ kloni, skesano spoznava pred Gospodovim obličjem svoj dolg, ter usmiljenja, milosti prosi. — Pomisli, kako je moj ljubeznjivi Sin naložil na težki križ vse tvoje hudobije in pre¬ grehe. Glej, namesto tebe ga peljajovbritko, grenko smert! Pod težo križa, pod težko butaro tvojih pre¬ greh milo zdihuje. — Glej mašnik z razprostrenimi rokami proti altarju stopa. ;ioi Tako počasi je stopal moj Sin na goro Kalvarijo. O kako ga težijo pregrehe tvoje! Hočeš li še grešiti? ne boš skoraj jenjal? mu ne hoš teže križa vender enkrat polajšal? Molitev. O moj Bog, in moj Go¬ spod! milost, milost! od¬ pusti mi hudobije moje! Kes in žalost prevzema niojo dušo, ker sem te toli- krat razžalil, tolikrat za¬ pustil. Sam, čisto sam sem kriv. Zelo in velikrat sem grešil. Z napuhnjenimi, 102 prevzetnimi, nevošljivimi, nečimrnimi, nečistimi mi¬ slimi, s pregrešnimi želja¬ mi, tudi celozgerdim dja- njem sem žalil tvoje pre- ljubeznjivo serce. 0 Jezus! kako grozovitno sem oblo¬ žil tvoj križ. Oli, usmili se me, in odpusti mi zavoljo tvoje neskončne ljubezni! Žal mi je, da sem grešil, zares mi je žal. Terdno sklenem, nič več ne grešiti; vsacega tudi naj manjšega greha se hočem skerbno ogibati. O Jezus! daj mi gnado, da občutim sam vse tiste bolečine, ktere si ti 103 za moje grehe terpeti ho¬ tel, da jih toliko bolj so¬ vražim. Daj mi pa tudi gnado, da skusim, kako dobro je, za teboj hoditi, tebe čez yse ljubiti. Ti pa, o preljuba moja Mati Marija! prosi zame. fr osi svojega Božjega Ši¬ ba, da po njem odpušenje Vsih svojih grehov zado¬ nim. O Marija! usliši me! Med molitvami in berilom. Marija. Dete moje! O kolikokrat je moj Sin za te molil! Velikrat je vso hoč na samotnih krajih 104 povzdigoval svoje svete roke proti nebu, ter je svo¬ jega nebeškega Očeta pro¬ sil za zveličanje tvoje in za zveličanje vsili ljudi. Glej! tako tudi mašnik svoje roke povzdiguje in prosi za te in za vesoljno sv. cerkev. — Moj nebeški Sin je tvoj učenik. V svoji sveti cerkvi ti po svojih namestnikih še zdaj ozna- nuje besedo Božjo. Odpri svoje ušesa; poslušaj nje¬ gov glas; odpri svoje srce, da bo zerno Besede Božje vanj padlo in glej, da bo obrodilo obilni sad! Bla- 105 gor ti, ako Besedo Božjo poslušaš in jo spoluuješ! Molitev. O nebeški Zveličar! daj {ni gnado, da prav molim, in da svojo molitev z mo¬ lite vj o tvojega služabnika na tanjko sklenem. Ubogi, Y elik revež kličem pred teboj, razsvetljenja, po- nioči in tolažbe, predvsim Pa ljubezni mi je treba. 0 moj Jezus! daj, da se tč Modnosti iz tvojega Božjega serca v obilnosti razlijejo Y mč. Daj mi gnado, da rad Poslušam tvoj o sveto bese- 106 do, in da po nji tudi obra¬ čani vse svoje dejanje. Ti sam imaš besede večnega življenja. Kam drugam hočem iti, o Gospod! kakor k tebi? O dodeli mi gnado, da nikdar nikoli ne bom poslušal glasu tega sveti in zapeljivega hudiča, ki me je že tolikrat ogoljufal, — Govori, o Gospod govori; tvoj hlapec posluša, serce je pripravljeno. O Marija, zvesta moja Mati! pomagaj mi, da pro¬ sim le za to, kar je moji duši v zveličanje. Prosi za me, da bom tako rad 107 poslušal Božjo besedo, ka¬ kor si jo ti poslušala. O Marija! sliši in usliši me! Med evangelijem in vero. Marija. „Jaz sem pot, vesnica in življenje 44 , go¬ vori moj Sin. (Jan. 14, 6.) On ?am,njegovo sveto življen¬ je ti j e sveti evangelij. Per¬ ja sem bila, ki sem za njim hodila in v njegovi veri som do konca stanovitna ostala. Aposteljni so be¬ žali, jaz pa sem pod križem stala in moja vera ni oma¬ govala. O srečen si, ako Veruješ in za mojim Sinom 108 hodiš! Pa poslušaj, kaj on Pravi: „A.ko hoče kdo za menoj priti, naj zataji sa¬ mega sebe, in naj hodi za menoj". (Mat. 16, 24 ) Jaz sem tako storila, svet in hjega nečimernost zapu¬ stila, sem v britkostih in težavah za njim hodila. Sem pa zdaj tudi srečna Pri svojem Sinu, ter gle¬ dam, kar sem nekdaj ve¬ rovala; vživam, kar sem Pekdaj upala, in v sveti 'Jubezni slonim na njego- • v em Božjem serci. Ljubi *Poj j ali bi ne bil tudi ti md pri mojem Sinu, da bi 110 se z menoj vred pri njem Tedno veselil ?—Imej živo vero, terdno zaupanje, pa gorečo, stanovitno ljube' zen, in svoj namen, svoj konec boš dosegel. Molitev. O moj Jezus! jaz veru¬ jem, pomagaj mi, poterdi mojo vero. Verujem, kal si ti učil, in kar me zdaj tvoja sveta cerkd uči. Po tem sv. nauku bo' čem zmiraj živeti. SvetJ evangelij pa mi veleva bi tl krotkemu, ponižnemu, p°' trpežljivemu, pokornem 11 111 in čistega serca. Veleva nii 5 da naj se vedno zata¬ jujem, da naj se svetu in ujegovi nečimernosti od¬ povem, da naj po nebeškem kraljestvu zmiraj hrepe¬ nim in voljo nebeškega Očeta na tanjko spolnu- jem. Ti, moj Jezus! hodiš Pred menoj, pomagaj mi, da hodim zmiraj za teboj, kakor je hodila Mati tvoja, ki je tudi Mati moja! O Marija, podoba pravi¬ re ! pomagaj mi, da bo živa {noja vera, da bom zvesto nodil po stopinjah tvojega Božjega Sina. Podaj mi 112 svojo milostno roko, ako omagujem. Glej, da ne pa¬ dem, da stonoviten do kon¬ ca ostanem. O Marija, sliši me! o Marija, usliši me! Darovanje. Marija. Pomisli, dete moje, da si lastina nebe¬ škega Očeta, zakaj on te je iz prahu te zemlje na¬ redil, on ti je življenje vdihnil. On te je do sedaj ohranil in hrez njega čisto nič ne premoreš. In moj Božji Sin, le dobro pre¬ misli, te je s svojo drag 0 kervjo odkupil ter te rešil 113 greha, smerti in pekla. In sveti Duh te je pri svetemu kerstu posvetil; tvoje ser- ee v svoj tempelj si izvolil, lastnina troj edinega Boga si tedaj! ves njegov z dušo ju s telesom. Kaj hočeš, kaj le premoreš zato dati svojemu Bogu, svojemu Gospodu? Kaj boš daroval Veličanstvu Božjemu! — Kaj druzega, kot samega sebe ? — Ali ti ni nebeški Oče s svojim Sinom vsega dal? Mu 'li ne boš ti nobe¬ nega daru prinesel? In kakšen dar? — Poslušaj, kaj on sam pravi: „Dete Jez. m Mar. 8 114 115 mojo, daj mi serce svoje ? 46 Položi tedaj svoje serce na nltar, zedini ga z darom inašnikovim. Ne boj se! P onižnega, potertega serca moj Sin ne bo zavergel. — Molitev. O moj Bog in moj Go¬ spod! Reven, ubožen sem, in nimam kaj druzoga ti darovati, kakor le pregre¬ šno serce svoje. Ali se pa spodobi tebi tak nevreden dar? ali ga boš sprejeti hotel? — Glej, nebeški Gde! z naj svetejšim da- r om tvojega Sina, nad kte- 8 * 116 rim samim imaš rse svoje dopada jen je,zedinim svoje revno serce, ter ti ga da¬ rujem z vsem njegovim nagn j en j em in poželenj em. Tvoj, o Gospod! hočem biti« Tebe hočem ljubiti in tebi samemu hočem živeti. Oh! daj mi moč, da bom vse te želje tudi resnično spol¬ niti mogel. Sveta Marija, Mati moja! ti si pod križem na altarji svoj ega serca živi j en j e svo- jegaljubeznjivegaSina ne¬ beškemu Očetu darovala« Neizrečeno bolečino si ta¬ krat prestala; toda večji 117 še je bila ljubezen tvoja. Zavoljo te britkosti polne ljubezni te prosim, podpi¬ raj ti s svojo mogočno pri¬ prošnjo moj toliko revni dar, in prosi Jezusa, da ga s svojim naj s vete,j sim darom zedini in ga nebe¬ škemu Očetu v nj ego vo čast moje zveličanje poda. O Marija, prosi za me! Predglasje. . Marija. Glej, dete mo¬ le! kako mašnik tam na altarji svoje roke vzdiguje kliče: »Povzdignite ser- ea svoje! zahvalimo naše- 118 ga Gospoda in Boga 1 “ Sli¬ šiš, kako poje s sveto eer- kevjo in z angeljskimi tru¬ mami: ..Svet, svet, svet je Gospod vojskinili trum! tf Vzdigni tudi ti svoje serce proti nebu, hvali nebeške¬ ga Očeta, ker je poslal na ta svet svojega Sina, ki je človek postal in v odre¬ šenje vsili ljudi na lesti svetega križa umreti hotel- — Glej! zmirej bližje je čudapolni trenutek, ko bo mašnik skrivnostne bese¬ de izrekel, in v moči vse- gamogočnosti Božje kruh in vino v meso in kri mo- 119 joga Sina spremenil, in ga nebeškemu Očetu y zve¬ ličan je vesoljnega sveta daroval. Zberi se zdaj po¬ polnoma v duhu, kliči in zdihuj, prosi še enkrat odpušenja svojih grehov, spomni se tudi vsili tebi v molitev priporočenih. Glej! že se nebo odpira, in moj Božji Sin se z nebes Približuje na altar in ž tijim njegova gnada. Molitev. O moj Bog! moje serce sicer občuti, pa jezik do¬ povedati ne more, koliko 120 hvalo sem ti dolžan, ker si svojega edinorojenega Sina za me na svet poslal. Drugega ne premorem, ka¬ kor povzdigniti hočem svoj glas z vso trumo ne¬ beških prebivaveev in s sveto cerkevjo na zemlji, rekoč: „Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot“. 0 moj nebeški Zveličar! res nezapopadljiva je ljube¬ zen tvoja do nas. Nagnila te je, da si za nas človek postal, terpel in umeri; pa še zdaj te nagibuje, da vsaki dan ponavljaš tu na altarji taisto kervavo da- 121 ritev, ktero si na svetem križi opravil. — In ravno ta neskončna, nezapopad- l.jiva ljubezen tvoja, o Je¬ zus! mi upanje uterjuje, da zamorem v tvojem sve¬ tem imenu tvojega nebe¬ škega Očeta prositi odpu- šenja svojih grehov, pro¬ siti gnade in milosti sebi tu vsiin svojim; da zaino- r ein in smem prositi raz¬ svetljenja zmotenim, to¬ lažbe žalostnim in pomoči slabim. — O predobrotljivi Uče! zavoljo svojega edi- Uorojenega Sina, usliši Uioje zdihovanje! 122 123 In ti, o Mati usmiljena! sprejmi moje prošnje pred sedež Najvišega, da bodo Uslišan e, d a zaslužen je tro¬ jega Božjega Sina za me in za vse grešnike nebo zgub¬ ljeno. O Marija, usliši me! Pri povzdigovanji svetega rešnjega Telesa. Bodi česen in hvaljen pravi Bog, v podobi kruha Ua altarji pričujoč! Jezus, bodi mi milostljiv! O Je¬ zus, bodi mi usmiljen! O dobrotljivi Jezus, odpusti Uji moje grehe! — O Ma¬ fija, prosi za-me! 124 Pri povzdigovanji sv. rešnje Kervi. Bodi česen in hvaljen pravi Bog, v podobi vina na altarji pričujoč! O Je¬ zus, tebi živini! O Jezus? tebi umerjem! O Jezus? tvoj seru živ in mertev! Daj, o Jezus! da tvoja draga kri nad menoj ne bo zgubljena. O Marija? prosi za-me! Po povzdigovanji. Marija. Moj nebeški Sin, Jagnje Božje, ki od- jemlje grehe sveta, biva zdaj na altarji v skrivnost- 125 aih podobah kruha in vina. Glej! kako se zavoljo tehe poniža. Svoje veličastvo, svojo mogočnost je zakril, da se mu lahko brez stra¬ hu bližaš. Tam na altarji je, za te prosi, za te se da¬ ruje. — Dete moje! glej, kako neizrečeno velika je njegova ljubezen. In kaj ju za toliko ljubezen imeti hoče? — Nič druzega ne, kakor da ga ti ljubiš in da §a prav veliko gnad pro¬ siš. Glej, pripravljen je, ti dati karkoli in kolikorkoli ga prosiš. Dobro pa veš, kako si reven in slab, kako 126 slep in ubožen; tudi veš, kako globoko si v grehe zakopan. O zato prosi, zdi¬ huj in kliči; zdaj je čas gnade! Molitev. O moj Jezus, Sin živega Boga! vidim te v duhu na altarji, kako svojega ne¬ beškega Očeta hvališ in častiš, in za me gnade pro¬ siš. Jaz bi mogel vse to storiti; pa ubogi, grešni človek sem, in ne morem? in ne znam tvojemu ne¬ beškemu Očetu pravega? prijetnega daru prinesti* 127 Ti pa, o Jezus! hočeš vse to za me storiti. Oh, in tvoja ljubezen je še večji! Ti hočeš, da hi se jaz sam z otročjim zaupanjem tebi Približal, in sicer zdaj, ko tvoj nebeški Oče z dopa- dojenjem gleda na tebe, da bi tam pred te položil v se svoje prošnje in prav gotovo pomoč dosegel. Pa oesa te hočem prositi? Ka¬ korkoli se ozrem, vidim ttad seboj golo revščino, Popačenost in uboštvo. Mo¬ la duša je z grehi omade¬ ževana, moje serce brez OUbezni, moja volja tako 128 slaba, yse slabe poželenja pa tako močne, neukrote- ne. Hude skušnjave me nadleg vaj o, velike britko- stime obdajajo. O Gospod ! ti sam naj bolje veš, kaj in kakošen je človek. Ti tudi naj bolje veš, kaj mi je potreba, kaj mi je dobro in koristno. Pridi, oh pridi na pomoč moji revščini ia s tvojo mogočno gnado pre- naredi moje ubogo serce« Saj si mi ga ti dal; tvojo naj bo! Tebe samega lju¬ biti želim. O ne pusti, da bi se ločil od tebe; ne pusti? da bi celo pogubljen bil- 129 Očisti mojo dušo s svojo sveto kervjo in dovoli mi, da smem tvoje neskončno zasluženjenebeškemu Oče¬ tu darovati k njegovi višji časti in večno zveličanje *uoji ubogi duši. — Spomni se tudi, o Jezus! Ubogih duš v vicah. V svojem neskončnem usmi¬ ljenji jih tolaži in jih °krepča j z močjo svoj e dra- §e kervi, ter jih vzemi v sveto nebo, da bodo gledale tvoje