nalogo danes ST. (No) 24. DELAVSKI PRAZNIK „Ta dan J’ e v proslavo onih katerih roke vstvarjnjo vse, kate¬ ri, imajo v rokah glavno v proizz varanju vsega kar človeštva poseduje’ - . Tako .so pisali pred delavskim praznikom kapitalistični , asopisi. illi smo pred tem dnem opustili pi¬ sati nekaj o tem prazniku ker smo vedeli da onim ki so ta dan usta¬ novili ni mnogo za to delavsko e;ist ki se jim poje ta dan, vsako leto, ker smo vedeli, kakor ve ' sak za v eden delavce, da jim je samo za to, kar jim delo prinese, ter da radi puste vso to čast de¬ lavcem ta dan. Mnogim delavcem kateri še ne poznajo modernega delavskega stremljenja je veselja utripalo srce ko so videli krasni sprevod v pondeljck, ki se je pomikal po mestu. Toda vse to navdušenje je napačno, če ravno še vidi v tem moč* delavskih mas, če ravno se njih na gotovi način slavi, ven¬ dar za razredno zavednega delav¬ ca ni to dan da bi se moral nav¬ duševati. 'Naj se le natanko po¬ gleda kako v resnici izgleda ta delavski praznik pa se vidi da je kakor neka miloščina, ki so jo da¬ li vladajoči delavstvu, nekako sle¬ pilo ki jim mora zapreti oči da o- stanejo še naprej v stari brezbriž¬ nosti na kateri sloni moč vladajo¬ čih. Zastave vihrajo po zraku ta dan, godba svira, mnogi misli¬ jo pogleje: kako se priznava na¬ ša moč naš pomen; ak,o pa se te posamezno upraša: Prjatelj, brat, kakšno pot zavzemaš ti v politič¬ nem upraša n ju, dal hode odgovor iz katerega se bode natanko sli¬ šalo da je zadovoljen liokith^aa, delo. da je zvest član svoje unije, in da ne misli na to da vlada na svetu krivični sistem. To so stare šole linijski delavci katerim je njih lastna oseba vse a vesoljno delavstvo nič, ki je sposoben da mirno dela ko drugi ki ne spadajo naravnost v njegovo stroko stav¬ kajo in se težko bore za svoje pra¬ vice. Zaveden delavec se ne sme in ne mire strinjati z delavskim praznikom, kateri jim je bil dan po miloščini kakor se ne sme vne¬ mati za unije ki zastopajo osebne interese svojih članov in se za ve¬ soljno delavsko gibanje ne zmeni¬ jo, katere prodajajo svoje glaso¬ ve v svoji slepoti svojim nasprot¬ nikom in se izogibljejo politične¬ ga podučevanja; in izbraževanja delavcev. Pravi zaveden delavec se navdušuje samo za to kar de¬ lavstvo samo skoz lastno moč pri¬ dobi, kar mu prinese uspehe ne pa samo nekake meglene časti. Za sedajne razmere seveda še ne moremio naravnost proti temu de¬ lavskemu prazniku delovati; ker tako daleč še ameriško delavstvo ni; a zvediti in tudi raširjati je potreba, med delavci vedno pov¬ sod, da je pravi delavski praznik oni ki ga obhaja mednanodno de- lavtvo celega sveta to je prvi maj nik. T-ai dan ki nima samo namen da kaže moč delavstva, temveč tu¬ di da ga uči misliti v smislu med¬ narodnega socializma, da ga pri¬ vede vedno bližje do spoznanja do razredne zavednosti In prišel bo¬ de še čas inlgotovo tudi ni več da leč ko bodo ameriški delavci pri¬ čeli (Opuščati parade na ta dan ko se jim v tovarni reče: Danes po smeš iti korakat, temveč bodo pri čeli praznovati dan v katerem re¬ če zavedno delavstvo celega sve¬ ta: ta dan je naš in mi Vam hoče¬ mo pokazati našo moč našo soli¬ darnost. Delavci ne smejo na ces¬ to kot vojaki za parado, temveč, kot boritel ji. ---- Dva krščena Žida sta se nekaj sprla in drug drugega prav nekr- ščansko zmerjala. — Ti lump, grdi, ti si sin tiste¬ ga Judeža, ki je našega Izvelicar- ja za trideset srebrnikov prodal. — Kar mjoJči! ('e hi bil tvoj pra¬ oče v Jeruzalemu vedel za tisto kupčijo, bi bil Tzšeličarja še za dvajset srebrnikov prodal. (Entered as second-class mater June .'10, 191-3, at tli e ; post-office at Mihvaukee, Wis., micler the Act of Congress of Marek 3, 3879.) MILWADKEE, AVIS., 5. SEPTEMBRA (September) 1913. VOL. I. SUŽliOST V DRŽAVI NEW J[RSEY K,, v. Cokmbino Gassassi v Port Reading N. Y. je dolgo časa za¬ sledoval in preiskoval ramere v katerih žive Italijani v omenje¬ nem kraju. Sedaj je tako daleč da je lahko v javnosti nastopil in s petnajstimi pričami dokazal da živi veliko število Italijanskih de¬ lavcev vzlic temu da so v svobod¬ ne} Ameriki v sužnosti in v raz¬ merah kakoršne še celo v Rusiji težko najdejo. Tako je eden iz¬ med teli petnajstih prič pod pri¬ sego izpovedal da je Moral plača¬ ti $95 POZDRAVLJENI DELEGATJE Pczdravljano Vas v imenu vseh J Nas vse skupno veže ena vez rojakov slovenske naselbine v n:i- ket delavci, vsi skupno imamo e- šem mestu, kakor tudi v imenu so- ! den cilj za katerega se moramo bo MESTNE NOVICE PRETEP IN NEMIR NA 1. AVB. sednih naselbin ki vedno zvesto z nami delujejo kadar se gre za sku¬ pno korist naroda in delavstva'. Prišli ste v mesto kjer so se odi¬ grali še ne davno hudi politični boji, kjer se je zasvetil delavcem Združenih držav prvi žarek lepš$ bodočnosti, v mesto kamor se je oziralo in se še sedaj ozira na tni lijone zavednih delavcev celega sveta. In v tem mestu imate za izvršiti veliko težko nalogo katero Vam je naložila armada bratov vsega skupaj da je dobil del,, , . . . . _ „ lo_. Drugi so plačali po $50 do I delavcev ki so zoram okrog S. S $70 za delo v pristanišču. Organi¬ zacija med raznimi bossi je tako urejena, da jim je delavec na mi- P. Z. Ne pzdravljamo Vas z visoko letečimi besedami, ne pišemo Vam lost. dan v kr emplje. Eden delavec dclgih člankov 0 dolžnostih ki jih je moral plačevati dolgo časa po štiri dolarjema mesec za neko po¬ drto kočo koto rent, če ravno ni več stanoval v njej. Delavci dobe neke papirje namesto denarja ki so vredni v prodajalni bosov sku¬ paj za živež in rent $14; ako pa delavec ne vzame za ves ta denar blaga, tedaj se mu vseeno cela svo ta odračuna. Denarja ti sužnji ne vidijo skoro nikdar; edino'kar do¬ be za svoje delo je tisti papir za k eter ega pa. zamorejo samo pri bo sih kaj kupiti ki pa je še enkrat tako drago ko drugod. Vse te iz¬ povedbe delavcev .se bodo pred porotniki kamor lioče omenjeni pastor celo zadevo dovesti potrdi¬ le z prisego. Vse v tem kraju je tako poročajo časopisi, da delavec ki pride tem bosom v kremplje ne more več zapustiti kraja ako se z beračenjem noče preživeti na svo¬ jem potu v drugi kraj. To so raz¬ mere ki s ramo t ijo vso ameriško. ja¬ vnost. Upati je da bodo porot¬ niki in sodišča storili svojo dolž¬ nost ter rešili delavce iz toga su¬ ženjstva. imate, o vseh upih ki jih goji do Vas članstvo jednote, ne le samo Vaše, temveč tudi drugih, katerih pogled je jasen in obrnjen v bo¬ dočnost, katerih misli so odkrito¬ srčne in polne resnice in katerih besede so prišle v vse naselbine po širne j državi in cpminjale in uči¬ le. Mi Vas pozdravljamo kot zave¬ dne delavce s prepričanjem da no¬ si vsak posamezen v $ebi srce pol¬ na najlepših idealov. riti naj si tudi pripadamo k raz- j ki ličnim jldnostam ali društvam. In to veste tudi Vi in v tem smislu bede tudi Vaše delovanje. Velika uprašanja bo.cfo stopila pred Vas na tem zborovanju. Na tisoče delavskih src bede željno pričakovalo poročil in vsi ti bodo s hvaležnostjo mislili na Vas ko bodete storili korak naprej proti boljši bodočnosti za vse, človeštvo. Sedaj pač niso več časi za to, da bi se na takih zborovanjih govori¬ le samo o zavarovanju ker vsak zaveden delavec ve da imamo V Soboto večer vale! na prvi ave. sc je vršil v neki so imeli prebi- prosl koncert kjer sta- - hiš nje veliko število (natanko je na¬ mreč težko dognati;) sinov moč¬ nega krepkega naroda ki pa ni po¬ sebno muzikaličen, kajti kouc-ct je bil zelo razglašen in je povzro¬ čal sosedom strah in glavobol. Ker pa so med predavanjem raličnih komadov kakor solospevov, due¬ tov in tudi nekaj koncertnih ko¬ madov z napihnjenim mehom ki je dajal strašne glasove od sebe, tudi še zalivali od prevelikem na¬ pora utrujena grla z vodko, ali po domače rečeno rakijo, je postal ta nred sabo možnost d si priborimo; ljubenivi koncert kmab tako stra- veliko več kakjor to in da je naša • šen, da so nekateri vzlic vsej vro- sveta dolžnost da se za to borimo Gotovo da so vsa uprašanja vele- važna, da se mora z vsemi m,očmi čini zapirali okna, med tem ko so drugi bežali iz mesta; morebiti da je celo, kateri iz ob. pa skočil v je- delovati za temvečjo popolnost j zerp. Policaj ki je znan kot potr- zveze, za temfcoljše Varstvo in po- ! pcžljiv kot ovca, je vzlic teinu da meč članov, a vse to nas ne sme ! ,je prijatelj godbe in petja baker motiti da bi ne bila smer našega ' se jv sam izrazil, postal na vse delovanja obrnjena tudi tja kjer I zadnje vendar