Slovo Manje, Matere Milosti, Mariboru dne 2. julija 1893. Pridiga. V Mariboru 1894. Založil frančiškanski samostan. Spisal in govoril Jožef Fleek, duhovni svetovalec in dekan v Jarenini. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 64967 Pridiga. „Z njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro". Modr. 7. 11. Skoz neki kraj Spodnje Štajarske de¬ žele, kjer vinograde posestniki sami ob¬ delujejo in postarani hrami le samo ime »vincarija« še imajo, so leta 1850 že¬ leznico delati nameravali. Odločeno je bilo, da bo železniški hlapon ravno skoz sredo hrama letel, v katerem je pošteni kmet s svojo ženo in s svojimi otroki prebival. Rodbina je morala, dokler ne bodo oče novega hrama sezidali, v tesni vincariji prebivati. Odrašeni sin in nje¬ gova sestra sta zelo huda bila, da bosta morala zdaj svojo ljubo hišo zapustiti, sta tudi očetu svetovala, naj gospode železnice pregovorijo, da bodo bolj spo- dej merili, hram pa v miru pustili. Mo¬ dri oče pa so pustili otroke govoriti, so se v voljo božjo udali in se s tem to- i 2 lažili, da bodo s svoto rešitve veliko lepši hram sezidali. Neki den pa reče mlajša hčerka dvema nasprotnikoma: »Tiho bodita in pomirita se, saj tudi naša ljuba mati z nami v vincarijo gredo«. Ta beseda: saj tudi naša mati z nami v vincarijo gredo, je nasprotnika pomi¬ rila. Rodbina je stari hram zapustila in po zimi v tesni vincariji prebivala, oče pa so lepši hram sezidali, v katerem so vsi veseh in srečni živeli; v novem hramu so vsi otroci svojo gostijo imeli, v novem hramu se je celo slovesna pri- micija obhajala. V enakem položaju smo tudi mi, moji ljubi poslušalci. Kladvo in kramp je že pripravljen, roka se že povzdiguje, ki bo tužni osodi služila, dozdanjo Materi božji posvečeno cerkev podreti in na njenem mestu novo, večjo in veličastnejši hišo božjo postaviti. Mi vsi smo se te cerkve navadili, smo jo ljubih in radi obiskovali. Popisati ne moremo različnih milostij, katere smo tukaj od ljubega Boga, od milega Jezusa prejeli. O kolikokrat smo v dušni in telesni sili v to božjo hišo prišli, smo vsegamogočnega Boga molili in prosili, in s trdnim zaupanjem 3 se Mariji, Materi Milosti, priporočevali, in potolaženi in okrepčani smo to cer¬ kev zapustili. Gotovo marsikateri od nas more govoriti s sv. pismom: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. O kako radi so gospodi in gospe v to cerkev zahajali, niso bile zastonj njih stopinje, na priprošnjo Matere božje so prejeli potrebne milosti, da so z veseljem potrdili besede sv. pisma: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. Pobožna dekla je zgodaj vstala, in ko je še njena gospoda spala, je že k prvi sv. meši prišla, je lepo Jezusa molila in Marijo počastila, svojo dušo in svoje telo in celo svoje delovanje Jezusu in Mariji izročila; taka deklina je pa tudi vedno srečna, vesela in rada govori s sv. pismom: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. Kakor studenčna voda zgine, kadar vodna žila drugo pot vzame, tako bodo od jutre se posušili vsi studenci božjih milostij, v tej hiši božji dozdaj tekočih. Ker nam naša glava preblage spo¬ mine te cerkve podaja, je tudi naše srce tužno, in skorej s solznimi očmi vze- memo danes slovo od te Materi Milosti i* 4 posvečene cerkve. Kako pa bomo danes od te hiše božje slovo vzeli, in kaj nas to slovo uči, vam hočem s pomočjo sv. Duha in s priprošnjo Matere Milosti povedati. I. Jezus v presv. Rešnj. Telesu bode v posebno slovesni procesiji v začasno hišo božjo prenesen, in tudi čudodelna podoba usmiljene Matere božje bo postavljena na oltar v začasni kapeli novega samo¬ stana. Preden se pa to zgodi, hočemo od te hiše božje slovo vzeti. 