naj svetejše obličje, Po kterem toliko hrepenč. . Preljuba Mati moja, Ma- ^ja! Ti vse premoreš pri dez. in Mar. 9 130 1B1 svojem Božjem Sinu; tebi sem svoje nadloge že toli- *rat potožil; o povej zdaj svoj emu Ij ulbemu Sinu, kaj mi je treba. In to naj ml v se dodeli; saj tebi nič od¬ meči ne more. Vselej si usli¬ šana; tudi zdaj boš, ako le prosiš za me. O Mati moja, prosi, prosi za-me. Jagnje Božje in mašnikovo obhajilo. Marija. Poslušaj me, uete, kaj ti porečem. Glej! moj Božji Sin je za-te na lasu sv. križa umeri, te Večnega pogubljenja odre- 132 šil: in ravno tisto kervavo daritev je zdaj na altarji nekervavo ponovil. To se pa godi le za to, da bi se ti vdeležil tega odrešenja, da bi se nasitil z n jegovim mesom in z njegovo ker- vijo, da bi se z njim zedi¬ nil in po njem tudi z nje¬ govim nebeškim Očetom. Kar je ločil nesrečni greh, to on hoče zopet zediniti. On te hoče ne le vzdigniti, ampak tudi na-se poteg¬ niti, na svoje serce položiti in s teboj se skleniti, da zamoreš reči s sv. Pavlom; „Živim, toda ne jaz, živi 133 Pa v meni Kristus". (Gal. 2, 20 .) On sam je rekel: »Kdor jč moje meso, in P>je mojo kri, ostane v meni in jaz v njem". (Jan. 6 > 57.) Kakor so Judje y tempelj nu velikonočno ja¬ gnje darovali, in potem zavžili, tako se hoče Kri¬ stus, pravo Jagnje Božje, he le darovati za-te, am¬ pak ti hoče tudi v jed in Pijačo hiti. On se ti hoče z vsi m svojim zasluženjem aati; s teboj hoče sveto Večerjo obhajati. O kolika 8hada! kako pač se moraš y eseliti, s kako serčnim 134 hrepenenjem se tej angelj- ski mizi bližati. Glej! tvoj kralj pride in pri tebi hoče prenočiti, pri tebi na Tečno biti. O pripravi mu svoje serce, ozaljšaj ga z lepimi cvetlicami, s svetimi čed¬ nostmi in pojdi mu naproti z gorečo ljubeznijo in res¬ nično ponižnostjo! Če pa nisi tako srečen? da bi v resnici k svetemn obhajilu pristopil, obudi saj serčne žel je, njega pre¬ jeti v svoje poterto in ske¬ sano serce. Zedini se 0 mašnikom in bližaj se \ duhu altarju in obhajaj 135 po duhovno sveto večerjo J*°žje ljubezni. Molitev. O Jagnje Božje, ki grehe sveta od jemlješ! o Jezus! kaj je vendar človek, da »»u toliko usmiljenje ska- *uješ, da ga celo obišeš! Ni bilo zadosti tvoji lju¬ bezni, da si umeri za me; s svojim telesom in s svojo kervjo me še nasititi ho- ^eš, mojo dušo obiskati,. z |oadami jo obogatiti želiš. J*a, oh! kako se bom pre- aerznil, pristopiti k tvoji sveti mizi? kako smem za- 136 ržiti tvoje sveto meso in tvojo sveto kri? Ne vidim nad seboj druzega, kot ne¬ čistost, hudobije in pre¬ grehe. In kaj še le tvoje naj čistejši oko vse vidi nad menoj! Ako angelji svoje obličje zakrivajo pred tvo¬ jim veličastvom, in si ne upajo pogledati tvoje ne¬ beške lepote, kako se smem jaz predrzniti, prejeti v svoje serce Gospoda vsili trum nebeških? O zares nezmerna, neskončna je dobrota tvoja, da se poni¬ žaš k nam. „Pridite k me¬ ni vsi, kteri se trudite in 137 ste obteženi, in jaz vas hom poživil". (Mat. 11 , 28.) Tako me vabi tvoja ljube¬ zen, tvoja dobrota. In tvoja T segainogočnost me zares očistiti zamore z eno samo besedo. O reci toraj, o lju- beznjivi Jezus! eno besedo, in moja duša bo ozdravlje¬ na, bo čista. S sveto Mag¬ daleno se veržem k tvojim dogam, ter očitno spoznam, da sem grešen človek. Ve¬ rjem, da si ti moj Bog, Jdoj Zveličar, moj Odre¬ šenik. Le v tebi in po tebi dpam rešenje, zveličanje Sy oje duše. Ljubim te! oh, 138 tako bi te ljubil, kakor sem dolžan te ljubiti, ka¬ kor zaslužiš ljubljen biti. — O Jezus! moje serce po tebi hrepeni; potegni me na-se; zedini me seboj, da reči zamorem: Jezus je moj in jaz sem njegov. O Marija, ljuba Mati moja! Mati čiste ljubezni J daj mi nekoliko svoje lju¬ bezni; pomagaj mi, da bom vreden, zediniti se s tvojim Božjim Sinom, da bom z njim zedinjen, ka¬ kor si ti bila in si še zdaj v nebesih na veko¬ maj. Amen. 139 Po mašnikovem obhajilu. Marija. Dete moje! naj ^etejši daritev se koncu Miža, Moj Sin, tvoj Zve¬ ličar, te je hotel očistiti, Posvetiti, se s teboj zedi¬ niti. Po svoji daritvi ti je neizrečeno velike gnade dodelil. O, glej, da bodo obilen sad v tebi obrodile. Premisli, da moraš biti vedno čistejši, v čednostih Vedno bogatejši, da moraš V pravici in svetosti rasti in poslednjič v ljubezni se z Bogom zediniti. Zakaj In je namen tvoj: večno 140 zveličanje. Za to si ti tudi prosil pri tej sveti dari¬ tvi, in moj Sin ti je gnado zaslužil in ti jo deli. Za¬ čni toraj serčuo. Preden zapustiš hišo Božjo, stori terden sklep, danes in nikoli več nobenega gre¬ ha ne storiti, temuč po¬ snemaj zgled mojega Si¬ na, njegovo krotkost, po¬ nižnost, pokoršino, nje¬ govo čistost, usmiljenje, ljubezen in gorečnost zn Božjo čast. Ponižno ga prosi njegovega blagoslo¬ va in kliči ga še enkrat na pomoč. 141 Molitev, O moj Bog in Gospod! Soj Zveličar in moj Odre¬ šenik! kdo mi da besede, da te zahvalim za gnado, da smem biti pri tvoji naj ^etejši daritvi, da smem svoje pregrehe tu pred te¬ daj objokovati in se s te¬ daj v duhu skleniti! Ye- **ke reči si mi storil, ti, ki si mogočen in svet. Svoje ^vljenje sem ti dolžan, S tvoje je vse, kar sem in jjham. Vnovič se ti vsega darujem, ter ti terdno ob¬ rabim, na tanko spolno¬ sti vse svoje dolžnosti v 142 povikšanje tvoje časti; iu tvoje svete čednosti hočem posnemati v zveličanje svoje duše. O blagoslovi moj terdni sklep in pod¬ piraj mojo slabost! Saj brez tebe ne morem nič dobrega storiti, s tvojo gnado pa premorem vse« Ne zapusti me, o Gospod! da ne bo zgubljeno tvoje včlovečenje, britko terp' Ijenje in vse tvoje zaslu¬ žen je za mojo ubogo dušo« In ti, moja ljuba Mah Marija! pod tvoje varstvo pribežim, v tvoje varstvo se zročim, k tebi zdihujeU 1 143 ter te lepo prosim, ne jen- Kj nikoli mo.je uboge duše Priporočati svojemu Bož¬ jemu Sinu. Ti si Mati mo- 3«, jaz pa tvoje dete; svo¬ jega deteta pa ne boš za¬ pustila. Tudi hočem tvoj tvesti otrok biti in vedno °stati. Y vsaki nevarnosti, v sleherni britkosti in te- jjnvi hočem k tebi klicati, f tebi svoj glas zagnati; »n to tako dolgo, da bom enkrat s teboj zedinjen tu m v nebesih gledal tvo¬ jega Božjega Sina, mojega gospoda Jezusa Kristusa ga častil in hvalil s 144 telboj vred na vekomaj- Amen. 0 Marija, Taruj me, o Marija, vodi me po pravi poti v sveti raj! Amen- Marija, naša Mati. Marija, Mati Božja, je tudi naša Mati. — Bog nas je od vekomaj ljubil, zato nas ni po¬ gubil, akoravno smo pogubljenja vredni bili zavoljo nesrečnega greha, ki so ga naši pervi starši v raji storili. Bog nas je ljubili za to nas je v zakramentu sv- kersta opral vsega greha. Pa t° njegovi neskončni ljubezni še oj bilo zadosti; on nas je tudi 145 oblekel z lepim oblačilom — s svojo gnado; in ta nas je po¬ svetila, v Božjih očeh lepe sto¬ rila, takd lepe, da smo zavoljo * e gnade postali Bogu dopadljivi, da nas je sprejel za svoje otroke. Tako smo postali otroci Božji. Ako smo pa otroci Božji, smo Pa tudi bratje Jezusa Kristusa, Božjega. Zato piše sveti Tavel: „da je on pervorojeni med togimi brati. “ (Rim. s, 29.) In Je zus sam pravi: „ Kdorkoli stori ™jo mojega Očeta, kteri je v Nebesih, tisti je moj brat, moja Se Stra.“ (Mat. 12, 50.) Ker smo pa otroci Božji, bratje ln sestre Jezusa Kristusa, smo in Mar. 10 146 pa tudi otroci Marijini. Marija je Mati Jezusova, mi pa Je¬ zusovi bratje in njegove sestre, tako je Marija tudi naša Mati. Sv. Anzelm pravi: „Mati mojega Boga je tudi moja Mati." Sveti Avguštin jo imenuje: Mati ver¬ nih kristjanov." Sv. Ambrož: „Mati izvoljenih." In Jezus sam nam je Marijo izročil v Mater. Na križu viseč, je re¬ kel svojemu ljubemu učencu sv. Janezu: „Glej, tvoja Mati!" in Mariji je rekel: »Glej, tvoj sin!" Mi vsi pa smo Jezusovi učenci, toraj je tudi nam, ne le sv. Janezu rekel: „Glej, tvoja Mati!" — O zares trikrat sre- 147 žni, ki imamo Marijo za svojo Mater! Pa tudi Marija nas ljubi kot svoje otroke. Dobrovi, koliko je Jezus, njen Božji Sin, za nas ter- Pel. Dobro vč, koliko je vredna naša duša. Dobro vš, kako ne¬ skončno nas ljubi nebeški Oče. Zato nas pa tudi ona ljubi. In kakor vsaka mati gotovo nekako notranje veselje občuti, ko ji nje¬ no dete zakliče „mati“, tako rada gotovo sliši tudi Marija, če jo kličemo „Mater svojo." O zato pa ljubimo tudi mi Marijo. Pa še nekaj. Dete, ki je raz¬ žalilo svojega Očeta, pa se boji stopiti pred njega, priteče k svoji 10* 148 materi, zavija se v njeno obleko, prosi s solzami, da bi mati pro¬ sila pri očetu zanj. Oh, tudi mi smo razžalili svojega dobrega Očeta v nebesih; razžalili s svo¬ jimi grehi. Kako se bomo upali stopiti pred njegovo sveto obličje ? — Enako nepokornemu detetu se zatecimo tudi mi k svoji Ma¬ teri Mariji; prosimo jo, da ona prosi za nas; in popred bomo uslišani. O, kolikim je ona že gnado sprosila! Sveti Bernard pravi, da se še nikoli ni slišalo, da bi bila Marija koga zapustila, kteri se je s pravim zaupanjem obernil do nje. „Že ime „ Marija" je ključ nebeških vrat onim, ki 149 ga pobožno izrekujejo", pravi sv. Efrem. In sveti Anzeltn piše: »Zakaj smo pred uslišani, če Marijo kličemo na pomoč?" In °n pravi: „To se ne zgodi zato, kakor da bi bila Marija veči in Baogočniši, kakor njen Božji Sin; zakaj ona je le po njem mogočna. To se tako-le zgodi: Njen Sin je s odnik vseh ljudi, ki vsegaveden V v e vse naše dobre in slabe dela. Če kličemo njega, nas zavoljo oaših hudobij ne usliši, kar dela po sveti pravici. Ko pa kličemo njegovo Mater, da ona za nas prosi, bomo uslišani. Če tudi mi uslišani biti ne za¬ služimo, pa Mati njegova za- 150 služi, in on ji nobene prošnje ne odreče". Častimo in ljubimo toraj Mari¬ jo, svojo Mater, in bolj gotovo in ložej bomo zveličani. Skozi Ma- rijno serce je naj lepši, najgotovši pot do Jezusovega serca. Kdor Marijo prav Časti in jo posnema, blagor mu, ker zveličan bo. Izročilo Mariji, Materi Božji. O preblažena Devica Marija! o preljuba moja mati! vzemi me med število svojih služabnikov, ki si me pod križem vzela za svo¬ jega otroka. Pokaži mi, da si mi Mati, in sicer s tem, da me s pra¬ vim spoštovanjem do tebe navdaš. 151 O mogočna Devica! ki si kači glavo sterla, steri tudi vse moje hudo poželenje, in raztergaj Verige mojih pregreh, ktere me Vedno oklepajo. O Devica modra! hi deliš nebeške zaklade, sprosi in dodeli mi tiste gnade, ktere ti, o Mati moja, meni potrebne spo¬ znaš. Sprosi mi živo vero, terdno zaupanje in gorečo ljubezen. Spro¬ si mi dar zmernosti, dar čistosti, dar ponižnosti, zaničevanje vsega Posvetnega in vnemo za tvojo čast. O Mati mila! varuj me, zakrij me v svoj materni plajšč pred zalezovanjem hudobnega duha, da nikdar nezvest ne bom tvojemu Božjemu Sinu, da bom 152 pred tvojim varstvom gotovo pri¬ šel k njemu v sv. nebesa, da ga bom tam s teboj vekomaj hvalil in častil. Amen. O Marija, varuj me! o Ma¬ rija, vodi me po pravi poti v sveti raj! Amen. Molitev sv. Bernarda za spre- obernjenje grešnikov. Spomni se, o preusmiljena De¬ vica Marija! nikdar še ni bilo slišati, da bi bil kdo zapušen, kterikoli je pod tvojo hrambo pribežal, tebe na pomoč klical in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem navdihnjen, k tebi, o devic Devica, k tebi, o 153 o Mati! pritečem, k tebi pridem, Pred teboj jaz grešnik zdihovaje stojim; ne zaverzi, o Mati Be¬ sede (Jezusa Kristusa) moje be¬ sede, temuč milostljivo me sliši in usliši. Amen. (300 dni odpustka za vselej; kdor j* rsaki dan moli, zkdobi v mescu enkrat popolnoma odpustek, 6e po sprejemi Sv - zakramentov navadne molitve za °dpustke opravi) 154 Druga sveta maša. Pristop. Y imenu f Očeta in t Sina in sv. Duha. Amen. Pred tvojim svetim al- tarjem, o veličastvo Božje, ležim na svojih kolenih, da bom z dolžnim spošto¬ vanjem pri daritvi svete maše, kjer se obhaja v spo¬ min prebritke smerti Je¬ zusove na križu. Molimo te, 165 0 Bog, in te zahvalimo za veliko ljubezen, s ktero si svojega Božjega Sina dal, da je nas grešnike večnega pogubljenja rešil. O do¬ brotljivi Bog, ti ne jenjaš, ter nas še zmirom z dobro¬ tami osiplješ; mi pa, tvoje nehvaležne stvari, tudi ne jen jamo, ter te vsak dan z novimi grehi žalimo. Oh, jaz spoznam svoj dolg, in