----- 164 ------ Naši dopisi. Iz Dunaja 12. maja. — Razstava še zrnirom ni v redu, in če dež gre, morajo obiskovalci na več krajih po mlaki koračiti. Ta nered in pa silna dragina delata slab vtisek na občinstvo. Pomoč najti zoper presilno dragino, je minister notranjih zadev 9. dne t. m. sklical skupščino različnih mož , ter jih vprašal za njihovo mnenje. Predno se je začelo posvetovanje, je magistratni svetovalec Wenzel popisal ceno živeža in stanovanja. Navadno kosilo, obstoječe iz juhe, mesa in močnate jedf z maslicem vina in koščekom kruha stane v 18 gostil-nicah mestnih od 64 kr. do 1 gold. 7 kr.; če pa kdo isto vžije v kaki gostilnici v razstavi, velja 2 gold. in še več. Za eno sobo stanovanja se mora plačati od 2 do 30 gold. na dan; gostiinica „hotel imperial" je najdražja: za eno sobo na dan se plača od 3 do 35 gold. So pa tudi borne gostilnice, kakor gostiinica „pri zlati raci", in vendar za eno sobo na dan se zahteva 8 gld., „pri belem volku" po 12 gld. na dan. To se pač pravi „ljudf dreti"; zato je magistrat povabil druge Dunaj-najčane, naj ponudijo, če imajo prazne sobe, za stano-vališča tujcem, in naznanilo se mu je 2683 stanovanj z 3180 sobami; od teh pa je dozdaj le 117 sob oddanih. Dragina straši ljudi, da ne gredo na Dunaj. To se vidi iz tega, da 9. dne t. m. ni bilo več kot 540 tujcev na Dunaj i, Čeravno je v 140 gostilnicah s 740 sobami za 11.000 ljudi prostora. Iz tega se vidi, da so zdaj še skoro vse gostilnice Dunajske prazne. Prav se godi oderuhom! Iz Trsta 16. maja. {Nasledki Dunajskih bor snih pre-kucij. Lahonski prefekti v okolici. Letina. Direktne volitve,) Prekucije na Dunajski borsi so tudi pri nas napravile velik strah; trgovci tožijo, da se je kupčija ustavila, kredit je skoraj popolnoma zginil in že se pričakuje mnogo falimentov. Ko bo ta moj dopis tiskan, bode se že marsikdo lase iz glave pulil, zgubivši na milijone. Da je kredit padel, prepričal sem se iz tega, da je prijadral neki Anglešk parabrod ravno v tej katastrofi, da izloži blago; toda ker vsak, tako trgovci tukajšnji kakor dalnji, pričakuje, kaj prinese prihod- nost, zato ne izloži niti enega zaboja na kraj, dokler blago ni plačano. To pa je napravilo velik vtisek na borsi. — Kar se tiče političnih naših zadev, se je tudi v naši okolici dovelj premenilo. Zdaj ima po več občin skupaj svojega komisarja, ktere je ultra-lahonski magistrat ko stražnike razpostavil, da pripomorejo k zatiranji narodnosti slovenske. Kako drugače bi se bili zbrali samo taki ljudje, kteri na svojem čelu nosijo pečat zagrizenosti in renegatstva! Nebom omenjal imen, ktera našim bralcem niso znana; povem naj le to, da glasoviti bivši župan Ferluga iz Rojana je tudi v vrsti teh srenjskih komisarjev, to je, oni iznevernik, kteri je v zvezi z glasovitim učiteljem Bo ni no m, ljudi s podpisi sleparil in na skrivni migi jej magistrata slovensko ljudsko šolo presukal v laško, ktera nam toliko koristi kakor les za krmo. Za plačilo svoje lahonarije je Ferluga postal srenjski komisar, zaslepljena reva Bonin pa učitelj 3. razreda. Do sedaj se je županovo stanovanje lahko spoznalo po razpadli luknji (kajti hiša se ne more imenovati), družina po strgani obleki; zdaj pa, ko ima Ferluga 500 gold. plače od magistrata, utegne se prikazati v kaki talijanski uniformi, s ktero bo municipium zaznamoval svoje agente, dokler svetinj za renegatstvo še ne podeljuje. Mestni magistrat, raz-pisavši službe za te prefekte, je zahteval nižo realko ali gimnazijo; al med vsemi bo komaj eden z zahtevanimi lastnosti. Rojanski Ferluga pa ni zmožen ne najmanjšega spričevala skovati, ako nima učiteljeve desne roke pri sebi. Vkljub V3emu temu mu bo vendar trda pela, ker bo imel tri velike vasi z več ko 7000 dušami Eod svojim krilom; menda si naroči iz Pariza ono pero, i samo piše. — Letina se ne kaže pri nas posebno ugodna; trti na Kraških višavah je