tudi nepotrpežljiv; leži svoboda m boljša bodočnost j ooleli so ga privili notraiui orga-'stom vslugo, ker potem jim bode za delavstvo, kakor za človeštvo. ni kakor marsikaterega ki. je tako dana moč da razbijejo če ne po- splch. Bodite toraj iz srca pozdra- j si cčen da stanuje v to j iditucj o- polnotna vendar pa vsaj deloma vljeni Želimo da bi bili srečni in količi; in šel je povedati godcem zadovoljni v naši sredini. in pevcem da naj svoj meh urede SPLOŠNA STAVKA V NEMČIJI Splošna stavka š Nemčiji. Od kar so belgijski delavci zma¬ gali v splošni stavki in dosegli ta¬ ko velikanske uspehe, se je priče¬ lo med organiziranimi delavci v Nemčiji posebno pa še š Prusiji vedno več govoriti in prevdarjati o uprašanju splošne stavke za do¬ sego jednake volilne pravice za pruski deželni zbor ki je sedaj vsled zatarele volilne pravice kjer imajo glasove samo veleposestni¬ ki, skoro popolnoma v rokah gro¬ fov in kapitalistov. Sedaj se je pričela zaradi te stavke že tudi po časopisih razprava in na mno¬ gih krajih so zelo navdušujejo za to, med tem ko zmernejši svarijo pred tem korakom voditelje ka¬ kor tvdi delavce. Oni kažejo na ža lostn.o stanje industrije v Nemčiji in prerokujejo da je država na pra gu velike industrijelne krize. Ako se delavci sedaj spozabijo ter sto¬ pijo v javno stavko, tako storijo s tem vladi kakor tudi kapitali- STRASNA NESREČA NA ŽELE¬ ZNICI. Šest milj od mesta New ITaven 'Gonu. se je pripetila v torek pred poldan grozna nesreča ki je zahte¬ vala 21 človeških življenj, medtem ko je bilo čez 50 'oseb več ali manj ranjenih. V gosti megli je zadel brzovlak White Mountain Expres ki je peljal proti New Yorku v Bar Tiar bor Expres ki 1 je stal ka¬ kih sto korakov oddaljen od sig¬ nala ki ga pa zaradi megle stroje- voja ni mogel videti. Stroj brzov- laka je, prodrl za lahkoto skoz prva dva voza stoječega vlaka ter razmetal dele vozov pomešane z mrtvimi in ranjenimi več sto čev¬ ljev daleč na okoli. Tretji voz v katerem se je nahajalo 40 mladih fantov je stroj dvignil v zrak; voz je padel na stran in pokopal vse fante pod seboj od katerih je bilo več takoj mrtvih drugi pa ranjeni. Preiskava je dognala takoj da i- ma družba skoz na svoji progi za sta,rele signalne priprave in da se ni ravnala po zapovedi postave ki prepisuje druge moderne pripra¬ ve. Kakor vedno seveda, sc še le sedaj pride na to, da je družbam več za dolar kakor pa za človeška življenja. Sedaj bodo morebiti to- popravili ko je ze padlo nešte- vilno žrtev. Ta nesreča je že tre tja v enem letu, pri vsaki izmed teh je izgubilo več oseb življenje. Tako se v sedajnem sistemu dela z človeškemu življenju. PROPAD V AUSTRIJI. Dolgo časa je korakala proti breznu v katerega mora sedaj v kratkem času strmoglaviti. Vsaki dflin prinaša nova, poročila o gni¬ lobi ki razjeda in uničuje „slavno očetnjavo”. Kraljevim Češka je fi nančno propadla kakor tudi glav-, no mesto Praga. Sedaj razsaja po vsej kraljevini austrijski absoluti¬ zem i u stanje m ; / ’ m Komisija ki jo je postavila vlada namesto deželne vlade da vredi finance, je že pričela s svojim de¬ lom. Deželne doklade so se po¬ višale od 55 na 65 %. Ta¬ koj pa so posestniki hiš zvalili vso to breme na delavce s tem, da so povišali najemnimi) za stanovanje za deset proč. podražili pivo za štiri helerje pri litru, tako da bode sedaj moral delavec plačati vse te doklade. Proti podraženju piva so se orga¬ nizirani delavci takoj ustavili in napovedali bojkot na pivo. S tem seveda so pa povzročili brezposel¬ nost med delavci v pivovarnah. Ker pa časopisi napadajo vlado je ista pričela te zatirati po svoji stari navadi. Pa tpdi o drugih de¬ lih Austrije je stanje nad vse ža¬ lostno. Od kar je državo pričela svojo bedasto politiko na Balka¬ nu in mobilizirala vojsko, je priš¬ lo vse polno novih davkov. Pov¬ prečno so se isti povišali za 100 proč. Beda med kmeti in delavci, kakor tudi med nižjimi uradniki je nepopisna. K temu pa se pri¬ dejo druge nasreee kakor povo- stn \Yest Allis, kakor tudi za. vse likanski mapreilejt in razvoj me- tiste ki čutijo da je mnogo bolje, da si človek pridobi lastni dom, na nimi, živi brez da i leto za letom i večkrat še slaba katerem lahko v bi moral plače va velike svote za