te prosim, bodi milostljiv ttieni grešniku! O Bog, s tvojo pomočjo hočem zdaj Pri tej sveti maši premiš¬ ljevati svete skrivnosti Plitkega terpljenja Jezusa 156 Kristusa, in zaupljivo se hočem ozirati na Jezusa, ki ho zdaj na altarji tehi ne- kervavo daroval. Nebeški Oče, sprejmi ta presveti dar v zahvalo za vse do¬ brote, kterc si mi ves čas mojega življenja že skazal. Sprejmi ga pa tudi v zado¬ sten j e za vse moje grehe. In tudi še sprejmi ta pre¬ dragi dar kot prosivni dar za pomoč v vseh mojih po¬ trebah, zlasti še v moji za¬ dnji silni potrebi, ko bom v smertnem boji na tvojo pomoč klical. O bogati in radodarni Bog, prosim te 157 sreče, zveličanj a in blago¬ slova vsem mojim znan¬ cem in vsem, kteri za me molijo, in kteri so se moji nevredni molitvi priporo¬ čili. Naj se, o Gospod, te skrivnostne molitve vde- ležijo tudi duše pokojnih, da po zasluženji Jezusa Kristusa hudih terpljenj Mešene, gledajo tvoje Bo¬ žje obličje. Sveta Marija, MatiBožja, sprosi mi to milost, da po¬ božno premišljujem terp¬ ljenj e tvojega Božjega Ši¬ ba in se njegovega zaslu¬ žen ja vdeležim, po ravno 158 tem Jezusu Kristusu, Go¬ spodu našem. Amen. Prošnja k Jezusu. O Božji Zveličar, ljubi moj Jezus, zahvalim te za tisto neskončno veliko lju¬ bezen, ktera te je z nebes na zemljo potegnila, da si nas vboge grešnike s svojo smertjo večnega pogub¬ ljenja odrešil. O, in kako nas vender ljubiš, da zopet zdaj na posvečevavne ma- šnikove besede z dušo in s telesom, s Kervijo in Me¬ som, kakor Bog in človek, prideš k nam, da bi prejel 159 naše molitve, naše želje in Prošnje. O poslušaj toraj tudi moje zdiliovanje, in uaj ti moja molitev dopa- de. O Sin Božji, zahvalim te za tvoje terpljenje na oljski gori; takrat že si vi¬ del in čutil prehritko smrt ha križu, ktero si prestati hotel, da si razžaljenemu «ogu za nas zadostil. O Božji srednik, kako Srenak kelih si hotel izpiti Zavoljo naših grehov! T Preobilni britkosti je bila tvoja duša vžaljena; na 8 voje kolena si padel, k zemlji si svoj obraz nagnil 160 in priserčno si molil. Ko mašnik priklonjen moli pred tvojim altarjem, me opomni na tisto trpečo noč, ko si ti s kervavim potom oblit trikrat molil k svo¬ jemu nebeškemu Očetu.-- O preljubeznjivi Jezus! daruj zdaj svojemu nebe¬ škemu Očetu za me svoje takratno britkost in teža¬ vo in svoj kcrvav pot, da v svojih britkostih in na¬ dlogah, v križih in težavah stanovitno v Boga zaupam? in da, kedarkoli bom pro¬ sil, naj mi Bog kelih ter- pljenja odvzame, po tvo- 161 jem zgledu v popolni vda¬ nosti rečem: „Oče nebeški, ne moj a, ampak tvoj a volj a naj se zgodi O nebeški Oče, s poniž¬ nim češenjem ti darujem tiste prebritke ure, ko je tvoj edinorojeni Sin na °ljski gori molil in se s sjnertjo vojskoval. O moj Beg, po svetosti te neraz- nnaljivo velike skrivnosti te prosim, dodeli mi moč jn tolažbo v mojem terp- ijenji, da ne bom malo- ^erčen, temuč da spoznam, ea sem s svojimi grehi še Veliko veči kazen zaslužil. Jez. in Mar. 11 162 O Gospod! prosim te, tukaj me tepi, da mi le tam v Teč¬ nosti prizaneseš. Amen. Darovanje. O večni Oče, sklenemo se s tisto nezmerno ljubez¬ nijo, s ktero je Jezus Kri¬ stus svoje britko trpljenje v naše zveličanje tebi da¬ roval, in ti darujemo 'i> mašnikom, kakor tvoj ve¬ liki očak Melhizedek, kruk in vino. Ozri se dopadljivo na ta dar, kteri bo spreme; njen v presveto Telo in Kr* Jezusa Kristusa po skriv¬ nostnih besedah, ktere bo 163 tvoj mašnik čeznj izrekel. bo ta dar meni in vsem tukaj zbranim v večno zve¬ ličanje, po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem. Amen. O Jezus, kako veliko je tvoje usmiljenje; s svojo Kervijo si postavil zavezo, Po kteri mi Boga svojega Očeta imenujemo. O da bi Pač vsi ljudje to dobroto spoznali in te čez vse lju¬ bili; ker po tvoji smerti smemo vselej k Bogu; po tebi lahko prosimo in pri¬ čakujemo od Boga vse, kar Je v prid naši duši. In vse a* 164 to tildi zadobimo, ako le, o Jezus, t tvojem Imenu prosimo. O usmiljeni Bog, prosim te toraj v presvetem Imenu Jezusovem, daj mi spokor¬ no srce, da v britkosti svoje duše objokujem dneve, v kterili sem grešil in tebe razžalil. O Božji Zveličar Jezus* po svojih grehih sem Judež in sem te izdal. Presveti Jezus, moje skrivne pre¬ grehe so te očitno zaniče¬ vale, so te zaničljivo za uho bile in so tvoje Božje oblič' je zapijevale. — Prečisti 165 J ezus, moja mehkužnost te J e slekla, oblačil oropala, 8 šibami raztepla, in ne¬ usmiljeno ranila. — Moja prevzetnost in moj napuli sta tebi, o preponižni Je¬ zus! trnjevo krono na tvojo Presveto glavo pritisnila. Moja predrzna sodba mo¬ jega bližnjega je tebi, o Presveti Jezus, s sramot« Pimplajšem ogernila, ti je zaničljivi terst v roke po- uala ter te zaslepljenemu ljudstvu v križanje izdala. O moj Bog, kako dalječ sem zabredel, da sem grehu živel, tvojo milost in tvojo 166 ljubezen pa zavergel. Pa ti nočeš smrti grešnikove, ampak, da se spokori in živi. Zato ga z očetovsko ljubeznijo kličeš, naj se spokori. Tudi mene k po¬ kori kličeš; zato se vernem ves skesan k tebi nazaj ter te prosim, oberni svoje Božje obličje v me, kakor si se ozerl na Petra, in do¬ deli tudi meni spokorne solzč, da milost in odpuše- nje pri tebi dobim. Amen- Sveto. O usmiljeni Bog, molimo te v Jezusu, tvojem Sinu,ki 167 Je za nas težki križ nesel. Spomni se vender, o pre- Ijubezn jivi Oče! kako neu¬ smiljeno je bil zdelan tvoj Sin, Odrešenik sveta, ko je na križu visel. Jezus, ne¬ dolžnost sama, je tri dolge dre na križu viseč Kri pre¬ lival. Njegovo Serce je močno bilo, in njegova pre¬ sveta Kri je tekla iz prebo¬ denih rok in nog. In ta vse¬ sa češenja vredna skriv¬ nost se bo zdaj na altarji slovesno ponovila. Sin Hožji pride z nebes doli, in molili ga bomo v podobi kruha, ravno tistega Je- 168 zusa Kristusa, ki je nekdaj na križu umeri za nas. An- gelji in arhangelji, sedeži in gospostva, Kerubini in Serafini ležijo na svojih obrazih pred njim. Vsa ne¬ besa molijo v teh podobah svojega Boga. O moj Jezus, obudi v moji duši sveto grozo, ktera naj me z go¬ rečo pobožnostjo napolni. O Gospod, naj pri tej sveti skrivnosti nič druzega ne mislim, kakor le na te; naj moje oči nič druzega ne vi¬ dijo, kakor tebe; naj moje serce nič druzega ne ljubi, kakor le tebe; in moj jezik 169 naj druzega ne govori, ka¬ kor le: Svet, svet, svet je, ki pride v Gospodovem Imenu. Med povzdigovanjem. O moj, zavoljo našega odrešenja na križu raspeti Iezus, usmili se me! O moj Jezus,zavolj o našega odre¬ šenja z žeblji preboden, Usmili se me! O moj Jezus, zavoljo našega odrešenja Ua križu umorjen, usmili se me! O presveta Kri mojega Odrešenika, operi me mo¬ jih grehov! o mogočna Kri, 170 očisti me mojih hudobij! 0 milostljiva Kri, dodeli mi milost in usmiljen jel Po povzdigovanji. Večni Bog,vsegamogočni Oče! tu na altarji leži zdaj prečisto Jagnje Božje, ve¬ liki dar na Golgati. Molimo te v tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Svojo mo¬ litev in svoje češenje zedi¬ nimo s trumo angel jov in zveličanih duhov, ki zdaj obdajajo ta altar. Z njimi kličemo: Svet, svet, svet si ti naš Bog; češeno in hva¬ ljeno naj bo tvoje sv. Ime! 171 O moj Bog, da bi te s sera finsko ljubeznijo lju¬ biti mogel; pa jaz uboga stvar nisem druzega, kakor nesrečen greh. Zeto kličem na tvoje usmiljenje, da oči¬ stiš moje serce. Odslej ho¬ čem tebe, svojega Boga, čez vse ljubiti; po zgledu Je¬ zusovem hočem tudi svoje sovražnike ljubiti. Moje oči naj bodo vedno ober- njene na mojega Odreše¬ nika, ki jeumirajoč s križa govoril:„Oče, odpusti jim!* O moj Jezus, v duhu ho¬ čem stati pred tvojim kri¬ žem, in obžalovati hočem 172 svoje grehe, zavoljo kterih si ti tako hritko smert sto¬ ril. — 0 Sin Božji, o Sin preči ste Device Marije, opomnim te na prebritko sočutje svojega otroškega Serca, ko si vidil svojo jo¬ kajočo Mater pred svojim križem in si jo svetemu Janezu izročil. O Božji Zveličar, ti si tu na altarji ravno tisti Bog in človek, ki si nekdaj umeri zraven križauiga razbojnika, kterega si umi¬ rajoč še pomilostil. O pro¬ sim te, naj slišim tudi jaz svojo smertno uro tolaživ- 173 ne besede tvoje: ,,Še danes boš z menoj v ra ji / 4 O moj Usmiljeni Jezus, kje naj jaz ubogi grešnik raji bi¬ vam, kakor pod tvojim sve¬ tim križem? O še takrat, ko se mi bo zdelo, da nebeški Oče ne sliši moje prošnje, ko bi mislil, da nebesa so zaperte mojemu zdiliovanju, se bom spo¬ minjal, da si ti na križu zaklical: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapu¬ stil?« V Božjo voljo se bom vdal, pa zaupljivo in stanovitno bom le še zdi¬ hoval, da mi Bog v svo- 174 jem usmiljenji mojo brit- kost odvzame. Preljubeznjivi Jezus, prebritko mi je, ko te v prestrašile m terplenji na križu visečega klicati sli¬ šim : „Žejin sem 1 “ in so ti želča z jesihom ponudili. Oh, spoznam, da si ti to grenko pijačo pokusil zato, da si za mojo požrešnost in nezmernost zadostit. O usmiljeni Bog, dodeli mi milost, da premagam vse meseno poželenje, in da svoje dolžnosti na tanko spolnujem, da enkrat svojo smertno uro, z Jezusom na 175 križu, potolažen reči za- morem: „Dopolnjeno je!" O nebeški Oče, Jezus Kri¬ stus je dopolnil vse, kar je kilo v moje odrešenje po¬ trebnega. Dodeli mi, da njegova presveta Kri za mojo dušo zgubljena nebo; to te prosim po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Pri svetem obhajilu. O moj Jezus spominjamo se tvoj ih zadnjih besed, ko si z velikim glasom zavpil: »Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!" Z velikim gla- 176 80111 si izdihnil svojo dušo, da so vsi pričujoči lahko gpoznali, da si prostovolj¬ no umeri. O Jezus, čudna je bila tvoja smert. Veliko zbra¬ nega ljudstva je bilo pre¬ sunjenega. Mnogi so ter- kali na svoje persi in so glasno pričali: »Resnično, ta je bil Sin Božji!“ O Jezus, tudi jaz terkam na svoje persi in spoznam, da si res Sin Božji. Prosim te, bodi mi milostljiv in odpusti mi vse moje grehe. Spominjamo se tudi, kako si bil s križa snet, in v grob 177 položen. O da M bil vreden in bi smel zdaj prejeti tvoje presveto Telo. Ker pa te sreče nisem vreden, pridi, o Jezus, prosim te, saj v duhu v moje serce. In ko boš enkrat, konec mojega življenja, v presvetem Za¬ kramentu, kot popotnica v neznano večnost, k meni Prišel, takrat, o Jezus, po¬ sveti ti sam mojo dušo v svoje presrečno in večno posestvo. In ko bom, o moj križani Jezus! tvojo podo¬ bo na svoje umirajoče ust¬ nice slednjikrat pritisnil, takrat vlij v moje serce ne- Jea. in Mar. 12 178 beško tolažbo, da z zaupan- jemnaBožjo milost reči za- morein: „Oče t troje roke izročim svojo dušo. Amen. Sveta Marij a, preblažena Devica, ti si z britkostnim Sercem stala pod križem? in meč liudih bolečin je prehodil tvojo dušo. O ter- pečaMati, če j e tudi še tako velika bila takrat tvoja bolečina, vender ni oma¬ hovala tvoja vera na Boga in njegove večne sklepe. O prosi za me, da tudi jaž nikdar ne omahuj em v veri na Boga in na njegovo mo¬ dro previdnost; tudi ta- 179 krat ne, ako bi se mi zdelo, da me bodo britkosti in križi podsuli. O žalostna in zapušena Mati, koliko britkost je občutilo tvoje Serce, ko je bilo Jezusovo presveto Telo s sulico pre¬ bodeno, in je Kri in voda iz velike rane tekla! O ka¬ ko silno je prebodel meč bolečin tvoje ljubeče Ser¬ ce, ko so ti mertvo Telo tvojega Božjega Sina na tvoje naročje položili! O kako obilno so tekle tvoje solze pri pogledu tolikih ran! O kako je tvoje ma¬ terno Serce bilo užaljeno, 12 * 180 ko so njegovo Božje Telo v grob djali, in si ti, za- pušena vdova, z jokajoči¬ mi prijatli svojega Sina v Jeruzalem nazaj šla! —- O žalostna Mati! zavoljo vseh teh bolečin te prosim, sprosi mi pri Bogu milost resničnega spokorjenja, da Jezusova Božja Kri za mo¬ jo dušo zgubljena ne bo. O Marija, pribežališe greš¬ nikov, bodi mi mojo smert- no uro moja pomočnica. Oberni svoje usmiljene oči na mojo ubogo dušo, ko se bo iz telesa ločila, in bodi mi srednica pri svojem Si- 181 uu. Bodi moja priprošnlca pri njem, da me milostlji¬ vo sodi in mojo dušo v ne¬ besa vzame. To mi sprosi, ° preljubeznjiva Mati! po ravno tem Jezusu Kristu¬ su, Gospodu našem. Amen. Pri blagoslovu. O presveta Trojica, bla¬ goslovi nas vse tukaj zbra- Ue. Blagoslovi nas m svetim križem, na kterein je Jezus Kristus umeri. Blagoslovi Uas v Imenu Očeta, in Sina, iu svetega Duha. Amen. O moj Bog, hvala ti bodi veliko milost, ktero si 182 mi dal, da sem bil pri tej presveti daritvi. O kako tolaživno je za-me, da jaz grešnik s svojim Bogom se pogo var j ati smem! To mi¬ lost smo mi grešnikipotrp- ljenji in po smerti Jezusa Kristusa dobili; in po njem imamo tudi upanje večne¬ ga zveličanja. O dobrotlji¬ vi Bog, dodeli mi to milost, da pri slehernem pogledu na križanega Jezusa se spomnim, da je on moj Zveličar, da mi je zado- bil odpušenje grehov iu mi je zastava mojega od¬ rešenja. 