1. Mi pa bomo spodobno slovo vzeli, ako si zgodovino te cerkve pred oči postavimo. V mestu Maribor, katero je v poprejšnih časih komaj tretjino da¬ našnjih prebivalcev imelo, je bilo več cerkev in samostanov, kakor jih je zdaj. Bili so tukaj častiti oo. Minoriti, ki so pri Dravi imeli svojo cerkev in samo¬ stan, kjer je zdaj vojašnica. Bili so tukaj častiti Jezuiti, ki so zdanje duhovsko semenišče in cerkev sv. Alojzija imeli in šolsko mladino podučevali. Bile so tukaj sestre Celestinke, katere so svojo cerkev in samostan imele, kjer je bilaj kresija, potem okrajno glavarstvo in zda 5 so privatni hrami g. barona Godi. Tukaj je bila mestna farna cerkev sv. Janeza Krstnika, v 16. stoletju sezidana, katera je od 1. 1859 stolna cerkev in je zdaj znotraj in zunaj prav okusno in umetno olepšana. Na mestu, kjer se zdaj novi poštni hram zida, je stala cerkev sv. Duha. V Mariborskem gradu je še ka¬ pela Lavretanske Matere božje, v kateri so »Sveti Oče« Pij VI. na praznik sv. Jožefa, to je 19. sušca 1782, sv. mešo služili. V ulici vseh svetnikov je bila cerkev vseh svetnikov, kjer so Slovenci službo božjo imeli. Že v 13. stoletju je bila cerkev sv. Urha blizu sedanje vo¬ jaške bolnišnice. Od cerkve sv. Urha se govori, da je bila prva farna cerkev v Mariboru. V tej cerkvi so imeli Slo¬ venci od 1. 1745 službo božjo. L. 1810 so cerkev sv. Urha podrli, pokopališče zaprli, vse župnijske knjige v ta samo¬ stan prinesli, in ta cerkev je postala od 1. 1810 slovenska župnijska cerkev. Ta cerkev je že blizu 300 let stara. Pobožen grof, Janez Jakob Kiselj, je to cerkev in ta samostan 1. 1613 za častite Kapucine sezidal; Ljubljanski škof Tomaž Kron so vogelni kamen tega samostana 1. maja 6 1613 blagoslovili in Sekovski škof Jakob Rottenbach so 28. oktobra 1620 to cer¬ kev posvetili. L. 1784 so oo. Minoriti cerkev, samostan in 1. 1810 tudi žup¬ nijo dobili. Od 1. 1818 so bili tukaj svetni duhovni, od 1. 1833 do 1848 so bili tukaj častiti oo. Liguorjani, in od L 1848 do 1. maja 1864 so svetni du¬ hovniki slovensko župnijo oskrbovali. Že slavni knez in škof Anton Martin Slomšek so spoznali, da ima Maribor premalo cerkev, so pa tudi hoteli v mestu svojega sedeža samostane imeti. Vpeljali so tedaj društvo gospej in z njih pomočjo so ustanovili samostan častitih šolskih sester. Le nekoliko hišic so imele v najem za šolo in stanovanje. Ali ker so te preblage sestre trdno zaupanje na Boga in na priprošnjo sv. Jožefa imele, in ker so v mestu in v okolici zmirom več zaupanja, spošto¬ vanja, ljubezni in pomoči dobile, so si kupile lastni hram in zdaj imajo svoj prostorni samostan in svojo krasno cer¬ kev. L. 1860 so škof Slomšek tukajšnjega župnika g. Jožefa Kostanjovec-a za stol¬ nega župnika povzdignili, mestnega ka¬ plana g. Franca