na stanovanja, je pa č potrebno in ko¬ ristno da čitajo 'naslednje vrste skoz. Prej kratkim časom je stopi! rali' i > ; Mr m-, • -g še naselbine S. kumeršek.v službo zemlijske družbe McGeoch na M est Allis, ter prevzel zastopstvo iste kakor ga je imel poprej ro¬ jak L. Lončarič, ki je sedaj od- tvoril svojo gostilniško, obrt na 53 ave. in je tako zadržan da ne mo¬ re opravljati v polnej meri posla Pivovarji pa so j zastopnika ki zahteva mnogo tru¬ da, in časa. iS. Kumeršek je že da tej časa za stalno naseljen na \Yest Allis. V tem času ši je kupil hišo ki jo je postavila omenjena družba. Od le¬ go časa, to j.e štiri leta, ko se je on nastanil za vedno v tej lepej slo¬ venske} naselbini, se je pričel tu¬ di za razvoj mesta, naselbine, ka¬ kor tudi za delovanje družbe .McGeoch zanimati. .Med tem časom je bil zaposlen kot delovodja pri Pfister & Vogel Leather Co. za katero je delal vsega skupaj 11 let. Potem je spoznala dražba McGeoch nje¬ govo sposobnost, ter mu zaupala službo zastopnika. Za vse one ki ( so namenjeni da si ustanovijo svoj , dom, ali da si. preskrbe primeren kos zemlje, sedaj ko-je cena se pri da bo po notah oddajal glaso,vo. a- li pil naj nehajo; in priporočal jim je tudi si naj varujejo svoja grla, ker žalost bi nastala v soseščine ako bi- si ga morebiti kateri po¬ kvaril tako da bi moral koncert izostati za nekaj večerov. Policaj je govoril seve angleško kar je tem umetnikom španska vašim ta¬ ko so ga napačno razumeli; najbrž je bilo tako, ker po njego¬ vimi odhodu sp ,je .kom-rrt-s. po¬ večal id švsfe, bljjimv daleč Ako ta j i - VmSo "o 'rfTeEraSiVfiTft' glasov”. Med tem časom pa sta se približala dva črna voza hiši. Bila. sta napolnjena s polica ji. Ob¬ stopili so hišo v mislih da so se pri tepli kaki Ijudožrc.i iz a trike in ob bajajo sedaj svojo strašno gostijo; Vdrli so v hišo in vzlic temu da so st* nekateri zagovarjali na svojo umetniško navdaimjenje, so jih prijali tja kjer za te vrste ljudi: po mnenju policije namreč, edini primerni prostor da prežive svoj prosti čas. V torek se je koncert nadaljeval v sodišču. Kot plačilo so dobili vsak po $10 in stroške. Blagoglasni instrument pa je na veliko veselje ostal v hiši in sose¬ dje bodo že še imeli srečo poslu- njogove „niilo'd6nece” glaso- sati ve. NAŠIM NAROŠNIKOM NA- ZNANJE. Naznanjamo vsem naročnikom in čitateljem ..Bodočnost ’, da bo¬ demo izdajali list še naprej teden¬ sko. Listu je došla pomoč tako da je sedaj njegov obstanek zago¬ tovljen. Storite tudi vi vsi svo- io dolžnost in ga- podpirajte. Po¬ sebno pa priporočane vsem roja¬ kom da se ozirajo na nase oglase. To vzdržuje v prvi vrsti list m vsak posamezen lahko mnogo pri¬ pomore ako kupi tam kjer se pri nas oglašuje. Bodite zavedni na¬ pi am svojemu narodu. denj, slabo vreme, ki je uničilo po m erno nizka, je to važno kakor mnogih krajih vse poljske priilel- t m jj xa naselbino \V. Allis ki je s ke. Beda povzroča da se razšir- f em dobila zastopnika, kateri bo¬ ja jo-med ljudstvom razne nalezli- <] e vsled svoje popularnosti med ve bolezni. Najhujše pa je se to, I vsemi rojaki pridobil in mnogo pri da stoji polovico tovarn ker nima pomogcl za, razvoj iste. Že sedaj v slabša od jo naročil. Položaj se dne do dne, in nekaj bo iz tega pri šlo če ravno ima ljudstvo narav¬ nost oslovsko potrpežljivost. In ko se bode to zgodilo, bode konec Austrijske „slave''. McGeoch ima novega zastopnika. Za one kateri so zanimajo za ve¬ tom kratkem času je imel dober u- speh in v bodoče se kaže jako u- goduo. Vsi oni pa ki se bodo o- •bračali nanj smejo biti zagotov¬ ljeni, da .bodo točno in pošteno po streženi. On se bode potrudil vsa- eega zadovoljiti, ter mu pomagati da bode pod tem ugodne ugodnej¬ šimi pogoji si postavil svoj dom Piknik mladeniškega društva li¬ lija”. Vreme je pokvarilo to priredi¬ tev omenjenega društva ki bi bi¬ la drugače gotovo zelo dob.ro uspe¬ la. Veliko število rojakov je pričakovalo da se nebo zjasni pa zaman iu tako je velika večina li¬ stala doma. Mnogo izmed njih še vedeli niso da se je prireditev vzlic sliibrinu vrememu vršita. U- ■praštevali so toda. vsaki je rekel da, ne bode gotovo nihče šel v park v tem vremenu. 