183 O moj Bog, kako in kje bi imel Jezusa bližej, ka¬ kor tukej na altarji pri sveti maši ? Zato se ti za¬ hvalim za to milost, ter te le še prosim, naj bo ta pre¬ sveta daritev v zveličanje moji duši.Razlij blagoslov te visoke daritve tudi nad moje znance, ktere tvoji milosti in tvoji očetovski ljubezni izročim. In, o pre¬ ljubi moj Bog! ko se bodo moje oči enkrat v smerti zaperle, naj bo moj zadnji Pogled na Jezusa, v čigar serčno rano želim svojo dušo izročiti. To mi dodeli, 184 o ljubi Bog in Oče, po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Sveta pokora. Nauk. Marija. Jaz sem mati [čiste ljubezni, zato pa Inajbolj ljubim čiste, ne- /dolžne duše. Kakor pa Ijse lepo belo oblačilo kaj lahko omadežva, ravno tako lahko se tudi nedolžnost tvoje duše oma¬ dežva. Glej, ljubo moje dete! tvoja volja je, kakor te že skušnja uči, le bolj k hudemu nagnjena, že za- 185 Voljo izvirnega greha. Kako hitro, kako lahko tako omadežvaš svojo u bogo dušo. Da bo pa belo obla¬ čilo, ako se umaže, zopet belo, ga moraš oprati. Tako je tudi z dušo tvojo. Ako jo ne boš več¬ krat v zakramentu svete pokore opral, bo težko lepa v očeh Bož¬ jih. Grehi, ko bi tudi smertni ne bili, ji bodo lepoto zmanjšali; z ato že je potrebno, da večkrat Pristopiš k zakramentu sv. pokore. Drugič pa tudi, ako boš malokdaj zajemal iz studencev gnad, boš vedno slabši, tvoje hudo nagnje- uje bo vedno hujši, in grozno r Veliki nevarnosti si, da bi v ve¬ like pregrehe ne zabredel. 186 Ko toraj, ljubo dete moje! čas pride, nikar ne poslušaj sa¬ tana, ako te skuša, da nimaš velikih grehov; nikar ne poslušaj sveta, ako bi se norčeval iz tvoje pobožnosti, pa tudi se ne daj pre¬ slepiti, da nimaš časa ali da ti delo ne pripusti. Večkrat si mo¬ raš oblačilo oprati, da smeš med svet stopiti. Pa tudi večkrat v letu moraš svojo dušo oprati, ako hočeš med mojimi otroci biti. Če si pa tako nesrečen, da si smertno grešil, oh! potem je tvoja nesreča zares neskončno velika. Pač bi bilo bolje, da bi bil popred umeri. Nič ne odlašaj, nič ne Ča¬ kaj, hitro pojdi nazaj k svojemu 187 Bogu; saj veš, če v smertnem gre¬ hu umerješ, boš vekomaj zaver- Žen. Mogoče pa je, da te Bog po¬ kliče še danes ali še nocojšno noč. Dobro pa moraš vedeti, da je k zakramentu sv. pokore potreba, da na tanjko svojo vest izprašaš, Vs e svoje storjene grehe serčno obžaluješ, terdno skleneš, jih oikdar več ne storiti; potem še se jih čisto obtoži in, kolikor ti je mogoče, za nje zadostuj. Izpraševanje vesti. Božje zapovedi: 1. Ali verujem vse resnice, ktere me duhovni učč? — Se kaj rad učim keršanskega nauka ? 188 v šoli, doma, v cerkvi ? — Imam kako prazno vero ali vražo ? — Če mi kaj nagaja, ali če mi ni kaj po moji volji, ali sem ne¬ voljen, ali godernjam ? — Molim zjutraj, opoldne in zvečer ? pred jedjo in po jedi? — 2. Sem imena: Jezus, Marija, zakrament v norčevanji, v jezi imenoval? — Sem se norčeval iz svetih reči ? — Sem klel, se rotil, pridušal? — 3. Sem praznoval in posve¬ čeval nedelje in praznike? — Sem bil ob nedeljah in zapove¬ danih praznikih pri službi Božji ? — Sem se smejal, govoril, tepel v cerkvi ? — Sem kaj več molil 189 take dni? — Sem kaj svetega bral ? — Nevednega kaj podučil ? — Bolnika obiskal? — Sem kako hlapčevske delo opravljal? in sicer kakšno? — 4. Sem vselej spoštoval, častil, ubogal stariše, učenike in svoje domače? — Sem molil za nje? '— Jim rad postrežem? poma¬ gam? — Sem jih morda gerdo ogovarjal? — Jih zasmehoval, zaničeval z gerdimi priimki, z °ponašanjem ? — Sem se jim °dgovarjal ali jih klel? — 5. Sem miren z brati, sestra- Da i» šolarji in drugimi ljudmi? — Sem se s kom kregal ? — boga terjal ? — ali pretepal ? — Sem 190 koga pokujšal z gerdim djanjem ali govorjenjem? — Sem preveč jedel ali pil? — Sem se v smert- no nevarnost podajal? — 6. Sem kaj gerdega mislil, že¬ lel, govoril, pel, gledal, storil? — Sem gerde reči rad poslušal, drugim pravil ? — Sem kterega zapeljal v gerde reči? — 7. Sem komu kaj vzel? — Sem škodo delal na paši, na polji, po verteh? — Sem storjeno škodo na druge zvračal ? — Sem najdeno dal nazaj? — 8. Sem kterikrat po krivem pričal? — Sem lagal? — Sem od bližnjega kaj hudega govoril? 191 — Sem pregrehe dalje pravil, raznašal? — 9. 10. Sem kaj hudega mislil ali želel ? — Sem take hude misli rad imel ? Sem jih bil vesel ? — Sem bil komu nevošljiv? — Sem komu kaj slabega želel, privošil ? Sem bil vesel, ko je komu kaj slabega se zgodilo? — Premisli tudi: Cerkvene 2 apovedi. Si li kaj pritergam ob postnih dneh? — Sem meso jedel ob Petkih in drugih prepovedanih dneh? — Sem 16n v prejemanji ssv. za¬ kramentov? — Sem skerbno se pripravljal za spoved? ali le po- 192 verhu ? — Sem kterikrat p opre d ali pri zadnji spovedi kak greh zamolčal ? — Se kaj poboljšam po spovedi ? — Sem pokoro opra¬ vil ? — Sem o postu ali v ad¬ ventu rajal, ali kake vpijoče nor¬ čije vganjal? — Sem pokoren duhovnom? — Tako premisli še: Poglavitne grehe, grehe zoper svet. Duha, vnehovpijoče in ptuje grehe. Po¬ misli tudi, če si dolžnosti svojega stanu zvesto opravljal. Potem premisli, kolikokrat si ta ali uni greh storil ? — iz kakšnega namena? — v kakšnih okoljši- nah? — ktere hude nasledke je greh imel? — kaj je zamuda 193 dolžnost škodovala? — ktero je Poglavitno hudo nagnjenje? — Molitev pred spovedjo. Kje bom dobil solze, da objokujem noč in dan svoje hudobije? Kolikrat o moj Preljubeznjivi Jezus! sem te razžalil s svojimi grebi ? Glej, kakor Magdalena se veržem k tvojim nogam; s Presunjenim sercem jih objamem in poljubim, ter hritko zdihujem: Usmili s e me! Odpusti mi, o Go¬ spod! odpusti. Oh, ko bi uiogel s solzami izmiti vse svoje pregrehe, kakor nek- J ez. ia Mar. 13 194 daj Magdalena pri tvojih nogah! O Jezus! nadome¬ sti moje pomanjkljive sol¬ ze s svojo presveto kervijo, ki je tako obilno tekla za me na lesu sv. križa. Tvojih nog se oklenem in spustiti jih nočem, dokler me ne blagosloviš, dokler ne sli¬ šim iz tvojih ust tolažlji- vih besedi: „Odpušeni so ti tvoji grehi". (Mat. 9, 2 .) O Marija! moja pre- usmiljena Mati! prosi za me! Res nisem vreden tvoj otrok imenovan biti, ker žalil, oh! strašno sem žalil tvojega nebeškega Sina, pa 195 tudi tebe. Oh! žal mi je, iz serca mi je žal. Oh! pelji me ti k Jezusu, prosi ti za me: naj mi še zda j odpusti, haj se še usmili mene, uho« zega grešnika! Oh! kam čem iti, kam se podati, ako hie ti zareržeš ? Pa ne, ti hie ne boš zavergla, saj si Mati moja! podaj mi roko, da vstanem; pomagaj mi, da milost najdem pri Je» zusu; sprejmi me y svoje Carstvo in reči le eno be- sado svojemu Jezusu in hiilostljiv mi bo. O Ma¬ fija, sliši me! O Marija, hsliši me! 13 * 196 Obžalovanje ali kes. O moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz ser¬ ca žal, ker sem tehe, svo¬ jega preljubez nji rega Bo¬ ga, tebe vso svetost in ne¬ skončno dobroto, ki te iz vsega serca ljubim, ž nji¬ mi razžalil. Terdno skle¬ nem s tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto še kdaj s kakim grehom razžaliti. Baj mi gnado, spolniti ta svoj sklep! Prosim te po ne- 197 skončnem zasluženji tvo¬ jega Božjega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa. Amen. (Ne gnjeti se pri spovednici. Stopi v versto; vedi se mirno in spodobno. Ponižno, s potertim ser¬ cem, s pobitim obrazom premišljuj Peklenski ogenj, ki si ga z grehi za¬ služil; premišljuj britko terpljenje Jezusa Kristusa. Poklekni k spoved¬ nici, in ko prideš na vrsto, reci:) Prosim, dulioyni oče ? za sveti blagoslov, da bi se svojih grehov prav in čisto izpovedal. (Prekrižaj se in moli očitno spoved.) Jaz, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsegamogoč- 198 nemu, Mariji, MateriBožji, vsem ljubim svetnikom, in vam častitljivemu maš- niku, Božjemu namestni¬ ku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil (se povš, kdaj?) velikrat in obilno grešil z mislimi, z željami, z besedami in z d jan jem; posebno se pa obtožim, da sem — (Zdaj svoje grehe povej. Spovej se, kakor da bi bila ta spoved zadnja. Spovej se, kakor da bi se Jezusu samemu spove¬ doval ; Bog ne daj, kakega greha zamolčati, da ne storiš ropa Božjega. 199 Spoved se sklene: Ti in vsi moji drugi gre¬ hi, ki se jih spomnim ali De, ki sem jili ali sam sto¬ pil, ali pa kriv Ml, da so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sem Boga, njega samo sveto in pre- ijnbeznjivo dobroto, ž nji¬ mi razžalil. Terdno skle¬ nem, nič več ne grešiti, in vsili priložnost v greh sc varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. (Poslušaj zvesto spovednika, od¬ govori odkritosereno na vprašanje; sprejmi opomine, kakor od Jezusa 200 samega. Zapomni si dobro naloženo pokoro; ako spovednik spozna, da nisi vreden odveze, bodi ponižen ter se ves podverzi njegovi sodbi, in pridi k spovedi, kadar ti bodo priti rekli.) Molitev po spovedi. O Gospod! naj ti bo do¬ padljiva ta moja spoved po zasluženji tvoje preblaže- ne, vselej deviške Matere Marije in vsili tvojih svet¬ nikov. Kar je pomanjklji¬ vega pri obžalovanji ali pri spovedi, to, o Gospodi naj nadomesti tvoja do¬ brota, tvoja milost. In po tem tvojem usmiljenji naj 201 bodo zbrisani vsi moji gre¬ hi tudi tam v nebesih. O Jezus! kako se ti ho- čem zahvaliti? Hvali moj a duša Gospoda, in vse, kar je v meni, hvali njegovo sveto ime. Vse svoje žive dni bom Gospodu hvalo pel; zakaj usmiljen je in zavoljo njegovega usmi¬ ljenja nisem pogubljen. Hvaljen bodi Bog in Oče Oospoda našega Jezusa Kristusa. O Jezus! hvala ti bodi! večna hvala! — O Marija! ti se Jezusu za me zahvali ; saj si mi tudi ti gnado, milost spro- 202 sila. O Mati moja! prosi za me, da bom zmiraj Je¬ zusu zvest ostal! Amen. Molitev k Materi Božji. (Sv. Anzelma.) Hvaljen bodi Gospod Bog-, ki meje opral vkervi svojega Sina, in jena tvojo priprošnjo, o Marija! raz- tergal vezi mojih grehov, ki so mi zdaj odpušeni! Zdaj smem v miru iti. Vsi ljubi svetniki naj s teboj, namesto mene, Boga ne¬ prenehoma častd in hvali¬ jo zavoljo njegove dobrot¬ ljivosti in njegovega ne- 203 »končnega usmiljenja. Oh! ko hi mogel zdaj z oprav- Jjenjem svoje pokore Go¬ spoda ravno tako neskon¬ čno častiti in veseliti, ka¬ kor sem ga s svojimi grehi onečastil in pa žalil. O presveta Devica! ki si tako neizrečeno dopadljiva v očeh Najvikšega, združi nioje zadostenje z neskon¬ čno vrednim zadostenjem svojega Sina Jezusa Kri¬ stusa in pokaži ga s svojim obilnim zasluženjem očem Božje pravice. Sprosi mi gnado, da obrodim vreden sad pokore. Sveta Marija! 