Lorenčič-a za provizorja 7 tukaj postavili, in so skrbeli, da bi ča¬ stiti sinovi sv. Frančiška to cerkev, ta samostan in župnijo prevzeli. Milostljivi knez so pa tudi gosp, provizorju zapo¬ vedali, po mestu in po celi župniji mile dare pobirati, da se ta cerkev podaljša in olepša. Zgodilo se je tako; stari že piravi oltar, ki je tukaj med dvema stran¬ skima oltarjema stal, je bil odstranjen, in kjer je poprej žagreb bil, je postal lep prostor za presbiterij, in na zadnjo steno je bil postavljen novi altar z vno¬ vič pozlačeno čudodelno podobo Matere Milosti. Takrat se je tudi napravil novi stolp. 1. maja 1864 so prišli častiti očeti Frančiškani, ki so samostan, cer¬ kev in Slovensko župnijo prevzeli. V poznejših letih je bila ta cerkev po darovanju faranov in skoz trud častitih očetov Frančiškanov slikana in olepšana. S časom je dobila ta cerkev nove orgle, dva nova stranska oltarja sv. Jožefa in sv. Frančiška, izvrstno in jako milo po¬ dobo Lurške Matere božje. Novi lustri, novi svetilniki, nove lampice. nove ban- dere so kinčale cerkev Matere Milosti. Ali ker je ta cerkev že stara in zaradi njene mokrote slikarija svoje barve in 8 kinč svojo lepoto zgubi in je tudi zelo temna, posebno pa, ker je za 8000 duš premala; se je želja sprožila, novo cer¬ kev sezidati, novo svetišče Materi Milosti napraviti. Častiti za blagor duš vneti menihi so prevdarjali to dolgoletno pravično željo in so spoznali, da do- zdanja cerkev za 8000 duš je pre¬ mala, za službo božjo pretemna, za lepoto in potrebni kinč premokra. Za¬ torej so sv. Duha na pomoč klicali, v tem oziru se Materi božji in sv. Jožefu, sv. Frančišku Ser., sv. Antonu in sv. Filumeni priporočevali. Posvetovali so se pa tudi s preč, prednikom svojega reda, posvetovali so se z našim milostljivim knezo-škofom, ki so za božjo čast vneti, za lepoto božjih hiš navdušeni in goreči za vse dobro. Posvetovali so se z odlič¬ nimi duhovniki Lavantinske škofije in z drugimi zvedenimi gospodi, posve¬ tovali so se s svojimi različnimi pri¬ jatelji in dobrotniki te farne cerkve. In ker so povsod priznanje in na¬ vdušenje našli, so sklenili, z božjo po¬ močjo novo, veliko večjo in primernejšo cerkev sezidati, novo in velečastnejše svetišče Materi božji postaviti. Ob enem 9 so pa tudi sklenili, nov, mestni lepoti primeren samostan napraviti. Po načrtu bo nova cerkev tako velika, da bo celo ladijo dozdanje cerkve, pa tudi nekoliko verta in severno stran starega samo¬ stanu obsegala. Cerkev in samostan bosta blizu 300.000 goldinarjev (600.000 kron) stala. Ali častiti oo. menihi se niso ustrašili ne velike svote, ne truda, ne skerbi. Revni kakor sv. Fran¬ čišek, brez denarja kakor sv. Anton, so začeli svoje imenitno delo. Z dovoljen¬ jem visoke c. kr. namestnije so upeljali društvo, v katerem udi vsako leto 60 kr. darujejo; blizu 10.000 udov že šteje to društvo. O, s posebnim veseljem da¬ rujejo društveniki svojo letnino k božji časti in k časti Matere Milosti, ker so prepričani, da jim ljubi Bog vse to obilno povrnil bo, in Marija jim bo na¬ klonila svojo materino ljubezen in spro- sila božjega blagoslova. Za Marijino čast vneti častiti očeti Frančiškani so gosp, župnikom prijazno pisali in jih prosili, naj blagovolijo oklicati, da bodo svoje brate poslali, milih darov pobirat za novo cerkev Matere Milosti v Mariboru. Povsod so verni te poslane 10 brate s prijaznim obrazom in z lepimi besedami sprejeli ino z veseljem po svoji moči darovali, ker bi tudi oni radi imeli delež dobrega dela in za- služenje pri Bogu in pri Materi Milosti. 