'Društvo je pač trpelo zaradi tega. Mnogo dela jo vzelo pripravljanje in vse to je bilo zaman. Ko bode stalo popolnoma gotovo poslopje druž¬ be ,,Ilirija” lide pač mnogo lažje prirediti tako malo zabavo'; tu¬ kaj se omenjenemu društvu nudi prilika da si opomore od škode ki mu je bila sedaj prizadeta. organizacije in povzroče med de¬ lavstvom veliko bedo in se slabše stanje. (basi v katerih je mnogo brezposelnih in tovarne nimajo na ročil niso pripravni za uprizoritev takih velikih bojev. Za te je potre ha da,imajo borilci trda tla pod seboj kadar izvrše napad a sedaj- iio stanje države je podobno moč¬ virju iu če tudi so prične hrabra četa boriti vendar bode obtičala v njem. V Berlinu se je pričelo razprav Ijati med organiziranimi delavci zdanji .čas tudi se o druge vrste šravfririfr bi bila po menjat neka¬ terih mnogo uspešnejša od drugih in bi prinesla delavcem gotovo mnogo uspehov. To je rodilna stav ka. Med zavednim ženami se je pričelo gibanje ki ima namen da združi vse skupaj v tem smislu da znižajo rojstva otrok, ali celo ustavijo dokler ne dosežejo svojih zahtev. Tudi za te vrste stavko se mnogi navdušujejo, med tem ko se ji' nekateri zoperstavljajo. Največji zagovornik te stavke je Dr. Moses. On kaže na to, kako veliko število otrok uniči mater iu povzroči v* družini razmere ka¬ tere privedejo otroke tako daleč da so izprijeni nezavedni in vedru sle p;o orodje v rokah izkoriščeval¬ cev. BRITKI MEČI ZA VETERANE. 1 VABILO NA KEGLJANJE Tiskovna družba “Bodočnost” priredi v Nedeljo, 7 Septembra kegljanje pri PAUL OCVIRKU NA G ROV E ST. Na rapolago bode sedem krasnih dobitkov kegljanje se vrši ka¬ kor po navadi od osme ure z jutraj do večera. Odbor tem potom uljudno vabi vse rojake in prijatelje lista da se vdeleze kegljanja ter podprejo list ki je vaznega pomena na našo na¬ selbino. Stari vojaki veterani ki so zdru ženi v veteranskih društvah da kažejo svojo nemilost po cestah, so še že daje časa potegovali za to, da dobe dovoljenje da smejo nositi javno britke meče. Kaj pa. je junaška postava ako ne ma¬ ha ob starni brit ki meč? Nič. Za to ;so se borili dolga leta zanj. Iu sedaj se jim dovolilo da ga. sine¬ jo nositi, toda le samo stotniki, to je vodje teh društev. Domovina .je sedaj rešena in gotovo se bodo reveži na, duhu ki še tukaj v A- meriki proslavljajo avstrijski mili tarizem oddahnili in si zaželeli da bi smeli z praznim želodcem kora kati za tako lepo, z golo sabl.jieo v roki korakajočemu stotniku. To 'bi bil za nje gotovo najlepši tre¬ nutek njih praznega življenja. V' njih praznih glavah bi se pojavili lepi občutek junaštva in slave. In sedaj se naj kedo reč da avstrijska vlada ne skrbi za svoje podložnike Gospodična Olga se je kar naj- skrbneje obleka in je zmagujoče stopila v salon, kjer je sedel gos¬ pod'Pave], ki ga je hotela, očarati. A kako sc* je začudila, videč svojo sestrico Matlido, ki je sedela- go¬ spodu Pavlu na kolenih... Matilda, kako se pa obnašaš, je z ogorčenjem zaklicala gospodič¬ na, Olga. Kaj te ni sram? Koj poj¬ di il,ol. Zakaj pa, je zaklicala Matilda, jaz sem bila prva na tem kolenu in se ne bom vedno tebi umikala. 2 . ” BODOČNOST T iist 7 . a izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v 'NVisconsinu in po drugih drž.vah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto... .$1.50 Za pol leta....$0.75 Za četrt leta-$0.4G Za Evropo: Za celo leto-$2.00 .. Za pol leta_$1-00 Za četrt leta... .$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 3?2 Reed St., Mihvaukee, Wis. Frank Novak, urednik. BODOČNOST (THE FUTURF.) Slovenian IVeeklj for Education and Progress. Appears every Friday. Chvners & Publ ishers: THE EODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Milwaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. Advertising rates on agreement. aggp^Bl Uzroki Krize. Zadnja, leta smo imeli v Ame¬ riki takozvano prosperiteto; to je, bilo je dovolj priložnosti da je delavec lahko prodajal svoje de¬ lavno moč, oziroma svoje kosti. Ta prosperiteta, ali dobri časi ka¬ kor to imenujejo radi delavci ka¬ teri se zadovolijo z drobtinami ki jim ostanejo od vsega bogastva ki so ga proizvajali, se je pričela počasi, cisto počasi umikati. Ve¬ čina delavcev se tega ne zaveda. Vidijo sicer da. je vedno več brez¬ poselnih, da se plače po raznih zu- najnih delih slabšajo, da odslav- ljajo tovarne Železne industrije delavce,, a vse to smatrajo samo zn. malenkost, za miinodočo prika¬ zen. Malo jih je ki bi se potru¬ dili ter šli stvari do dna; da bi pazno prečitali razne liste ki po¬ ročajo o stanju financ po doma¬ čih, ali tujih državah. Marsikate¬ ri si domišlja je celo, da bode drža v a ziahranila vsak polom, da sploh ni mogoče da bi se povrnilo leto 1907 z vso svojo bedo. Toda vsi ti bodo doživeli britka razo¬ čaranja ker v resnici je položaj ze 10 žalostnem in vse kaže na to da se bližamo novi krizi. Ze sedaj je stanje železne industrije tako da zamore vzbujati skrb. Reforme pri uvoznini raznega blaga, kate¬ re hoče demokratska stranka iz¬ vršiti, so vzbudile upor pri onih ki so resnični vladarji Združenih Držav, to ‘je .pri finančnih 'kral¬ jih. In sedaj so na tein, da upo¬ rabijo svojo moč v to da povzro¬ čijo finančni polom in potem na¬ vale krivdo na demokratsko stran ko, ljudstvu pa rečejo v slepilo staro frazo; Ako bi vladala naša, to je republikanska stranka, bi imeli vedno „dobre čase”. Resni¬ ca pa je, da. so nastale tudi že pod njih vlado hudi in polomi. Priča zn to nam je leto 1907. Toraj uzrok da nastane polom ni v eni ali drugi stranki, temveč v celem sistemu ali uredbi druža¬ bnega življenja. Ves nered, vsa beda današnje družbe izvira ned¬ vomno iz osebuega lastništva. Ma 11 pešcici financijelnih mogotcev je dano moč, da rapolaga z vsemu bogastvu na svetu po lastni volji, ne izoraje se pri tem na potrebe a'i želje ljudstva. Iz tega tudi prihaja da se danes po večini mi¬ sli da povzročajo krize in polome moderni stroji, nepravilne posta¬ ve, ali pa napačne postave in pa tako vodstvo denarnega prometa. Najbolj navadno pa je da se obdol žuje nadprodukeijo. Z predol¬ gih! delavnim časom in moderni¬ mi 'stroji so delavci naredili pre¬ več blaga, prenapolnili So skladiš¬ ča in Sedaj je polom. To je na¬ vadna govorica. Iz gotovih ozirov je to‘pravilno, vendar pa ne odgo¬ varja popolnoma resnici. Stvar leži veliko globoeeje in to je po¬ treba spoznati. Ak proda kapitalist blago tedaj cobi nazaj denar ki ga je plačal delavcem kot njih zaslužek, ka¬ kor tudi onega ki ga je plačal za surovo blago, n. p. kože, rudo i t. d. Od te svote ki jo je dobil za svojo lilaigo, odračuna si tudi ve¬ dno nekaj za obraljehje strojev. Sedaj mu ostane pa še vedno ver lika svota na' razolago ker njegov dobiček znaša po več sto proe. po navadi. Tukaj pa so pričenja gla¬ vni uzrok krize. Od teh velikan¬ skih svo-t ki ostanejo kot čisti do¬ biček v rokah kapitalistov, se pri ene rabiti eden del zopet v to da se dobiček v bodoče še poveča. In to se doseže ako se poveča tudi podjetje, ako se naredi več blaga kakor poprej. Tako stoje vse ■družbe medseboj v vednem boju in vse drve za vedno večjim boga¬ stvom. Mnogi so mislili da. bode vse to odpravljeno ako se vsa ve¬ čja podjetja združijo pod truste. A tudi to se je kmalu pokazalo kot nepravilno. Tudi trusti so bili v rokah posameznih oseh, ka¬ terim ni za obči blagor ljudstva, temveč samo za. njih osebne inte¬ rese. Tz tego uzroka se je tudi pri trusti h zgodilo to kar se je zgodilo poprej pri posameznih podjetnikih. Ako bi obstal na svetu samo eden velikanski trusf, tedaj bi bil i primorani voditelji istega, množine izdelanega, blaga narediti po potrebi; to je izdelalo bi ga toliko, kakor ga mo¬ ra Ijdustvo porabiti a sedaj se pa ne ozira, na to temveč vsak gleda kako pomnožiti svoje bogastvo ter ga razširiti v neizmernost. In tako pride da se na. vseh straneh razširi j a industrija, da se stavijo tovarne, izdelujejo novi stroji ve¬ dno umetnejsi, da se gleda vedno bolj na to da se s čim manj de¬ lavnimi močmi opravi temveč de¬ la, da se izkorišča otroke in žene po tovarnah. Sedaj se ne dela za to da. ima. človeštvo česar potre¬ buje, temveč za to da se bogastvo posameznikov veča. V tem div¬ jem drvenju za bogastvom posta¬ ni 1 množina blaga tolikšna, da ne stoji v nobeni primeri z potreb¬ ščinami mase; posledica, tega je kriza. Drugi uzrok je ta da so ka¬ pitalisti v tem večnem bcju med seboj primorani vedno razširjati svoja podjetja ako hočejo da ne podležejo v boju. Slepo se izde¬ luje