204 sprosi mi pri svojem Sinu dobrega duha in modrost svetnikov, da bo moje živ¬ ljenje po vsih postavah in zapovedih brez graje. Amen. Sv. obhajilo. Nauk. (Marija,.) Oh, ljubo moje dete! Poglej, kako dober ti je moj Sin, tvoj Zveličar Jezus Kristus! Odpustil ti je grehe, po¬ zabil razžaljenje tvoje; vse madeže tvoje uboge duše je zbrisal, opral v zakramentu sv. pokore. Spet te je sprejel med svoje ljubljence. P® 205 vs e to še ni zadosti njegovi ne¬ skončni ljubezni do tebe. Glej! še kaj veliko večjega, veliko ime- tetnejšega ti hoče dati. Glej! s teboj se hoče skleniti. Samega sebe se ti hoče dati; o neskončna, n ezapopadljiva je zares ljubezen n jegova! — Kaj boš zdaj sto¬ jte, jiete moje? — Pomisli, če pridejo svatje k v am, ne pometeš samo hiše, te- ^uč ozaljšaš jo, kolikor se da; tepo posnažiš klopi in steno, pre¬ vrneš mizo s čednim pertom in s tem kažeš, da spoštuješ svate. Oh, tebe pa hoče obiskati nebeški Sv at, Jezus Kristus sam. Ako si v 2a kramentu sv. pokore hišo svo- 206 j ega serca lepo posnažil, jo mo¬ raš še ozaljšati z Bogu dopad¬ ljivimi cvetlicami, z lepimi čed¬ nostmi. Zato pregerni mizo svo¬ jega serca z novim pertom žive vere. Spomni se, kdo je On, ki ga hočeš prejeti! Kralj nebes in zemlje, ki se pa toliko poniža, da hoče k tebi priti; On celd želi, hrepeni po tebi. Zato se mu bližaj s ponižnim pa terdnim zaupanjem- Čez vse pa naj bo tvoje serce prenapolnjeno z gorečo ljubeznijo do tega nebeškega svata. To tvojo ljubezen po pravici On zasluži- Sv. Frančišek Salezij pravi: Vso noč, ko ti spiš, On čuje in se pripravlja, da bi ti stotero daro* 207 guad prinesel. O glej. da se tudi ti prav pripraviš za te gnade. V se je na tem ležeče, da si svoje s erce s temi čednostmi ozaljšaš. Sv. Katarina Sienska nam v ' e pi priliki pokaže pripravo k sv. Obhajilu. Ona pravi: Kadar jih veliko prižge svoje sveče pri eni tuči, vsi luč in gorkoto prejmejo; Pa tisti več dobi, bo delj časa svetil, kteri veči svečo ima. Tako tudi Pvejmejo pri sv. Obhajilu vsi luč gorkoto; Gospodove gnade pa tisti dobi več, kteri veči ljubezen, tepši ozaljšano serce seboj pri- Uese. — Ti, moje dete! pridi z Neskončno svečo goreče ljubezni. Zato ozaljšaj tudi steno svojega 208 serca še z drugimi žlahtnimi čed¬ nostmi. Hrepeni po Jezusu, zdihni večkrat k njemu, naj skorej pride; vendar zopet ne pozabi svoje ne¬ vrednosti. Prosi ga ponižno, prosi ga otročje. Če ga boš lepši, bolj ponižno prosil, več ti bo dal. Veš, da je bogat; kralj nebeški je. Molitev pred sv. Obhajilom. O Gospod! jaz nisem vre¬ den, tebi se približati, ker dobro spoznam tvojo ne¬ skončno visokost in svojo veliko revšino. O Gospod! jaz sem ubog grešen člo¬ vek, in ti si naj čistejši* naj svetejši — Bog sam- 209 Ti si luč sama, jaz Cerna teniota; ti lepota sama, jaz zaničljiva nečimernost. Groza me oMaja, ko pre¬ mišljujem, kdo si ti, in kdo sem jaz! Pa, o Gospod! Je k tebi ne grem, kam čem iti? kje pomoči iskati? Brez tebe, o moj Bog! ne morem kiti. Bojim se! pa, o moj Jezus! saj si me očistil v zakramentu sv. pokore in s i me za svojega ljubljenca sprejel. In kako se ti ho¬ teni že za to dobroto za¬ hvaliti? Tebi, o moj Je¬ zus! se vsega darujem; Pelji me ti, kamor hočeš; Jez. in Mar, 14 210 res, da sem ubog grešnik, pa ti si usmiljen Bog. Na tvoje usmiljenje se zane¬ sem, in za to se ti bližam. Pridi torej, ker sam priti hočeš; pridi in posedi moje serce, ktero je pripravlje¬ no te prejeti, ktero, ako- ravno revno, vendar hre¬ peni po tebi. Pripravljeno je sicer po slabosti, ti pa ga zamoreš popolnoma ozaljšati, zatorej pridi in ostani na vekomaj pri me¬ ni! O Gospod, pridi! 0 Marija moja Mati! ti mi pomagaj, da vredno prejmem tvojega Jezusa! 211 Še en nauk. 'Marija, O ljubo dete moje! Že je blizo tisti imenitni čas, v kterem se hoče moj nebeški Sin, tvoj Zveličar sam s teboj skleniti. O kako hrepeni, s teboj zediniti ! Še enkrat se v duhu zberi, premisli svojo nevrednost, da se toliko bolj ponižno mu bližaš. Odpri popolnoma svoje ozaljšano serce, zdihuj, kakor veš in znaš hrepeni po njem. Ko pa Jezus, nebeški ženin tvoje duše, iz mašnikovih rok v resnici k tebi pride, o takrat Pelji svojega Boga v svoje pri¬ pravljeno serce; in ko v tvoje serce pride, takrat zapri hitro n* 212 duhovne vrata za njim, da noben drug vanj ne pride; zakaj Jezus hoče s teboj, kot naj priserčniši, naj zvestejši prijatel govoriti. On hoče sam hiti pri tebi; pa tudi želi, da si ti sam pri njem. Zato bodi pazljiv, poslušaj, kaj tiho povedal. Razloži mu vse svoje na¬ dloge, britkosti in potrebe, ter ga prav serčno prosi pomoči. Ve¬ dno pa pazi, da si sam pri njem; to je, samo nanj misli, le njega glej, le njega poslušaj. Tisti čas je neizrečeno imeniten čas. Več ko ga prosiš, več ti bo dal. Sv. Terezija pravi: Jezus je po sv. Obhajilu v našem sercu, kot na sedežu milosti, da nam gnade 213 deli. On nas tako rekoč vpraša: Kaj hočeš, da ti storim ? O kako lahko zdaj obogatiš! ne zamudi te priložnosti, zakaj Božje veli¬ častvo dobro plačuje sprejetje, če se mu le postreže. Ko ga tako, kolikor le mogoče lepo Prejmeš, zdihni potem: Molitev po sv. obhajilu. O moj Jezus! zdaj še le zamorem reči, da si res moj Jezus. Perro, česar te Prosim je: Ostani, oh! osta¬ ni redno pri meni! Nikoli reč, o Jezus! me ne zapusti, tudi jaz te ne bom nikoli Več zapustil. Terdno skle- 214 nem in ti obljubim, o moj Jezus! zdaj, ko si v meni? da te bom v prihodnje bolj ljubil, ti bolj zvesto služil. O Jezus! daj mi gnado, da nikdar ne pozabim, kar ti danes obetam, ko sem tako srečen, tebe samega po¬ sesti. — Naj bom torej, o presladki Jezus! ves tvoj; naj bom zmiraj le tvoj! Vedno bodi pri meni in jaz naj bom vedno pri tebi! Saj brez tebe, o Jezus! mi ni moč živeti! Vse upanje, o moj Jezus premili! sta¬ vim na te; zato te ponižno prosim: Potrdi moj o vero! 215 pomnoži moje upanje! vžgi v meni gorečo ljubezen do tebe! Spreoberni in pre- naredi moje revno serce, odloči ga vsega posvetnega, nakloni ga k vsemu dobre¬ mu, da bo le to obljubilo, kar je tebi dopadljivo. V tvoje roke, o Jezus pre- srčni! izročim svoje srce; stori ž njim, kar je tebi ljubo. Usmili se pa tudi, o Je¬ zus! te prosim, vsili ver¬ nih kristjanov. Usmili se mojih starišev, bratov in sester, znancev, prijatlov In dobrotnikov; tudi mojih 216 sovražnikov se usmili. Po¬ sebno te pa prosim še za tega — za to dušo. — Za vse to, o usmiljeni Je¬ zus ! te prosim v tej srečni uri, ko imam neizrečeno gnado, da ti, moj Zveličar! v meni živiš. O moj dobrot¬ ljivi Jezus! popolnoma za¬ upam, da me boš uslišal. Daj mi gnado, da ti vedno zvest ostanem. Bodi vedno pri meni, in jaz naj bom vedno pri tebi, na veko¬ maj ! Amen. O Marija, Mati moja! glej! kako srečen sem. Je¬ zus, tvoj Sin, je pri meni. 217 O Marija! kako se mu Pom spodobno zahvalil za to gnado? Pomagaj mi ti, o dobra Mati moja! Hvali ti za-me svojega in mojega Jezusa! Prosi ga in sprosi di to gnado, da on vedno Pri meni ostane in jaz Jedno pri njem. O Marija, Mati moja! usliši me! Prosi za-me! Še enkrat, o moj Jezna! se obernem k tebi, in te lepo Prosim, zapri vse vrata doji poželjivosti in spre¬ deni mi v grenkost vsak slad, vsako veselje, ktero de od tebe zaverniti za- 218 more. Reši me hudega po¬ želenja, ktero mojo dušo toliko nadlegTa. Saj ven* in spoznam, da dobrot tega sveta z nebeškim veselje«* zediniti ne morem; da »o morem in ne smem t« svojemu telesu spačeni volji streči, ako hočem f teboj v nebesih kraljevati' Boljši je torej za-me, da si na zemlji kaj priter- gam, se pokorim, da s teboj tukaj, če je treba? žejo in lakoto terpim, da se bom le nekdaj s teboj vekomaj veselil. Zato, ° moj ljubi Jezus! mi ogre- 219 ni vse sladnosti tega za¬ peljivega sveta, napolni nioje serce z gorečo lju¬ beznijo (lo tebe in podpi¬ raj me s svojo mogočno gnado v terdnem sklepu, kterega danes storim in še enkrat ponovim, nam¬ reč: Tebe in le tebe lju¬ biti. O Jezus! bodi vedno Pri meni in jaz naj bom redno pri tebi. Usliši me, 0 presladki Jezus! usliši me! Amen. 220 Božje dednosti. Vera. Verujem v Tebe, pravi troj edini Bog, Ode, Sin in sv. Duh! kteri si vse vstva- ril, kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro pladu- ješ in hudo kaznuješ. Ve; rujem, da se je Sin Božji vdlovedil, da nas je s svojo smertjo na križi odrešil in da nas sveti Duh s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus udil, kar so apo¬ stol j ni oznanovali, in kat 221 sveta, rimska, kato¬ liška cerkev zapoveduje Jerovati. Vse to verujem, ker si ti o Bog! večna in neskončna resnica in mo- ?. r ost, ki ne moreš ne go¬ ljufati ne goljufan biti. O pomnoži mojo vero! Upanje. Upam in se zanesem na r Y °jo neskončno dobroto lli milost, o Bog! da mi boš I‘° neskončnem zasluženji ^ v ojega edinorojenega Si- J. a Jezusa Kristusa v tem ^ljenji spoznanje, pravo °ožalovanje in odpuščenje 222 mojih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal in dodelil, tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Upam tudi od tebe potrebnih pomočkov, vse to doseči- Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri si vsega' mogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. 0 Bog, poterdi moje upanje ! Ljubezen. O moj Bog! ljubim te M vsega svojega serca, če** vse, ker si naj veči dobrota* neskončno popolnoma ih 223 JJ® ljubezni vreden. Lju¬ bim te tudi zato, ker si do Uiene in do vsili stvari ne¬ skončno dobrotljiv. Želim i* vsega serca, da bi te *' av no tako ljubil, kakor te tvoji naj zvestejši služabniki ljubili in te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolno- JUa ljubezen; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi Go- ^Pod! bolj in bolj. Ker te J?uaj resnično in iz serca ljubiti želim, in si zavoljo veliko prizadevam, Jii je iz serca žal, da sem ^be svojo neskončno do- 224 broto, ktero čez vse ljubim? tebe, svojega stvarnika? odrešenika in posvečevat' ca razserdil. Žal mi je, (la sem grešil, da sem tebe? svojega vsegamogočneg/ Gospoda, svojega naj bolj¬ šega Očeta razžalil. Terdič sklenem vse grehe in vs« grešne priložnosti zapusti¬ ti, storjene grehe čez dalj® bolj obžalovati, in nikda* več zoper tvojo sveto volj} ne ravnati. Vzemi me zop c ! za svojega otroka, in dodeli mi gnado, ta svoj sklep do¬ polniti. Prosim te po n e ' skončnem zasluženji tvo- 225 jega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Je« zusa Kristusa. Amen. Molitev za odpustke. Glej, o dobrotlj ivi i n pre¬ sladki Jezus! pred tvojim obličjem se veržem na ko¬ lona, ter te priserčno pro¬ sim in milo zdihujem, stisni mi globoko v serce ž ive občutljeje vere, upa¬ nja in ljubezni, z resnično žalostjo čez moje grehe in s terdnim sklepom pobolj¬ šati se. Ko z živim občut- jjejem in veliko bolečino tv oje petere svete rane pre¬ mišljujem, in v sercu pre- Jez. in Mar. 15 226 vdarjam, se spomnim ti¬ stih besedi, ki so tekle iz posrečenih ust kraljevega preroka Davida: »Prebodli so moje roke in noge in šteli so moje kosti". (Kdor po vredni prejemi sv. za¬ kramentov to molitev pobožno in ske¬ sano pred britko martro moli, dobi popolnoma odpustek, ki se lahko tudi dušam v vicah daruje. Papež Klemen VIII., in Leon XII. 1825.) (Tudi te naslednje molitve lahko moliš za sv. odpustke. Ali pa moli 7 očenašev, češena Marij, čast bodi in apostol j sko vero.) I. Molitev za povikšanje sv. Cerkve- O Bog, naj višji pastir in Oče vsih vernikov! ki 227 Po svojem sv. Duhu celo telo sv. cerkve ravnaš in Posvečuješ, ki si po Jezusu Kristusu častitljivost svo¬ jega imena naznanil vsem Parodom; ohrani delo svo¬ jega usmiljenja, da bo tvo¬ ja sv. cerkev rastla v vsem dobrem, se razširjala po J"sem svetu, in da vsi ljudj e troje naj svetejši Ime ved- Po stanovitno spoznajo in Poveličujejo. -Da svojo sveto cerkev 'oilostno ohraniš in vla¬ daš. — Prosimo te, usliši Pas! 2 očenasa, češena iu čast bodi... 15 * 228 6. Molitev za papeža. Naj viši in večni pastir, Gospod Jezus Kristus! pri¬ poročim ti ponižno našega sv. Očeta, papeža L, tvoje¬ ga namestnika na zemlji- Brani ga zoper sovražnike, ti se zanj vojskuj, ti ga to¬ laži in podpiraj. Usliši pa tudi njegove molitve in spolni njegove želje, ki iše- jo tvoje časti in prida svete cerkve. Vodi, razsvetljuj? poterjnj, varuj, podpiraj ga, da bo sv. cerkev vsaki čas vredno vladal. Amen- Da pastirja apostol j ske- ga in vse cerkvene stanove 229 v svoji sveti veri ohraniš. ~~~ Prosimo te, usliši nas! 2 oeenaša, češena in čast bodi.. . 