vzela slana vse mladike in posmodila tako, d* je vse rujavo. V nižavi krog Trsta pa se že zapazuje trtna bolezen, kajti mladi vršički so vsi pikasti, kakor da bi jih bila rja vjedala. Že je danes pol maja preteklo, al gorkomer kaže še le 13 stopinj; lani osorej bila je vže vročina, da smo hodili se kopat. Letošnje leto se je vse zavleklo; tudi kopel na morji niso še postavili. Za direktne volitve se tudi tukaj pripravljamo; počasi si trebimo pot, ker nam je v sedanjih razmerah položaj v narodnem obziru jako neugoden; ravno zdaj postavljeni srenjski paše bodo na V3e kriplje delali, da kmete , posebno one, kteri so omahljivi, zasuČejo na magistratovo stranko. Zato okoličani pozor! Kar obstoji okolica, ni bilo tako sila važnega in osodepolnega časa, kakor nastopi zdaj pri volitvah za državni zbor. Samostojni si od lahonskega magistrata neodvisnega poslanca izberite po svoji volji, kateri bo okolico na Du-naji odkritosrčno zagovarjal in zanjo tirjai, kar jej gre. Ne volite si, kakor je bilo do sedaj, poslanca iz mesta, ki je okolico in korist njen čisto preziral. Vedite, da poslanec, kterega boste pri prihodnjih volitvah volili, bo izvoljen za 6 let. Grledite toraj, koga boste volili, kajti popraviti potem kaj se ne bo dalo celih 6 let. Vaš zastopnik, če si hočete pomagati, mora z dušo in telesom biti narodnjak, a narodnjak, ki ni figa mož, ampak pogumen in pošten, ki ne potisne za 100 srebernjakov okolice lahonstvu v žrelo. Zato, okoličani! poslušajte poštene domače može, kateri so pri-jatli okolici in slovenskega naroda. Bojte se Judeževih denarjev in volkov v koži jagnečji! Lonterščan. Iz Gorice. {Tudi Goriški Slovenci) ne maramo za dr. Vošnjakov „centralni volilni odbor" za vse slovenske okrajne; vsaj je 120 odličnih rodoljubov, ki so se 15. dne t. m. zbrali v prvi občni zbor političnega društva „Gorica", enoglasno priprave za direktne volitve na Goriškem izročilo odboru tega društva z na- logo, da v prihodnjem občnem zboru o tej zadevi na-svetuje daljno postopanje. — Zanimivo bode bralcem „Novic" izvedeti imena rodoljubov, ki so bili izvoljeni v odbor novega političnega društva „ Gorica", ki hoče pod starodavno slovensko zastavo delati Goriškim Slovencem na čast in korist. Za predsednika društvu je bil skor enoglasno voljen dr. Tonkli, za odbornike pa: Andrej Jeglič, vodja dež. računarstva, Fr. Povše, ravnatelj slovenskega oddelka šole kmetijske Goriške, Jožef Kragel, kaplan v Kanalu, Vinko Stubelj, kaplan v St. Florijanu, Fr. Maraš, načelnik gospodarskega sveta v dolenji Vrtojbi, Jož. Kovačič, posestnik v Komnu, Jan. Pečenko, posestnik v Gorici, Fr. Peršič, posestnik v Prvačini. Poleg teh voditeljev političnega društva bilo je izvoljenih še 5 namestnikov. — Živa potreba res je bila, da tudi pri nas se dvigne visoko oni prapor, pod kterim so Slovenci počenši od leta 1848. zedinjeni delali na narodnem in političnem polji za ravnopravnost slovenskega naroda in obveljavo političnih njegovih pravic. Izcimila se jej&a-libog! sem ter tjč zadnja leta po izgledu nekterih Sta-jarcev peščica iznevernikov starodavnega slov. programa; naredili in vstvarili ti izneverniki niso nič, kar niso uni naredili, razpor pa sejejo s tem, da so brambo pravic katoliške naše cerkve s programa izbrisali in v en rog začeli trobiti z nemškimi „liberalci", kterim so o tem tako podobni kakor krajcar krajcarju. Pravi Slovenec ne more biti brezverec; zato je skrajni Ča3, da se ločimo od tacih, ki so se ločili od svetinj našega naroda. Ker ogromna večina naroda slovenskega stoji za nami, bomo še tudi strpeli rogovilstvo razpor-nikov, kajti naposled je nam zmaga gotova, dokler ostane narod slovenski. Iz Celja 18. maja. — Brali ste menda že v nekterih časnikih *) o grozovitem hudodelstvu, ki zdaj od ust do ust gre v našem malem mestiju. Tako nesramno je, da si ne upam o njem pisati več kakor samo to, da kakih 20 