povsod neizmerne mno¬ žine 'blaga kadar je sta¬ nje trga ugodno, ne da bi kedo uprašal kake posledice bode to imelo; vsak se le naše ozi¬ ra ne mene se kam drvi s tem. To raj glavni uzrok leži v tem da kapitalisti svoje velikansko pre¬ moženje uporabljajo v to, da da ga še povečajo da ga nalože v nova podjetja, ki prinašajo zopet nova bogastva, namesto da bi ga izdali na druge načine to je ne¬ produktivno. Tako so danes zapravljivci med temi, oni ki raz- metujejo denar, dobrotniki člo¬ veštvo, seveda pod temi razmera¬ mi, med tem ko je stara čednost svoj denar naložiti tako da prina¬ ša, vedno nova bogtstva, postala nesreča za vso družbo. Tako leži s tem tudi bodočnost kriz jasno pred nami. Dokler bode obstal današnji red, dokler bodo posa¬ mezne osebe lahko po svoji volji rapolagale z vsem bogastvom na svetu brez ozira na obči blagor, to je, dokler bode obstal kapitali¬ zem, tako dolgo bode trpe¬ lo človeštvo pod strašnimi krizami ki pomenijo ved¬ no za milijne bedo lakoto in morečo skrb in za mnoge smrt. Še le tedaj bode to vse nehalo kadar bode organizirano zavedno delav¬ stvo nastopilo skupno pot, ter pre vzelo vse to v lastne roke ter vla¬ dalo v korist vsega človeštva. Umetnost in narod lik o Gospa: To vam pa ko,j povem, Nežka, če imate ljubimca — v ku¬ hinji ga ne maram videti. lS’lnžkinja: Nič se ne bojte, milostiva,; moji ljubimci hodijo k meni samo kadar gospe ni doma. Kdor drugega napada, pa mu no more razjasniti zakaj in to doka¬ zati, je podoben psu ki v mesec laja. Župnik Jaka pride k bolnemu in brezzobemu .starčku, da ga spo ve. Starček pa o tein noče nič slišati. Nazadnje mu pravi žup¬ nik Jaka: ,,Če /umrefe neprevideni, pri¬ dete v pekel”. Bolnik pa se mu prijazno na¬ smeje in odgovori i: „Jaz sploh ne morem priti v ipekel, ker tam je jok in stok in škripanje z zolbmi, jaz pa nimam zoli in ne morem ž njimi škripa¬ ti”. Kar je čislo, kar je ljubko, kar se prijetno glasi, to raz¬ mišljate. Filip. 4. S. Da se narod dvigne iz blatnih nižav v jasne višave svobode, da še reši stradanja ih bede in clu- homorne skrbi, do doseže boljše življenje na zemlji -š— to je smo¬ ter socializma. Naloga, ki jo hoče izvršiti, ni nova. Od začetka sveta je vsa¬ ko živo bitje hotelo izboljšati svoj položaj in ko je prvi človek zainisil prvo misel, mu je bila prva skrb: boljše, ugodnejše'raz¬ mere. Tn ves napredek, kar ga je človeštvo doseglo tekom mnogih tisoč let, ni nič, drugega, kakor posledica te velike, močne misli. Boljše življenje! Ali razlika med posameznikom, ki si skuša priboriti boljši položaj n med socializmom je v tem, da poslednji misli na napredek vse¬ ga sveta, na boljše življenje vsega človeštva. In to priznanje mu na¬ sprotniki vpisujejo v greh. iFremotrite življenje katerega človeka hočete: v vsakem takem- zemeljskem potovanju zasledite isti nagib: Vsak si skuša poboljša ti razmere, dobiti službo, aranži¬ rati, zaslužiti premije, dobro kup¬ čevati, nabrati imetja in končno svojim otrokom zagotoviti ugoden obstanek. Ali kadar socialist iz¬ reče, da imajo isto pravico vsi lju¬ dje, da je zemlja domovina vseh in da ne rodi samo za posamezni¬ ke, tedaj mora takoj čuti očitanje, da je materialist brez idealov, ki misli samo na želodec. Kakor da bi bil na svetu le en človek, bi ne mislil manj! Ali da mislimo mi, ki pravimo, da mora družba, ako hoče biti družba, np pa divja čreda, jimi u- di, da mislimo mi samo na želo¬ dec, nam očitajo. S tem nam ho¬ čejo na čelo ožgati znamenje bar¬ barstva in nas prikazati kot ne¬ plemenito družbo, ki je nevarna „dnševni lastnini” človeštva. Ko¬ liko resnice je na. tein? Socializem ima svoje korenine, v narodu; brez njega bi ne mogel eksistirati in kdor hoče , /.limeti socializem, mora poznati na •od in ga •razumeti, ali takega, kakršen je po naravi, ne pa kakor so ga skušali izklesati razni njegovi vo¬ ditelji in preparatorji za nebesa. V tem ljudstvu živi želja za bolj¬ šim življenjem v vsakem oziru; kakor se hoče priprosti človek na siti ti. tako hrepeni tudi po solnč- ni svetlobi, koprni po lepoti in stremi po znanju. Mož iz naro¬ du .je organiziran kakor rafinira¬ ni gospod iz civilizirane družbe: žena iz najnižjih slojev ima ista čutila kakor parfimirana gospa iz