3. Za zatertje krivoverstev. Jezus, prava luč, fei vsa- eega razsvetliš, hi na ta svet pride, in nočeš, da M je kdo pogubil; glej mi¬ lostljivo na duše, ktere je Prekanila zvijača hudob¬ nega sovražnika. Dodeli .Hm, da bodo vse zmote spoznali in opustili in se Povernili k edinosti tvoje resnice, ker živiš in kra¬ ljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha ve¬ komaj. Amen. 230 Da sovražnike svoje sv. cerkve ponižaš in spreobr¬ neš. Prosimo te, usliši nas! 2 očenaša, češena in čast bodi..' 4. Za edinost keršanskih poglavarjev. O Bog, ki mir deliš iu edinost ljubiš; dodeli vsim keršanskim poglavarjem) svojim služabnikom, pra¬ vo enovoljnost, odpravi vse vojske in razdertja, da ti bodo tvoji verniki v pra¬ vi prostosti svoje vere slu¬ žili. Po Jezusu Kristusm Gospodu našem. Amen. Da keršanskim kraljem in poglavarjem mir in pra- 231 J® eno voljnost dodeliš. — trosimo te, usliši nas! Oče naš, češena in čast bodi... v - Se nektere lepe molitve. I- K svojemu angeiju varhu. O moj zvesti angelj varh! te be je Bog postavil, da me spremljaš po vsili potih Mojega življenja, ter me ^aruješ vsega hudega na jtuši in na telesu. Prosim te, o zvesti angelj varh! Jaruj me vsega hudega po ®nevi in po noči. Opomni nevarnost, ktere mi stavi moj dušni sovražnik. Nagibaj mojo slabo voljo 232 k vsemu dobremu. Izročaj moje prošnje Bogu in pod¬ piraj jih s svojimi. Poseb¬ no te prosim, ne zapusti me zadnjo uro; vedno mi na strani stoj! Zadobi mi to milost, da ne umerjeni brez svetih zakramentov« Pomagaj mi premagati zadnje skušnjave, to te Ž« zdaj prosim. In kadar s« bo moja duša od telesa ločila, sprejmi jo pred Božjega sodnika, poganjaj se ter govori za-me, da dosežem milostljivo sod¬ bo in večno zveličanj e Amen. 2- Molitev na svojega godu dan. O moj Bog! kako se ti hočem zahvaliti danes ta jjan, ki si me iz zgolj lju¬ bezni poklical na svet, ki 8 i me pri svetem kerstu Posvetil z gnado svetega Duha, me vzel za svojega otroka, ter si mi dodelil, ha sem že več let doživel ta srečni dan- Iz čiste lju¬ bezni do tebe hočem tudi jaz vse svoje moči obračati le v tvojo čast in hvalo. S tvojo gnado se hočem skerbno vsega greha varo¬ vati, tvoje zapovedi na tanko spolnovati, da tako 234 zaslužim enkrat s teboj ve¬ komaj sklenjen biti. Amen. O Marija, Mati moja! ti mi pomagaj, da gotovo do¬ sežem svoj namen — ve¬ čno zveličanje. O Marija! varuj me, brani me, vodi me po pravi poti v sveti raj! Amen. 3. Molitev k svojemu patronu. Sv. L, ti služabnik in prijatel Božji! Pri svetem kerstu te je cerkev meni dala varlia, torej se s terd- nim zaupanjem k tebi obr¬ nem, ter te prosim, bodi vedno moj pomočnik. Ser- čno želim po tvojem zgledu živeti, pravi učenec Kri¬ stusov biti, kakoršen si ti bil. Zato hočem sam sebe zatajevati, vse britkosti voljno prenašati, svet in h jega nečimernost zaniče¬ vati; greha se hočem skrb¬ no ogibati,Bogu iz ljubezni Pokoren biti, z Jezusom Kristusom hočem terpeti, Ja bom kdaj ž njim v ne¬ besih kraljeval. Prosi za *ne, o moj ljubi patron sv. i*j in sprosi mi pri Bogu Sna do, da vse zvesto spol¬ nim, kar so moji botri pri sv. kerstu namesto mene 236 obljubili. Prosi za me, da bo tudi moje ime t bukvah življenja zapisano, prosi tako dolgo, da bom s teboj v nebesih večnega Boga častil na vekomaj. Amen. 4. Molitev k sv. Alojziju. O Bog, delivec nebeških darov! kteri si v angelj- skem mladenču Alojziju prečudno nedolžnost živ¬ ljenj a z enako pokoro zdru¬ žil, dodeli nam po njego¬ vem zasluženji in po nje¬ govih prošnjah, da, ki ga nedolžnega nismo nasledo- vali, saj spokornega po- 237 snemamo. Po Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našem, kte- *i s teboj in st. Duhom živi in kraljuje, Bog od veko¬ maj do vekomaj. Amen. 5. Molitev k sv. Barbari. (Za srečno zatojo uro.) O devica in mučenica, Nevesta Kristusova, sveta Barbara! prosim te poniž¬ no? pridi mi na pomoč v y sih mojih potrebah in Nadlogah, posebno zadnjo hro mojega življenja. Tebi Uročim svojo dušo in svoje telo, kadar se bo bližal ko- Jec mojega življenja ter te>m mogel ločiti se od tega 238 sveta. Priporočim ti že zdaj svojo dušo in te pro¬ sim, sprosi mi gnado pri svojem Jezusu, da srečno sklenem svoje življenje in milostljivo sodbo dose¬ žem. Amen. 6. Molitev za srečno smert. O Bog! ti si odločil, da mora sleliern človek en¬ krat umreti. Tvoja sodba je pravična, ker grešniki smo. Naj tedaj umerjeni v imenu Božjem! prosim te pa, o moj Bog! da mo smert, kakor tat po noči? ne zaleze. Oh, ne kliči m® 239 Popred iz tega življenja, dokler se svojih grehov spokorim, in k smerti Prav ne pripravim. Oj, strašno hi hilo hrez prave Pokore pasti v roke živega Joga. Daj mi pa tudi gna- do, da nikoli ne pozabim, da moram pobožno živeti se vedno pripravljati, hočem srečno umreti. Kadar pa mi poteče čas JOojcga življenja, in se oom mogel ločiti s tega sveta, takrat, o moj Bog, Jji pomagaj, se me usmili ! Bog Oče! ti mi poma¬ gaj, da srečno premagam 240 smertni strah. Bog Sin- hodi takrat pred mojimi očmi, na križi umirajoč in naj zaslišim tudi jaz troj e mile besede: „Še da¬ nes boš z menoj y raji!“ Bog sv. Duh! ti me raz¬ svetli in poterdi, da v s V- katoliški veri stanoviten ostanem in v tvoji gnadi umerjem. Sveta Marija, Mati moja! ozri se takrat na me revnega grešnika, in izroči mojo dušo Jezu¬ su svojemu ljubemu Sinu- Sv. Jožef, patron umirajo¬ čih! sprosi mi smert pra¬ vičnih. Moj patron sv. 1- 241 Yf d svetniki in svetnice ®ožje! podajte mi takrat ST( >jo roko in sprosite mi htoč, da srečno sklenem 8Y oje življenje. Posebno Pa ti, moj angelj varh! me tačas nikar ne zapusti; podpiraj me v smertnem o°ji, in varuj me hudih ^kušnjav, da srečno kon¬ čam svoje popotvanje in Pridem v večno veselje. Y m en. Jez -i» Mar. 16 242 Sveti križev pot svetega ožeta Leonardo Portu - Mavriškega. Darovanje svetega križevega pota. O moj dobrotljivi Jezus’ ljubim te čez vse, ker si večna dobrota, in neskon-* čna milost. Žal mi je it vsega serca, da sem kdaj tebe, o naj veči dobrota’ razžalil. Darujem ta sveti križev pot tebi v čast, f 245 opomin tistega težavnega pota, po kfcerem si zavoljo oiene ubozega grešnika ho- oil. Vsih odpustkov se že- obi vdeležiti, kteri so za sveti križev pot podeljeni! torej tudi želim vse tako °praviti, kar in kakor je v zadobljenje odpustkov storiti potreba. Prosim te, ? Jezus! dodeli mi gnado J* moč, da bi s svetim kri¬ ževim potom v tem živ¬ ljenji tvojo milost, v pri¬ hodnjem pa večno veselje *hogel zadobiti. Amen. (Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, a ktere mu jih darovati želiš, da bi Jlln v prid bili. 16 * 244 Pri nekaterih stacijonih se zfldobš popolnoma odpustki; ker pa nobeden ne more za se več, kot en popolno ® 8 odpustek zadobiti, toraj pervi popolno¬ ma odpustek sebi v prid oberni, druge p 8 za duše v vicah Bogu daruj; ali za dušo ranjcega očeta, ali ranjce matere, bratai sestre, prijatla, ali kterega druzega.) Oh, pridite stvari! Kaj, glejte, se godi! On, ki nas vse živi! Strašno za nas terpi. I. štacijon. Jezusa v smert obsodijo. V. Molimo te, o Kriste in te hvalimo; O. Ker si s svojim križem svet odreši*' Premisli prečudno po¬ nižnost svojega nedolžne¬ ga Jezusa, s ktero je kri¬ vično sodbo brez vsega ugo- varjanja poslušal in spre- 245 246 jel. Tvoji grehi so tiste lazu j iv e in krivične priče, ktere so sodbo podpisale- Hudobnost tvojega jezika? s kterim si se večkrat zo- per Boga in bližnjega pre- grešil, je sodnika oslepila? da je nedolžnega Jezusa ? smert obsodil. Oberni se tedaj k njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem ka¬ kor z ustmi: O moj ljubeznjivi Jezus! kako nezmerna je tvoja ljubezen proti meni ubo¬ gemu grešniku! Boš li te¬ daj za nevredno, hudobno stvar ječo, verige, tepenje 247 terpel? in v tako grozovit¬ im smert obsojen? Oh, to te zadosti, da mi rani moje Se rce, da objokujem vse Pregrehe, ktere sem s svo¬ jim jezikom storil. Tedaj jih obžalujem in kličem K tebi: O Jezus! usmi« Jjeuje; prosim te, usmi¬ ljenje in milost, o Jezus! ^ ce naš. Češena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! Razgajžljan, zapljevan In kronan, zasramovan, Pred sodbo je poljan, Nedolžen v smert izdan 248 2. štacijon. Jezus vzame križ na rame. V. Molimo te, o Kriste, in te hvalim 0 ’ O. Ker si s svojim križem svet odrešil' Premisli, s kakošnim veseljem in ra dovolj niii] sercem objame dobrotljiv Jezus sveti križ, in kak« poterpežljivo prenaša te* penje in so vanj e maloprid' nega ljudstva! Ti pa poln nevolje in nepoterpežlji' vosti bežiš pred križem* kar je le mogoče! Kaj ib’ veš, da se ne more bre^ križa nebeško veselje z»' dobiti? Oh, objokuj svojo slepoto, oberni se k svo' 249 250 jernu Gospodu, zdilmi i» reci: Ne tebi o Jezus! ampak meni se spodobi križ. 0 težki križ! ki so ti ga moji grehi naložili. O Ijubez- njivi Jezus! dodeli mi gna- do in moč, da bom objel vse križe, ktere sem s svo¬ jimi grehi zaslužil. Stori? da bom voljno objel svoj križ, in se tako ločil od sveta; daj mi tako ljube¬ zen do križa, da bom vselej s tvojo služabnico, sv. Te¬ rezijo vošil in želel: Ter- peti ali umreti; umreti ali terpeti! 251 Oče naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! Glej, križ mu nalože Na ranjene rame. Oh, Jagnje Božje gre, In nese vsih dolge. 3. štacijon. Jezus pade pervie pod križem. V- Molimo te, o Kristo! in te hTalimo. O Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in premisli, kako ovoj Jezus, zavoljo tolikanj P velite kervi ves oslabljen Pervič na zemljo pade. Oh, fcako ga s pestmi bijejo, z Pogami teptajo in sujejo. Vendar ni pritoževanja ali Pevolje iz njegovih ust sli- 252 ! 253 sati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš, ali ^operno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepoterpež- Ijivost, svoj napuh in svojo nečimernost. Zdihni * Jezusu: Oljubeznjivi Jezus! po¬ glej me preubozega greš¬ nika pred tvojimi nogami. Ulij kolikokrat in v kako ^elike pregrehe sem padel! Kolikokrat sem se v glo¬ bočine pregreh pogreznil. 11 Jezus! stegni in podaj ovi svoje roke! Pomoči, ? Jezus! pomoči pri tebi lš em, da bi ves čas svojega 256 bilo napolnjeno Marijino serce, ko sta se srečala! Po¬ slušaj, o nehvaležna duša- „K a j ti je storil moj Sin • ti kliče Marija. „Kaj hude¬ ga ti je storila moja Mati r te vpraša Jezus. Oh! zapil' sti že enkrat svoje grehe? zavoljo kterih midva toli' koterpiva. O grešnik! kaj praviš na to? Reci tedaj ia zdihni v svojem serci: O Božji sin Marije! 0 presveta Mati mojega ljm beznjivega Jezusa! ves raztert in ponižan kleči*# pri vajnih nogah. Jaz se**} tisti izdajavec, s svojim 1 257 Srelii sem brusil meč, kteri -j e vajno serce ranil. Oh! V/ serca mi je žal. Prosim Ta jij odpustita mi! Milost, 0 Jezus! milost, o Marija! I )( > svoji veliki milosti mi opustita, da nikdar več j| e bom grešil, temuč da Tajno grenko terplje- in žalost noč in dan Premišljeval in objokoval. na ». Češenfc si Marija. Čast bodi. , Usmili se nas, o Oospod! šinili se nas! Oh, žalosten spomin! Ter sreča mater Sin, Nji gre meč bolečin Do serca globočin. J «*- in Mar, 17 258 5. štacijon. Simon Oirenejski pomaga Jezusu križ nositi. V. Molimo te, o Kriste! in te hvalim®' O. Ker si s svojim križem svet odrešil' Spomni se, da si ti tisti Simon, kteri si nezmer¬ nosti sveta in sladnostiio svojih počutkov ves vdao> ki svojih križev ne nosi* radovoljno, ampak le, ker se jim ubraniti ne moreš? z veliko nevoljo. Oh! zbudi si že enkrat serce in usmiH se svojega tako obloženega Zveličarja. Sprejmi rado¬ voljno vse križe in nadloge? ktere ti bo poslal tvoj ljU" 260 beznjiviOče. Terdnoskle¬ ni, ne samo vse zopernosti s poterpežljivostjo pren»' šati, ampak tudi svojem 11 Bogu zanje hvaležnega se skazovati. Prosi ga tako-le: Oljubeznjivi Jezus! hvfl' lim te za toliko priložnost ktero mi daješ, da bi za-te terpeti in za-se kaj zasim žiti zamogel. Oh, moj Bog' daj mi, da bom vse, kar se mi bo v tem življenji tež' kega prigodilo, s poterpeŽ' ljivim sercem prenašal, b 1 potem večnega veselja se vdeležil. Stori, o Jezus! d® bom tukaj s teboj jokal 111 261 terpel, potem pa s teboj y N ebesih gospodoval. naš. Češena si Marija. Čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se! 6. štacijon. Veronika poda Jezusu potni pert. T' bolimo te, o Kriste, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej in prevdari vtem Portu sveto obličje Zveli- ^arjevo! Ljubi Jezusa in Po tej ljubezni si njegov °braz v serce vtisni. O kako 8r ečen boš, ako boš živel z 262 I 263 Jezusovim obrazom y svo¬ jem serci, in ž njim v več¬ nost šel! Da bi tedaj to §nado zadobil, prosi svo- loga Boga in reci: O moj žalostni Jezus! Prosim te, vtisni v moje serce sveti obraz svojega obličja, da bom brez ne¬ hanja na-te mislil, noč in oan tvoje grenko trpljenje Premišlj eval in svoj e grelie objokoval. O Jezus! s kru¬ hom tvojega terpljen ja ho- oem nasitovati svojo dušo, 111 moje oči bodo vselej solze točile nad mojimi Pregrehami. 