deklic med 9. in 14. letom, ki hodijo v tukajšnjo dekliško šolo, so skozi več časa nekteri nemški gospodje, med njimi tudi nekteri oficirji, rabili za živinsko svojo pohotnost. Nedolžne punčike so vabili v neko posebno hišo in ondi ž njimi počeli, kar se ne dL očitno povedati. Ravnatelj te šole gosp. Bobisut je že več časa opazoval Čudno bledico nad dekliškimi obrazi in bolehnost, dokler mu je obveljalo zvedeti vzrok njen. Sodnija je hudodelstvo že vzela v roke ter 4 take gospode" zapreti dala. Končana preiskava bo spravila na dan grdo početje. Rss! čedalje „lepše" reči doživljamo dandanes v prečastni dobi „napredka". Iz Šempetra na Notranjskem. {Zahvala.) Ljudska šola v Šempetru je pretekli mesec od si. kmetijske družbe v Ljubljani lepo zbirko kmetijskega in vrtnarskega orodja prejela, za kteri blagi dar se v imenu kraj nega šolskega sveta spodobno zahvaljuje J. Jelše k, učitelj. Iz Mirne na Dolenskem 15. maja. — Noč in dan živimo ti v velikem strahu, kajti požari, kterih smo od 29. aprila do danes že doživeli 4, nam ne pustijo mirne ure. 29. aprila ob 9y2 uri je začel hlev goreti in kmalu je bila v pepelu ena hiša stremi druzimi poslopji; vode nam ne manjka, al kaj pomaga, ker gasilnice nobene ni; k sreči ni bilo nič sape in da so prihiteli ljudje sosedne strehe polivat. In zopet drugi večer, 30. aprila, tudi ob pol desetih, zapoje žalosten glas zvon4; mahoma so bile zopet treh posestnikov hiše z vsem drugim poslopjem v plamenu prav v sredi vasi; velika sreča *) „Tagblattu Ljubljanski molči, kakor da bi nič ne vedel o tem — se ve* da — ker ni nobenega „klerikalca kar so pred malo časa bili, „havzirarji in binkeljudi"^ Koliko nesreče pa bode po vsem tem zadelo trgov-stvo druzih mest in sploh državni denarni stan, to se danes ne d& še previditi". Tako nam piše mož, ki bors-narstvo od zunaj in znotraj poznd. — Veseli rečemo, da banka „Slovenija" ni po tem „krah-u" nič prizadeta. — {Ali pogojno ali brezpogojno?) to je vprašanje, ktero se te dni razmatruje po Dunajskih Časnikih zarad tega, da se je gosp. dr. Miiller odpovedal Ljubljanskemu škofijstvu. Mi zopet pri tej priliki ponavljamo, kar smo že enkrat rekli: čemu je vsega tega treba? Ker pa je tako prišlo, ostanemo pri svojem mnenju, če tudi je prečastiti gosp. dr. Miiller odpoved svojo v „Vaterl." s subjektivnimi oziri motiviral, da ti subjektivni oziri vendar-le izvirajo iz razgovora z gosp. ministrom — če tudi brez odločnih pogojev. Beseda d& besedo v razgovorih, in pazljivi poslušalec kmalu čuti, kam govornik meri; vsaj kdor noče kam v gostje iti, lahko se izgovori, da mora jako zmerne diete se držati. V tem nas popolnoma potrjuje tudi to, kar je te dni pisala „N. fr. Presse", ki ima svoja ušesa zmirom nastavljena na vrata ministerskih sob, rekši: „®te Unter* fycmbhmgen Dr. SIBuKer^ mit ber šftegterung ^aBen fid) $er* fdjlagen. ®ie Stegterutuj erfiiflt nur eurfad) t^re ^3f{id)t (po takem je imel minister dolžnost, zvedeti, kako in kaj), toenn fie fcott etner $erfbnlid)fett, toetc&e fte ^eutigen Lage$ 31011 Sifdjofe tiornttren totU, čine lokale ^pattung gegen-iifcer ben ©efe^ert beg @taate3 forbert". Predno dandanes ministerstvo kakemu učitelju službo d^, dene na tanko sitice njegovo lojalnost; kako bode — in po svojih načelih tudi popolnoma prav — kar škofa kakor mačko v žaklji kupilo? Po takem ostanemo tudi pri unidan izrečenem mnenju, kaj bode prihodnji škof Ljubljanski. — (C. k. deželna vlada Kranjska) je 19. dne t. m. po c. k. okrajnih poglavarstvih vsem županom na znanje dala, da se je c. k. deželna vlada Tržaška pritožila, da Kranjski lastniki ali barantači govejo živino po navadni cesti skozi Sesano gonijo v Trst na prodaj. To je po postavi ostro prepovedano, dokler naša dežela spada v vrsto okuženih dežel, in sme se v Trst in kamor koli peljati le po železnici taka živina, za ktero je lastnik poprej vladno dovoljenje