2. Spodobno slovo bomo vzeli od te cerkve, ako si tudi dnes„ zgodovino čudodelne podobe Matere Milosti prav živo pred oči postavimo. Pobožna vdova Ivana Felicita gro¬ fica Stubenberg je šla leta 1746 na božjo pot k sv. Frančišku Ksaverju pri Gornjem-Gradu. Po dokončani pobož¬ nosti se je vernila in prišla je v Konjice. Tam gre dne 23. maja 1746 v nadžupnijsko cerkev k sv. meši, po taisti pride v žagreb, kjer zagleda na steni podobo Matere božje, tako lepo in milo, da si ji je vnela želja, to po¬ dobo v last dobiti. Ta podoba je bila nekdaj v cerkvi, pa je morala se umak¬ niti novi podobi. Grofica to podobo s se¬ boj vzame v Gradec, kjer jo je preno¬ viti in olepšati dala. Umetnik, ki je to podobo olepšal, in njegova žena sta čudovitno ozdravela. Blagorodna grofica olepšano podobo prinese v kapelo svoje graščine Freibiichl blizo Lipnice in po- 11 zneje v Maribor. Tukaj so se očividno uresničile besede Marijine, katere je iz¬ govorila pri obiskovanju Elizabete: »Od¬ sihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi«. Že drugi dan so Mariborski prebivalci izvedeli, da je k njim pri¬ romala Marija, Mati Milosti; vsaki jo je hotel obiskati, videti, počastiti. Ker je bilo v Mariboru še več obiskovalcev, je grofica to čudodelno podobo darovala dne 24. januvarja 1747 častitim oo. Mino¬ ritom iz reda sv. Frančiška. V cerkev Minoritov pri Dravi je bila podoba Ma¬ tere Milosti dne 25. januvarija 1747 na veliki oltar postavljena. V tem novem svetišču je Marija pokazala, da je resnično Mati Milosti. Že v prvih 5 letih je bilo v zahvalo za njene dobrote poslanih 500 tablic, različnih pisanih spričeval, dragocenih cerkvenih oblačil, biserjev in prstanov; v cerkvi pa je bilo veliko brgelj in palic taistih, ki so pri Mariji pomoč našli. V teh letih so 800 za- dobljenih milostij našteli, ko so romarji iz Štajerskega, Kranjskega, Koroškega Avstrijanskega in Ogerskega na božjo pot v Maribor prišli. Ker so častiti Minoriti leta 1784 cerkev in samostan pri Dravi 12 zapustiti morali, so to cerkev in ta samo¬ stan dobili, in so čudodelno podobo Ma¬ tere Milosti v slovesni procesiji leta 1787 v to cerkev prenesli in na prednji oltar postavili. Ta čudodelna podoba, ki je 106 let v tej hiši božji, bo dnes v slo¬ vesni procesiji na rokah častitih sinov sv. Frančiška v začasno kapelo novega samostana prenesena, in kadar bo nova cerkev na tem mestu sezidana, bo tudi čudodelna podoba Matere Milosti v prednji oltar postavljena, kjer bo ostala in se častila, kadar nobenega od nas več ne bo. Kdor pa želi obširnejšo zgo¬ dovino čudodelne podobe in različnih čudežev brati, ki so se na priprošnje Matere Milosti tukaj zgodili, naj vzame knjižico, katero so spisali nekdanji tukajšnji čast. o. guardijan, P. Nikolaj Meznarič. 