264 Oše naš. češena si Marija. Čast bodi- Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! S pertom Veronika Obriše Jezusa; Spomin zato ji d& Terpljenja britkega. 7. štacijon. Jezus pade drugič pod križem- V. Molimo te, o Kriste, in te hvalim 0 ' O. Ker si s svojim križem svet odrešil' Premisli, kako Jezus* troj Bog in tvoj Gospod* zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velike bole* čine, utrujen in zaničevali od sovražnikov. Premisli? daje tvoja prevzetnost Je* 265 266 susa poterla, in ga na zem¬ ljo yergla, ker je prenašati ne more. Oh! zapusti svojo ošabnost, ne bodi več tako napuhu jen. Spokori se, in skleni ponižniši biti. Reci s skesanim sereem: O prečastiti ji vi Jezus! akoravn o yi dim, da nazem- lji pod težo križa ležiš, ven¬ dar te molim in častim? kakor svojega mogočnega večnega Boga. Prosim te? poteri moj napuh, vzemi iz mojega serca vso ošab¬ nost, da bom spoznal svojo nečimernost, da bom vse zasramovanja prejemal s 267 tolikanj tebi ljubo poniž¬ nostjo, da boni potem tudi s teboj povikšan v nebe¬ škem kraljestvu. Oce naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; 0 jenjaj, grešni svet! Ponavljat, greh preklet. 8. štacijon. ■Jezus sreča Jeruzalemske žene. Molimo to, o Kriste, in te hvalimo* *J. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli v svojem serci, kolikanj ti je vendar treba Jokati in žalovati. Pervič, 268 269 ker tvoj ljubeznjivi Jezus toliko zavoljo telbe terpi; drugič, sam nad seboj, ker s i tako nehvaležen in ga he nehaš žaliti. Kako mo- reš, premišljevaje njegove grozovite bolečine, še ter- dovraten ostati? Poglej, kako milostljivega se Je- ^us revnim j eruzalemskim ženam skazuje. Zaupaj te¬ daj vanj in zdihni s srcem: O ljubeznjivi Jezus! oh! kako je to, da se moje serce he raztopi v solzah velike žalosti? Solzč, oh Jezus! Prosim, solze prave pokore 111 serčnega obžalovanja 270 mi daj, da bom z objokani¬ mi očmi in skesanim ser¬ cem zadobil tisto milost, ktero si ubozim ženam skazal. Oh, Jezus! ne obra¬ čaj od mene svojih milost¬ ljivih oči. Poglej me, ubo- zega grešnika, da bom tudi jaz ves potolažen na zad¬ njo uro te viditi mogel. Oče naš. Češena si Marija, čast bodi- Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Usmiljene žene! Ne jokajte za me, Točite za se le Spokornih sere solze. 271 9. štacijon. •Iezua 'pade tretjič pod križem. Molimo te, o Kriste! in te hvalimo, Kor si s svojim križem svet odrešil, Oh! s kako veliko bole¬ hno je Jezus že tretjih pod kiižem padel! Premisli: J ezusa, krotko, nedolžno [^čieo, Judje, neverniki, ksikor stekli volkovi te- P ( S sujejo, sem ter tje P° trdih kamnih vlačijo. O nesrečni greh! ki sa¬ mega Sinu Božjega tako grozovito terpinčiš! O greš¬ nik! ni morebiti tvoj, ves Poterti in kervavi, včlo- Ve čeni Bog vreden tvojih 272 273 solz? O reci tedaj ves °hjokan: O vsegamogočniBog! ki kebo in zemljo z enim per« stom deržiš, kdo te je tako keusmiljeno vcrgel? Oli! Nobeden drugi ne, kakor jhoj a pregreha, v ktero sem jklikrat zopet padel. Moja No doba ni jenjala grešiti, Jk zato se je množilo tvoje l T er l>ljenje. Toda, poglej, o 'Ij^ns! pred teboj zdaj kle¬ tki s skesanim sercem, in J^dno sklenem, svoji hu- r°biji konec storiti. Z ob¬ jokanimi očmi titerdno in ?;r esto obljubim: Nikdar Jea. in Mar. 274 več nočem grešiti; o Bog 1 nikdar več, nikdar več ne< Oči naš. Češena si Marija. Čast bod>' Usmili se nas, o Gospod ' usmili se nas! Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži, Naj vendar se zbudi, Kdor še v pregrehah spi. 10. štacijon. Jezusa slečejo in mu ielča piti doj°‘ V. Molimo te, o Kriste! in te hvali® 0 ' O. Ker si s svojim križem svet odreši • Premisli, o duša! kako Jezusu, ki je po svoje « 1 životu ves ranjen in ste; pen, še grenkega želča pij ' 1 dajo. Poglej, kako on tvoj 0 nesramožljivost, nesp°' 275 18 * 276 dobilo obnašanje in neči- mernost v obleki s svojo nagoto plačuje, z želčeifl pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojega Jezusa brež milovanja pogledati ? Ob! verzi se k nogam svojem * 1 Jezusu in reci: O žalostni Jezus! kako velik razloček je med te' boj in med menoj! Ti sj ves ranjen, poln grenkosti in ves s kervjo oblit; ja# pa ves nečimern, poln slad; nosti in veselja; ali saj tak želim biti. Oh! jaz ni' sem na pravem potu. O Je¬ zus! pelji me ti na pravo 277 stezo! Stori, da mi bodo Y se sladnosti tega sveta Srenke in zoperne, da bom baniesto njih želel tvoje topljenje občutiti, in da tako vreden postanem, s teboj večno vesel,]e vživati. Ce naš. Češena si Marija, čast bodi. Usmili se nas, o Gospod! Usmili se nas! Ko pride na goro. Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. II. štacijon. v Jezusa na kriz pribijejo. • Moli mo te, o Kriste! in te hvalimo, * s * 8 križem svet odrešil. . Premisli neizrečeno bo- le čino, ktero je občutil do- 278 279 brotljivi Jezus, ko so um 1'abeljni ude, kite in žile ? žeblji prebodli. O! kako -] e to, da tvoje serce kar ža- Jošti ne poči, ker vidiš, da tvoji grehi tako neusmi¬ ljeno morč tvojega Zveli¬ ča? Saj zdaj toči solze, obžaluj svoj e grehe in reci: O dobrotljivi, zavoljo *hene križani Jezus! vlij v moje serce strah in lju¬ bezen do tebe! In, ker so t^oji grehi tisti žeblji, ki s ° tebe na križ pribili, stori 8 svojo gnado, da bodo vse m °je hude želje in občutki ha tvoj križ nabiti in tam- 280 kaj umorjeni, da bom v življenji in ob smerti teboj križan, tudi s teboj v nebesih večno kraljevati zamogel. Oče naš. češena si Marija, čast boi*’ Usmili se nas, o Gospodi usmili se nas! Na križ ga polože, Kazpnd roke, nogč; Žeblji mu zdaj nove Še rane narede. 12. štacijon. Jezus umerje na križi. "V. Molimo te, o Kriste! in to livaliio®’ O Ker si s svojim križem svet odreši*- Odpri tukaj oči in pre¬ mišljuj svojega na križ pribitega Jezusa! Poglej 281 282 vse bledo obličje Božje. Poslušaj, kako prosi od' pušenja tistim, kteri ga križajo in žalijo. Razboj¬ niku obljubi nebeško kra¬ ljestvo; svojo Mater izroči Janezu; svojo dušo pri¬ poroči nebeškemu Očetu; poslednjič pa umerje 0 nagnjeno glavo. Tedaj je moj Jezus umeri! Bes, umeri je na križi in za¬ voljo mene. O duša moja! kaj boš zdaj počela? Ob! ne hodi proč, ako ne s ponižnim in skesanim ser¬ cem. Objemi križ in zdih- ni k Jezusu: 283 O moj ljubeznjivi Zve¬ ličar! vem in spoznam, da jo moji grehi tisti raheljni, kteri so tebe tako neusmi¬ ljeno umorili. Nobene gna- ? I Kraljica spoznavavc. \ Kraljica devic, ' Kraljica vseh svetnik. Kraljica brez madeža izvir, greha spočeta, Kraljica sv.rožnega venca, za nas Boga prosi! 298 Jagnje Božje, ki gretij sveta od jemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemi ješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste sliši nas! Kriste, usliši nas! Oče naš. Cešena si Marija, Molitve. I. K presvetemu rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno,) V. Kruh z nebes si jim dodelil. O. Kteri ima vso svetost v sebi- 299 Molimo. 0 Bog, kteri si nam v Prečudnem zakramentu spomin svojega terpljenja ^pustil, daj nam, te pro¬ simo, svete skrivnosti tvo¬ jega telesa in tvoje kervi Počastiti, da sad tvojega ^rešenia vedno v sebi čutimo. 2 - K sveti Devici, Materi Mariji. Pod tvojo pomoč pribe¬ žimo, o sveta Božja porod¬ nica! ne za verzi naših pro¬ šenj v naših potrebali, te- uiuč reši nas vselej vseh Uevarnost, o častitljiva in 300 blažena Devica, naša 0o- spa, naša srednica, naš** besednica, naša pomočni' ca! S svojim Sinom na* spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sin® nas izroči. V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica! O. Da bomo vredni obljnt* Kristusovih. Molimo. Dodeli nam, svojim sin' žabnikom, prosimo, GO' spod Bog! da vedno zdravjj e na duši in na telesu vži' varno, in da bomo po ča- 301 ^titih prošnjah presvete parijo, vselej Device, se¬ danje žalosti rešeni in tečnega veselja deležni. Češena Kraljica- . Češena bodi Kraljica, *Jati milosti, življenje, Jadkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpije¬ jo zapušeni Evini otroci. “ tebi zdihujemo žalostni }. n objokani v tej solzni dolini. Oh, oberni tedaj, daša pomočnica! svoje mi¬ lostljive oči v nas, in po- jaži nam po tem revnem živ ljenji Jezusa, blaženi *ad tvojega telesa: o mi- 302 lostljiva, o dobrotljiva, 0 sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta B<>' žja porodnica! O. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsegamogočni, večitf Bog! ki si dušo in tel^ častite Device Matere Mf rije, da bi vredno prebi' vališe tvojega Sina bB 1 zaslužila, s pomočjo ste* tega Duha pripravil; daj> da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po nj®' uih milostljivih prošnja * 1 303 Prihodnjega zlega in večne Sl fterti rešeni. 3. K svetemu Jožefu. Glejte zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. J' Prosi za nas, sv. Jožef! “• Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Kaj nam, prosimo, Go- ^Pod! zaslužen j e ženina l y.°je presvete Matere Ma- r J.je pomaga, da, kar naša plahost ne premore, nam hode po njegovih prošnjah Ar, 1 'eno. " 304 4. Za vse potrebe. Gospod! ponižno te pro¬ simo, razveži po svoji mi¬ losti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje izvoljene Matere ljube De¬ vice Marije in vseli svojih svetnikov nas, svoje slu¬ žabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi sve¬ tosti; očisti tudi vso našo rodovino in naše prijati e hudobe in grehov, in na¬ polni jih z lepimi čednost¬ mi. Dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovraž¬ nike, in odženi vse hude 305 želje. Daj nam zdravo vreme in dobro letino, skaži milost našim prijat- lom in neprijatlom, in ob- Varuj to faro z vsemi, kteri v njej prebivajo, kuge, la¬ kote, vojske, ognja, potre¬ sa, povodnji, in dodeli niilostljivo vsem vernim kristjanom, živim in mrt¬ vim, v nebeškem kralje¬ stvu večno življenje, mir in pokoj. Obvaruj našega Papeža I., našega škofa I., našega cesarja I., in vso našo duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko Ondstvo vseh nadlog in Je«. in Mar. 80 306 vsega zlega. In tvoj bla- gostov pridi z nebes na nas, in bodi vselej nad na¬ mi. Po Gospodu našem Je¬ zusu Kristusu, Sinu tvo¬ jem, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božj a pomoč ostani vse¬ lej pri nas! O. Amen. Oče naš. Oešena si Marija. (Petkrat.) Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! 307 Kriste, sliši nas! Kriste usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sv. Duh, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sv. Gabriel, i Sv. Rafael, ] § vsi sv. angelji in arh- angelji, za nas Boga prosite! Sv. Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Sv. Mihael, 20 * 308 Vse s v. vrste zveličanih du¬ hov, za nas Boga prosite I Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi! Sv. Jožef,za nasBogaprosi! Vsi sv. očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Peter, » Sv. Pavel, £ Sv. Andrej, J g Sv. Jakop, / a S v. Janez, [ gs Sv. Tomaž, © Sv. Jakop, / 22 Sv. Filip, J i Sv. Jernej, \ p Sv. Matevž, g Sv. Simon, 1 309 Sv. Tadej, \ Sv. Matija, ( za nas Sv. Barnaba,} Boga Sv. Lukež, ( prosi! Sv. Marka, J V si sv. apostelj ni in evang., za nas Boga prosite! Vsi sv. učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sv. nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sv. Štefan, l za nas Sv. Lavrenc, \ Boga Sv. Tincenc, ( prosi! Sv. Fabijan in Sebastijan, za nas Boga prosita! Sv. Janez in Pavel, za nas Boga prosita! 