dobil. Deželna vlada Kranjska tedaj resno opominja vse lastnike živine in barantače z njo , naj kaj tacega nikdar več ne storijo, da se obvarujejo velike škode, kajti po ukazu c. k. Tržaške vlade bode vsaka na prepovedani ------------ 166 ----- poti v Sesano ali kam drugam prignana živina lastniku vzeta in je ne dobi več nazaj. — (Z govejo kugo na Kranjskem) še nismo pri kraji, čeravno smo se nadjali, da je bode zdaj konec. V Krški vasi, kamor se je unidan zatrosila, ni ostala samo v enem hlevu; 19. dne t. m. se je zečela v drugem , da je komisija morala 5 goved pobiti dati. To postavi našo deželo zopet za 3 tedne nazaj, da deželna vlada ne more, kakor bi rada, vzdignila ostre naprave, dovolila sejme itd. Eno tolažbo vendar smo našli v Zagrebškem „Obzorua, kteri od 16. dne t. m. piše, da goveja kuga ponehuje na Hrvaškem tako, da se je nadjati, da bode skoro cela zemlja očiščena te pošasti ; ob enem piše, da ne vlada zdaj več ona nemarnost o zabrambi goveje kuge, kakor je vladala iz začetka. Menda ne rečemo preveč, ako trdimo, da v to je pripomogla največ vlada Kranjska. — (Obiskovalcem Dunajske razstave) imamo dve reči naznaniti. Eno je to, da tisti, ki se hočejo po znižani ceni na Dunaj peljati po železnici, naj se oglasijo pri c. kr. deželnem predsedniku deželne razstavne komisije grofu Auerspergu, da dobijo dotični certifikat. Drugo je to, da tisti kmetovalci, ki so v skupno razstavo naši družbi kmetijski kaj dali, imajo po §. 18. dotičnih pravil vsto pnine prosti vhod v razstavo. Da pa dobijo spričalo v roke, da so razstavniki, naj se pred odhodom na Dunaj obrnejo do družbe kmetijske v tej zadevi. — Dolžnost je ,,Novicam" , kterim je gosp. J. N. Feuser, dokler je bival v Ljubljani, mnogokrat kak dober kmetijsk poduk spisal, da povedo svojim bralcem žalostno novico, da ta strokovnjak na polji kmetijskem je 19. dne u. m. nagle smrti v Benetkah umrl, kamor se je zdravja voljo podal. Ranjki je bil po rodu Nemec, al poštenjak skozi in skozi je iskreno branil pri mnozih prilikah pravice naroda našega ter se sam nekoliko našega jezika naučil. Bodi mu žemljica lahka! — (Slovenski dramaturgi) so v nedeljo 18. maja svojemu regisseurju gosp. Josipu Nolli-ju album se fotografijami vseh igralk in igralcev v tukajšnji- čitalnični dvorani po starosti igralcev, gosp. Josipu Kocelju slovesno izročili. V daljšem govoru je gosp. Kocelj naštel zasluge, ki si jih je gosp. Nolli v svojem letnem delovanji kot tajnik, regisseur, pevec in igralec pridobil — in pri tej priliki mu tudi zlat prstan izročil. Ta odlika in priznanje je gosp. Nolli-j a tako ganila, da mu je veselje vtopljeno v solzah besedo zaprlo, in po dolgem prenehljeju je še le mogel se presrčno zahvaliti. Nazoči dramaturgi in prijatelji gosp. Nolli-ja in slovenske Talije so bili isto tako ginjeni, videč, da so veselje napravili možu, ki je neutrudljivo delal za napredek narodnega gledišča. S tem je zopet dan veselja z zlatimi črkami v anale dramatičnega društva zapisan. Isti dan je gosp. Nolli bil tudi za starosta pokola" izvoljen na mesto dr. Zamika. — (Sokolovo društvo) je hotelo v nedeljo pomladanski izlet napraviti v Lavrico. Al ,,Sokol" obrača, mestni magistrat pa obrne! Dovoljen mu je bil izlet a proti temu, da se zunaj mesta zbere in po končanem izletu zopet pred mestom razkropi. „Sokol" je po takem mestnemu magistratu pravi „Hanibal ante por-tas". Kaj bo Brenceljnova „rešpehtarjeva kuharica" o tem rekla, da se si. magistrat „Sokolovega" potovanja tako zel6 boji; vsaj on še nikdar nikoli nikomur ni nič zalega storil? In kaj hočejo dru^i o tem reči, ki ber6, kako je ravno te dni nemški ,,Parteitag" v čeških Toplicah glasno postopal s trompetami in pavkami, a nihče ni skrbel ondi zato, da bi veliki nemški šunder ne ško- doval nježnim čutnicam slovanskim! Zmirom tedaj je Še v Avstriji dvojna mera! — (Tudi Kranjski })Lehrerverein