3. Mi bomo spodobno slovo od te cerkve vzeli, ako se večnemu Bogu in ljubi Materi božji za vse v tej cerkvi prejete dobrote in milosti prav srčno zahvalimo. O pomislite, kolikokrat ste pri telesnem in dušnem trpljenju tukaj zdihovali, molili in prosili, in na pri¬ prošnjo usmiljene Matere vam je ljubi Bog 13 pomagal, govoriti ste mogli s sv. pismom: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dohro». O kerščanska duša, za¬ hvali se danes za vse milosti in deleže svetih meš, pri katerih si tako lepo Jezusa molila in Marijo častila. Zahvali se kristjan za milost odpuščanja grehov, katero si tukaj dobil, zahvali se za vse prejeta sveta obhajila. Zahvali se za zlati čas, katerega si rabil, da si tukaj poslušal božjo besedo, katera te je pod¬ učila, okrepčala, tolažila in razveselila. Zahvali se za vse žlahtne vtise, katere si tukaj pri različni službi božji, pri milem petju, pri občni molitvi dobil. Zahvali se za vse dobre sklepe in pobožne namene, katere si od sv. Duha razsvetljen, od pogleda čudodelne podobe ganjen, na¬ vdušeno storil; o govori besede sv. pisma: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. Od bližnjih in dalnjih krajev so prišli romarji, ki so tukaj svete za¬ kramente prejemali, se Jezusu in Mariji priporočevali. Leta 1862 je neki dan prišlo več žen, ki so svoje bolne otroke s seboj prinesle. Pri sv. meši so svoje bolne otročiče Jezusu in Mariji daro¬ vale, pri povzdigovanju so svoje male 14 bolnike na kvišku povzdigovale in ko so mešnik blagoslov delili, so sebe in svoje otroke pokriževale; po kolenih so šle okoli oltarja in svoje male škro¬ pile z blagoslovljeno vodo. Gotovo, ni bil zastonj njih božji pot, sprosile so zdravje svojim otrokom in z veseljem potrdile besede: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. Spomin¬ jam se lepe novosti: Ko so naš milost¬ ljivi knezoškof pred kratkim po naših Pohorskih planinah hodili, Pohorskim otrokom zakrament sv. birme delili in dobro Pohorsko ljudstvo blagoslavljali, so pobožne matere s svojimi nedolžnimi otročiči k stezi prišle in klečale, da bi višji pastir jih in njih otroke blago¬ slovili, ker dobro vedo, da nebeški pri¬ jatelj mladine po škofovskih rokah blago¬ slavlja njih ljube otroke. Ko sem na tukajšnji gimnaziji verozakon učil in službo božjo v cerkvi sv. Alojzija opravljal, sem zapazil, da so dijaki Marijine pridige najbolj poslušali, sem jih večkrat v šoli in v cerkvi opo¬ minjal, Marijo Devico častiti in cerkev Matere Milosti večkrat obiskati. Našel sem tukaj dijake klečati in Marijo De- 15 vico častiti. Marsikateri dijak si je tukaj pri Mariji sprosil milost svojega po¬ klica, svojega stana. Vsi taisti dijaki, ki so zdaj v duhovskem ali svetnem stanu, še častijo Mater božjo, so vedno kerščan- skega obnašanja in bodo radi govorili besede sv. pisma: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. Tudi jaz se imam veliko zahvaliti, ker sem od leta 1860 do 1863 tukaj kakor kaplan službo božjo opravljal. V teh 3 letih nisem okusil nobene brid¬ kosti, nobene bolezni občutil; moj poklic je bil lahek jarem, moje delovanje sladko breme. Tudi jaz moram priznati velike milosti, katere sem v tej cerkvi na pri¬ prošnjo Matere Milosti prejel, tudi jaz potrjujem besede sv. pisma: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«. 