310 St. Kozina in Damijan, za nas Boga posita! St. Gcrvazi in Protazi, za nas Boga prosita! Vsi st. marterniki, za nas Boga prosite! St. Silvester, ' St. AvgnStin, ; noga St. Jeronim, l St. Martin, \ P rosl! St. Nikolaj, V si st. škoij e in spozn OTaT- ci, za nas Boga prosite! Vsi st. učeniki, za nas Boga prosite! S Anton, za nas Boga prosi St. Gregor, St. Ambrož, 311 I za nas Boga prosi! Sv. Benedikt Sv. Bernard. Sv. Dominik, i Sv. Frančišek, ) pvosi. Vsi sv. mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sv. mnilii in pušavni- ki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magda- ' lena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, , M Sv. Anastazija, Vse sv. device in vdove, za nas Boga prosite! 312 Vsi svetniki insvetniceBo¬ žje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, za¬ nesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, \ Vsega greha, Svoje jeze, j Nagle in neprevidene / smerti, [ Skušnjav hudičevih, V Jeze, sovraštva in vse / hude volje, 1 Duha nečistosti, 1 Treska in hudega vre- \ mena, Šibe potresa, / reši nas, o Gospod! 313 Kuge, lakote in voj ske, Večne smerti, S skrivnostjo svojega sv. včlovečenja, j S svojim prihodom, j S svojim rojstvom, I S svojim kerstom in[ sv. postom, \ S svojim križem in terpljenjem, S svojo smertjo in svo¬ jim pokopom, | ^ svoj i m sv. vstaj en j em I 8 svojim čudovitniml vnebohodom, j S prihodom tolažnika sv. Duha, V dan sodbe, reši nas, o Gospod! 314 Mi grešniki, Da nam zanesi, Da nam odpusti, Da nas k pravi pokori pripelji, j Da svojo sv. cerkev I vladaj in ohrani, l Da pastirja apostol¬ skega in vse cerkve-1 ne stanove v svoji/ sv. veri ohrani, Da sovražnike svete cerkve ponižaj, Da našega cesarja ob¬ varuj, Dakršanskim kraljem in oblastnikom mir in enovoljnost daruj prosimo te, sliši nasl 315 Da vsemu keršanske- mu ljudstvu mir in edinost dodeli, Da nas vse v svoji sv. služM poterdi in ohrani, Da naše misli k ne¬ beškim željam pov- j zdigni, \ Da vsem našim do- / brotnikom večne l dari dodeli, 1 Da duše naše in naših I dobrotnikov večne- 1 nega pogubljenja | reši, Da sad zemlji daj in ohrani, prosimo te, sliši nas! 316 Da vsem vernim dušam večni po¬ koj dodeli, Da nas usliši, Sin Božji, , ^ Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, itd. usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, itd. usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče nas . . . © — oe a . _ OD >00 o a 'ao 317 Molitve. t K presvetemu rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) Kruh z nebes si jim dodelil. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. 0 Bog, kteri si nam v Prečudnem zakramentu s Pomin svojega terpljenja Zapustil, daj nam, te pro¬ simo, svete skrivnosti tvo¬ jega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvo¬ jega odrešenja vedno v sebi čutimo. / 318 2. Za odvernjenje vsehčnadiog in nevarnost. Tsegaiuo sočni, večni Bog, nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nad¬ loge. IJsmili se vseli ver¬ nih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Je¬ zus Kristus voljno grešni¬ kom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu od- verni, milostljivi Oče! za¬ služene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti,pun- 319 te, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalost¬ ne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika, našega papeža I-j in vodi ga po potu več¬ nega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi Prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar Vseh vernih! glej milost¬ ljivo na svojega služab¬ nika, našega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je postav- 320 ljen, z besedo in djanjein k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kralje¬ stev! dodeli svojemu slu¬ žabniku, našemu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, da bo, ker je iž tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vse¬ lej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in go¬ sposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar more 321 ^ troji Božji časti, k na¬ jemu zveličanju in k miru *n sreči vsega, keršanstva Pripomoči. Prosimo tudi, kar hočeš, ( *a nam je prositi, za svoje Prijatle in neprijatle, za Zdrave in holne, za vse kostne in revne kristja¬ ne, za žive in mertve. Vsegamogočni, večni J*og! ki gospoduješ čez ^ive in mertve, in seusmi- vseh, ktere iz vere in nobrih del za svoje spo¬ znaš, pohlevno te prosimo, ( *a vsi, za ktere smo se na¬ menili moliti, kteri so še Jez. in Mav. 21 322 pri življenji ali pa so s e že s sveta ločili, na proš' njo vseh tvojih svetnikom od tvoje dobrote odpu* šen je vseh svojih greho* dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru ! pravo edinost v veri, bre^ vsega razdertja in ločitve* Preoberni naše serca } pravi pokori in k pobolj' šanju našega življenja* Vžgi v nas ogenj svoje ljU' bežni. Daj nam goreče želj® po vsi pravičnosti, da tj bomo, kakor tvoji pokoruj otroci, vživljenjiin vsmrb prijetni in dopadljivi. 323 Tebi, o Gospod! bodi Vedno priporočeno, yse na- d jan j e in nehanje, naše uelo in opravilo, naše živ- vjenje in naša smert. Daj nam, tvojo milost tukaj vživati in tamkaj z Vsemi izvoljenimi doseči, ua te bomo v večnem ve- felji in zveličanji hvalili }U molili. To nam dodeli, Dospod nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu na¬ šem in Odrešeniku, kteri 8 teboj živi in kraljuje, v edinosti svetega Duha, Dog vekomaj. Amen. 21 * 324 V. Božja pomoč ostani vselej pri nas! O. Amen. 08e naš. češena si Marija. (Petkrat-) Mtere molitve in dobre dela, s kterimi se lahko odpustki zadobij 0, Opoiulia: 1 . Rimski papež tirjajo, da s ? molitvice, za ktere so odpustke dodali' 1 ' pobožno in s skesanim sercem molij 0, 2. Zvezdica * konec molitve pome 01 ' da se odpustek tudi dušam v vicah 1 prid oberniti zamore. t 8. Besede: „ob mescu popolnem® pomenijo, da kdor molitvico celi mes® 0 moli, saj po enkrat na dan, in sv, z ®' kramente vredno prejme, zndobi pop 0 *' 325 odpustek, če tudi sicer moli, kar se * sadobljenju odpustkov navadno tirja. 1- Kdor obudi tri Božje čednosti: e ero, tipanje in ljubezen, zadobi Jselej 8 let 135 dni odpustka * mescu popolnoma). * 2. Kdor pobožno izreče: Jezus, Marija! 25 dni odpustka; ob smrtni ttr i popolnoma odpustek. 3. Bodi češen in hvaljen vsaki vodi in vladaj. Amen.“ 100 dni. Ob mesen popolnoma. 9. Kdor se prikloni kadar moli; „Čast bodi Bogu Očetu itd J 30 dni- 10. Če se podoba svetega križa pobožno kusne: 1 leto. 327 11. Če se moli molitev sv, Ber¬ narda: „Spomni se, o Devica 11 itd, 3 00 dni vselej. 12. Kdor moli roženkranc svete Brigite, od vsacega zernja 100 dni. * Ob mescu popolnoma, in še druge odpustke. 13. Za lavretanske litanije 300 dni vselej; popolnoma ob 5 Ma- 1- ijmh poglavitnih praznikih. 14. Če se moli zvečer psalm: »•& globočine “ itd. in se pristavi: ,»Bog jim daj večni mir in pokoj “ Bd. Kdor tega ne zna, naj moli » Oče naš“ in „ Bog jim daj večni itd. 100 dni/ * 15. Angeljsko češenje: 100 dni; mescu popolnoma. 16. Kdor pred sv. rešnjim Te¬ lesom poklekne; 200 dni. 328 17. Vsaki dan Marij nega mesca (majnika) 300 dni, * ob mescu po¬ polnoma, kdor Marijo očitno, »H pa tudi doma na tihem časti. Posebni odpustki za ude bratov- šine Matere Božje. 1. Za izpraševanje vesti zvečer : 7 let. * 2. Kdor gre ob delavnikih k sv- maši: 7 let. * 3. Kdor ubozega bolnika obiše'- 7 let. * 4. Kdor gre v kako pobožno zbi- rališe, ali k službi božji, k pridigi kakemu duhovnemu govoru: 7 let. * 5. Kdor moli za koga, ki je v smertnih težavah ali kadar rflt> zadnjo uro zvoni: 7 let. * 6. Kdor moli za spravo med sovražniki: 7 let. * 329 7. Kolikorkrat svoj sklep po- boljšanja ponoviš: 40 dni. Veliko duhovnega dobička ima, Wor škapulir nosi; ali če ima pri sebi rožni venec ali podobo križa¬ nega Jezusa, ali kako blagoslovljena svetinjo; ali če je ud kake od cerkve poterjene bratovšine. — 60 dni od¬ pustka imajo udje bratovšine ved¬ rega češenj a sv. rešnjega Telesa vsaki dan za vsako dobro dela. 380 Svete pesmi. Pri sv. maši. Perva. J^red stolom tvojo milosti Tvoj verni ljud kleči: In tebe, Bog, v ponižnosti Svoj’ga serca časti. Štor’ milost tim, kater’ želi V solzah oprat’ lastne dolgi! Odpusti, 060, grešnikom, In skaži se dobrotljiv nam! Dobrot — ljiv — nam; Dobrotljiv skaž’ se nam! Ob dari tvoje smo prišli Kakor zgubljeni sin, In kakor ovce smo zašli, Zgubili tvoj spomin. Al, oče vsega usmiljenja, Na »erca polno užaljenja Z dopadajonjem dol’ poglej, In svojo milost zopet daj! Iu mi — lost — daj, ln milost zopet daj ! 331 Slava. Čast bod’ na visokosti Bogu na vekomaj, In mir po širokosti Na zemlji bod’ vselej ! Ponižno vsi pojemo Teb’ hvalo trojni Bog! Od tebe zgolj prejmemo Rešenje iz nadlog. Bvangelij. Iz božjih ust so zliva Svet’ evangelium, Na temu dnu počiva Keršanski uk in um. Modrost nas sama viža, Resnica nas u8(: Kdor se pod njo poniža, Ta srečno prav živi. Vera. Gospod, pred tabo s trepetanjem Te tvoja verna stvkr spoznA, In ver’je z živim spoštovanjem Na tebe pravega BogA, Tud’ vor’je v tvoj’ga ljub’ga Sina, SpoSefga od svet’ga DubA, 332 Ko Jesova ga korenina V deviškem cvetji je sevetla. Da je prišel iz zgolj ljubezni Ljudi nas spravit, Bog! 8 tebo Da na-se vzel je vseh bolezni, Prelil na križu kri svoj6. Da spet je vstal, pekel premagal, Na desnem tebi zdaj sedi: Da nas bo enkrat vse prevagal Sodnik pravični vseh stvari. Darovanje. Tvoj mašnik zdaj daruje, Gospod, lete dari, Z njim tud’ tvoj ljud zdihuj«, In s sercem kvišk’ puhti. V tem kruhu je in v vinu Za grehe naše dar, K tvoj’ga Sina spominu Je obložen altar. Svet ali Sanktus. Poj: Sveti, sveti, sveti Je Bog in naš Gospod! Z angeljci pojte: Sveti Si ti Bog, Sabaot! V nebesih in na zemlji Vso hvalo, čast vselej Stvari, Bog! svojih jemlji Zdaj in na vekomaj? Po povzdigovanji. Poglej, naš Oče, z visokosti "Ves milostljiv na ta altar! Ti na-nj postav’mo po dolžnosti Zdaj tebi dopadljivi dar: Ta dar je sam tvoj Sin edini Iz zgolj ljubezni darovan, Za nas prisojen umornini — Strašno na križn bil zaklan. Slabosti on vse naše nosi, Da nas pripravi v sveti raj. On pri Očetu za nas prosi, Dab’ v njem živeli vekomaj. Naj to ljubezen ta ognjena S prošnjami, Jezus, omeči, Da se ta tvoje smerti cena Nad nami nikdar ne zgubi. Jagnje božje. Poglejte Božje Jagnje, Kak toči svojo kri, Kako zdaj glavo nagne, Kako za nas medli! On grehe nam odjemlje, On nosi vse dolgd, Pokrajne cele zemlje Po njem le mir dobe. Povživanje. Gospod, jaz nisem vreden, Da tebe bi zavžil, Al’ reci, da bom vreden, In vrednost bom dobil! V duhu te prejeti Iz srca hrepenim, Daj ženin naš presveti, Da milost to dobim! Konec. Zdaj jagnje smo dar’vali Ta dar je, Bog, tvoj Sin Mi smo vsi skup spoznali Tvojih darov spomin. Daj, da bomo prejeli Rešenje z grešnih vez, In zadnjift nam dodli Svoj blagoslov z nebes! 336 Druga pesem pri sv. maši. Začetek. Pred Bogom pokleknimo, Povzdignimo sercč; V nebesa zdaj pošljimo Vse misli in želje! Ta dar presvete maše Sprejmi od nas, o Bog! Naj zbriše grebe naše, Naj varje vseh nadlog! Slava. Bogu bod’ čast in hvala Na zemlji mir ljudem; K’ milost Božja dala Rešenje vsem stvarem. Bog! hvalo tl pojemo, Prišel si greh odvzet; Ti slavo, čast dajemo, Ti sam, o Bog! si »vet! Evangeli. Bog sam nam oznanuje V življenji srečno pot, Temoto razsvitljuje, Nas varje grešnih zmot. 386 Kristjani, poslušajmo, Kaj Jezus nas uči! Po njem se vsi ravnajmo, On zglede nam deli! Vera. To verjem, Bog nebeški, Da ti si Stvarnik moj; Odrešil rod človeški Je Sin edini tvoj; Svet Duh pri nas prebiva Od Jezusa poslan; Pomoč njegovo vživa Na svetu vsak kristjan. Darovanje. Sprejmi, Bog, Oče večni, Za nas prečisti dar, K’ ga Jezus mašnik večni, Dajč na svet altar, Za naše hudobije, In celega svetd; Kaj nam jih čisto zmije, Nam tvojo milost dčl Svet ali Sanhtus. Svet, svet, svet Bog nebeški, Oblast imaš čez vse! 337 Te* svet in rod človeški Ti hvalo, čast da,ji. Naj vedno hvaljen bode, Česen in povikšan, Odrešit vse narode Od B6ga nam poslan! Po povzdigovanji. O angelci, hitite, In pridite z nebes! E nam’ sveti kruh molite, Ni vež kruh, Bog je res. Počutkom vsem telesa Je Jezus tukaj skrit; Dab’ skoraj šli v nebesa Ga gledat in častit! Poviivanje. Moj Jezus! tebe vžiti Iz soroa jaz želim; Pa k teb’ ne morom priti, Ker tolikrat grešim. Operi dušo mojo, Slabosti njene veš; Pokaži milost svojo, Da v revno sčrce greš! in Mar. 28 388 Kon