4. Četrtič bomo od te cerkve spo¬ dobno slovo vzeli, ako Boga in Marijo za odpuščanje prosimo, v čem smo se v ti hiši božji pregrešili. Gotovo smo vselaj z dobrim namenom v cerkev prišli, ali slabosten človek hitro kaj misli, ali poželi, ali govori, kar Boga žali. Morebiti tudi našo obnašanje ni bilo vselaj po volji božji. Zatorej vze- 16 mimo danes slovo od te cerkve s sol¬ zami, ki tečejo iz zgrevanega srca. Pro¬ simo ljubega Boga za odpuščanje, da smo večkrat tako raztreseno, tako mlačno, tako slabo molili. Prosimo za odpuščanje, da smo večkrat brez potrebe tukaj go¬ vorili, se radovedno po cerkvi, po drugem spolu ozirali. Prosimo za od¬ puščanje, kjer smo morebiti Boga bolj razdražili kakor molili, Marijo devico bolj žalili kakor častili. O prosimo Mater Milosti, da bo ona nam pri svojem božjem sinu sprosila odpuščanje vseh nepopolnostij, katere smo v tej cerkvi za¬ krivili. Saj tudi jaz imam veliko pro¬ siti, odpušanja si moram sprositi, ako sem v spovednici pri enem preoster, pri drugem premehek bil, sprositi si moram odpuščanja pregreškov, katerih se duhovnik pri sv. meši tako lehko in hitro naleze, sprositi si moram odpu¬ ščanja, ako sem kakor mladi duhovnik na kanceljnu bolj sebe kakor Kristusa pridigoval. O vsak od nas ima vzroka, dnes za odpušanje prositi taistih ne¬ popolnostij, s katerimi smo v tej cerkvi Boga in Marijo žalili. Vsak naj, preden to cerkev zapusti, svojo roko 17 na prsi položi, svoje oči na kvišku povzdigne in naj zgrevanim srcem moli: »Ljubi Jezus, odpusti nam naše grehe«. »Sv. Marija, Mati božja, prosi za nas uboge grešnike«. 5. Petič bomo danes od te cerkve spodobno slovo vzeli, ako pobožen namen storimo, da hočemo zidanje nove cerkve podpirati ino z vso močjo skr¬ beti, da Marija, Mati Milosti novo in stalno svetišče dobi. Hudo je sicer zdaj za denarje, po- mankanje je tu in tam, ali če imamo dobro voljo, k božji časti in k časti Matere božje kaj dobrega storiti, bomo še vedno kaj pri sebi našli. Bodimo usmiljeni in milodarni, in usmiljena Mati nam bo pri Bogu usmiljenje spro- sila. Kako ljubi Bog človeška srca vodi, budi in oživlja, se vidi, da ljudje v da¬ našnjih časih, ki je hudo za denar, ve¬ liko več darujejo, veliko več k božji časti in bližnjemu v korist storijo. 10.000 dobrotnikov je že vpisanih, ki s svojo letnino podpirajo zidanje nove cerkve. O stanovitni ostanite vsi udi, radovoljno plačujte svojo letnino! O storite to ve¬ selje svojemu angelju varhu, da bo 18 vaša dobra dela zapisal, da bo vaše ime stalo v bukvah večnega življenja. Pri¬ dobite pa tudi svoje prijatelje in pri¬ jateljice za to društvo, da bo številka udov prišla na 36.000. Lozej bomo od stare cerkve slovo vzeli, ako že zdaj v duhu gledamo novo svetišče Matere Milosti. O kako veselje boste imeli, kako radost v svojih srcih občutili, kadar boste vidili in gledali novo velikansko cerkev in čudodelno podobo Matere Milosti na novi stalni prednji oltar nove cerkve povzdignjeno. Ljubi Bog bo na priprošnjo Matere Milosti vsem blagim dobrotnikom to ne¬ dolžno in sveto veselje tudi srečno do¬ živeti, dočakati dal. Po celi naši ljubi Lavantinski škofiji se lepo povzdiguje kerščanski duh, po celi naši mili Štajerski deželi plameni goreča ljubezen ljudi, ki želijo in hitijo svoje farne cerkve podaljšati ali širiti, taiste olepšati, prenoviti ali celo nove sezidati; Bog sv. Duh pa naj njih življa in utrdi v tem preblagem in svetem namenu! II. Kaj nas pa to slovojemanje uči? 19 1. To slovo nas uči, svojo farno cerkev ljubiti, najrajši v svojo farno cerkev k službi božji hoditi, za kinč in lepoto svoje božje hiše skrbeti. Kadar iz drugih župnij pridete v Maribor, kjer imate tukaj večkrat raz¬ lična opravila, in mimo stolne cerkve ali mimo cerkve Matere Milosti greste, o nikar ne pozabiti v hišo božjo sto¬ piti, nekoliko časa se v taisti pomuditi, Jezusa v presv. Rešnj. Telesu počastiti, Marijo, Mater Milosti, sv. Janeza Krstnika in druge svetnike in svetnice božje po¬ zdraviti ; ker lepo bi ne bilo, mimo hiše svojega najboljšega prijatelja, mimo hrama svoje ljube Matere iti. 2. Današnje slovojemanje nas uči, tudi svojo hišo, v kateri prebivamo, ljubiti in spoštovati. Božja previdnost nam je hram odločila, v katerem mo¬ ramo skrbeti, da bo ljubi Bog in angelji božji z nami prebivali. Naj bo naša hiša tudi hiša božja, da bomo svoje juterne, večerne in jedilne molitve zvesto opravljali, svoje dolžnosti iz ljubezni do Boga spolnjevali, se vedno tiho, mirno, čisto in pobožno obnašali. Kjer pa je kletev in prepir, kjer gospodari nemir 20 in nespodobnost, iz take hiše angelji hožji bežijo in hudi duhovi tam rogo¬ vilijo. Ako v resnici ljubimo svojo hišo, bomo tudi najrajši doma ostali, naš hram nam bo največ veselja prinesel. Kolikokrat moramo svojo hišo zapustiti, vselaj se z blagoslovljeno vodo poškro¬ pimo, in Jezusu, Mariji in angelju varhu v varstvo izročimo! In kadar svoje opra¬ vila dovršimo, le hitro domu. Zakaj večkrat se zgodi, da, ko se gospodar in gospodinja po mestu potikata in mestne veselice iščeta, so jima doma hrami zgoreli ali se je druga velika nesreča pri gospodarstvu zgodila. Le taisti je najboljši gospodar, kateri svoje največje veselje doma pri svoji rodbini najde. Le taista gospodinja je najboljša, ki se ne potika pri sosedih, ampak pri svojem gospodarstvu svoj kratek čas, pri svojih otrokih svoje veselje ima. Le taisti mla¬ denič je hvale vreden, ki ob nedeljah in praznikih na večer doma ostane in svojemu očetu ljubo živino krmiti po¬ maga. Le taista deklina je Bogu in ljudem ljuba, katera svoje naj večje ve- 21 selje najde v sredi svojih ljubih starišev, svojih predragih bratov in sester. Današnje slovojemanje nas zadnjič uči, da bomo, kakor danes od te hiše božje slovo jemljemo, tudi enkrat od svoje hiše slovo vzeli in se podali v neskončno večnost, iz katere nič več nazaj ne pridemo. Srečen pa bo naš odhod, ako tukaj po Jezusovi sv. veri in po izgledu Matere Milosti živimo, ako dolžnosti svojega stanu vselaj z ve¬ seljem in iz ljubezni do Boga spolnju¬ jemo, ako svoje križe in bridkosti v duhu pokore, za odpuščanje grehov in v pomoč vernim dušam v vicah voljno prenašamo, ako zdaj, dokler nam še solnce življenja sveti, dobra dela do- prinašamo. Srečni bomo enkrat od svoje hiše slovo vzeli, ako smo živi v veri, trdni v zaupanju, goreči v ljubezni do Jezusa, svojega Zveličarja. Srečen bo naš odhod, ako vsak dan ljubega Boga za srečno smrtno uro prosimo in v do¬ brem stanovitni ostanemo. Vesel bo naš prihod v Očetovo hišo, ako zdaj vsaki večer svojo dušo in svoje telo izroču- jemo Jezusu, Mariji in sv. Jožefu. 22 Konec. Tako, moji ljubi poslušalci, slovo vzamimo od te Materi Milosti posvečene cerkve, in rečemo: Srečno hiša božja, naše oči te ne bodo dolgo več gledale, ali tvoja lepa zgodovina nam bo v spo¬ minu ostala. Srečno mila cerkev, v ka¬ teri se danes lepo zahvaljujemo za vse tukaj prejete dobrote in milosti. Srečno hiša božja, naj nam ljubi Bog odpusti, v čem smo ga tukaj žalili. Srečno ljuba cerkev, v kateri smo dnes sklenili, svojo domačo hišo ljubiti in spoštovati. Srečno predraga hiša božja, v kateri smo toliko¬ krat molili, za božji blagoslov in za srečno smrtno uro prosili. Srečno pre¬ blago svetišče Matere Milosti; kakor dobri otroci od svoje stare matere na smrtni posteli ležeče ganjeni in s solznimi očmi slovo jemljejo, tako se tudi mi s težkim srcem ločimo od svoje doslužene cerkve in zeld tužni rečemo: Srečno preblago zidovje, srečno staro svetišče Matere Milosti. Pa tukaj na tvoji smrtni postelji tebi obljubimo, da hočemo na tvojem mestu novo hišo božjo postaviti, kjer ta tla so blagoslov¬ ljena od toliko tukaj služenih sv. meš; 23 ta temelj je blagoslovjen od toliko žlaht¬ nih solz, ki so tekle iz očij zgrevanih grešnikov. Ta tla so blagoslovljena od toliko stopinj, od toliko in dolgo kleče- jočih obiskavcev in romarjev. Ta temelj, ta podlaga nove cerkve je blagoslov¬ ljena in poškropljena od milih solz, ki danes tečejo iz ganjenih, preblagih src Marijinih otrok! Kakor se je pametna rodbina Spodnje- štajaiske dežele tužni osodi uklonila, tako se tudi vi v voljo božjo vdajte in vse svojim duhovskim očetom pre¬ pustite, oni so začasno hišo božjo pri¬ skrbeli. To naj bo vaša tolažba,. da bo tudi tam Jezus v preš v. Rešnj. Telesu in čudodelna podoba Matere Milosti. Le prepustite vse vašim modrim dušnim pa¬ stirjem, oni bodo veliko večjo, veliko lepšo in veliko svetlejšo cerkev sezidali. Tudi v novi cerkvi bo Jezus v presv. Rešnj. Telesu in čudodelna podoba Matere Mi¬ losti, tudi v novi cerkvi se bodo častili Lurška Mati božja, sv. Jožef, sv. Fran¬ čišek Serafinski, sv. Anton Padovanski, sv. Blaž, sv. Filumena. Tudi v novi cerkvi bodo tekli žlahtni studenci božjih milostij, tudi v novi cerkvi boste imeli 24 različne slovesnosti, marsikatero duhov- sko veselje, tudi v novi hiši božji se bodo zakoni sklepali in slovesne pri- micije obhajale. Ljubi Bog pa nam naj na priprošnjo Matere božje milost da, da bomo vsi slovesnost posvečevanja nove cerkve zdravi in veseli dočakali. 0 srečni sinovi sv. Frančiška, ljubi Jezus pride danes k Vam, on bode v Vaši sredi prebival, on bo Vas in Vaše stanovanje blagoslovil! O srečni fran¬ čiškani, ki boste v svojem hrami imeli in varovali čudodelno podobo Matere Milosti. Srečni bodemo tudi mi, ako v varstvi Jezusa in Marije živimo. O usmi¬ ljeni Jezus, usliši našo zadnjo molitev v tej cerkvi in blagoslovi nas, sv. Marija, naša ljuba Mati, varuj nas, sv. Jožef sprejmi nas, sv. Frančišek podpiraj nas, sv. Anton skrbi za nas, sv. Filumena prosi za nas! Presveto Jezusovo srce usmili se nas, naša ljuba Gospa pre¬ svetega srca, prosi Boga za nas, da bomo vedno govoriti in trditi zamogli zlate besede sv. pisma: »Ž njo in po njenih rokah mi je došlo vse dobro«! Amen.