visokega sveta. Delavec in kmeti¬ ca vesta, da roža lepše cvete kako kopriva, da vijo¬ lica prijetneje dehti kakor divji kostanj, njunim očem bolj ugaja Marijina soha kakor hrastov hlod, in slika v sinčkovi knijigi bolj ka¬ kor križikarih, ki jih sama delata z neokretno roko. To čuvstvo za lepAo izraža tudi priprosti člo¬ vek, kolikor mu je v njegovih raz merah mogoče. Poglejte naše kmetice, kadar gredo v nedeljo v dolgih vrstah v cerkev. Kakor vi¬ soka dama, preden gre na elitni ples, se oblači priprosta ženica, z vso skrbi jivost jo; kako gle¬ da v zrcalo, da razdeli lase na glavi natančno v sredi, kako pa- zno si spleta kite, kako skrbno pazi, da je peča snežno bela in (la gube na širokih rokavih prav le-' že! Tn poglejte fanta, ki se ženi pa izbira šopek, ki ga hoče zatak¬ niti na klobuk. AH ste že pazi¬ li, kako postajajo ljudje z dežele pred izložbenimi okni mestnih' trgovin in razgledujejo blago, ka¬ terega gotovo ne bodo kupili?... „Ta robec je pa lep! Glej, kako je rdeč, kako se sveti! O, lep jo, lep!” To čuvstvo za lepoto ni niti ta¬ ko primitivno, da ne bi poznalo kritike. Tudi priprosti človek primerja in zraža svoje mnenje, ki jp cesto bolj zdravo, kakor kri tika bogatega kapitalista, ki na¬ haja največjo lepoto v bankovcih po tisoč kron. Tudi cerkev, zlasti katoliška, pojmi, da ima narod svoje umet¬ niške potrebe in pogostoma je z oltarnimi , slikami, s cerkvenim petjem, z malimi podobicami za odrasle in za otroke več dosegla kakor s pridigami in s krščanskim naukom. A tudi pri pridigi se iz¬ raža umetniški čut ljudstva. Ko¬ likokrat lahko slišite: ,,Naš gos¬ pod pa znajo lepo pridigati!” Pa odgovor: „Vaš znajo, Va;s*; \e liepše kakor nas’ . S svoj ; o vojaško godbo računa militarizem z umetniškimi nagoni uniformira nego preleta rij at a. H'" 0 česije. slavnostni sprevodi, javni parade... vse je kombinirano z ozirom na umestniško dušo nar/ da. Ali ta globoko vkoreninjeni na¬ gon je vendar le malo razvit, za¬ kaj svet višje, umetnosti je naro¬ du zaprt, škodo pa imata oba: Na rod in ueintnost. Ako je poslednji haloga oplemenjevati ljudstvo tedaj je ta zadača v sedanjih dru¬ žabnih razmerah enostavno neiz vediva, ker prava umetnost niti ne prodre do tega pohlapečnega ljudstva, ki živi samo za delo, za kopičenje bogastva, in nimi niti intelektualne podlage, niti časa, niti fizične moči, da bi se zanima lo za najžlahtnejše proizvode člo¬ veškega. vina. In umetnost ne naj de dosti spoznavalcev, kajti oni bi morali priti iz tiste množice, kateri je' dala narava vse lastno sti za pojmovanje krasote, a tira¬ nija, družbe ji je vzela vso prilož¬ nost, da bi se tiste plemenite last¬ nosti razvile. Kakor bi bila gorostasna prev¬ zetnost, ako bi kdo trdil, da sije solnee na nebu samo zaradi neka¬ terih privilegiranih, da eveto cve- t..ee po travnikah in vrtovih samo zaradi enega razreda družbe, da žgale ptice po grmovju in po zra¬ ku samo za nekatere izbrane slo¬ je, tako je zločinsko postopanje,, ljudstvu braniti uživanje velikih umotvorov človeškega duha. Seveda: Spoznavanje lepote in hrepenenje po njenem ‘uživanju porodi v onih, ki so izgnani” iz ra ja, nezadovoljnost s temi razme¬ rami, ki jih tlačijo tudi v duševno suženjstvo. Ali nihče ne more spraviti tega hrepenenja iz sveta, ker nihče ne more vzeti živih barv cvetlicam, blagega sijaja zvezdam in milega petja pticam. Lepota oplemenjuje človeško srce in člo¬ veškega duha, ali da more narod uživati lepoto, ogrevati se za u- metnost in jo umevati, ter se lako oplemenjevati, mu je treba priz¬ nati pravico do splošnega boljše¬ ga živi j i nja in do materijalnih pogojev mnj. Dokler pa se mu to ne prizna, se mora narod bori¬ ti, naj najtarnajo ' njegovi na¬ sprotniki, kolikor hočejo o brezi- dealne,m materializmu. Boj socia¬ lizma za izprememlbo materialnih razmer je boj za plemenitost. Poročne slike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 16x20 popolnoma zastonj vsakima po- poroeencema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. IG. KUŠLJAN 229 lst Ave. LOVENSKA GOSTILNA n j boljše domače vino, žganje in smodke — Prenočišča za pot* ike. Pozor Rojaki NOVA SLOVENSKA TRGOViNA NA 1. AVEMJE. Priporočam vsem rojakom svojo dobro uejeno trgovino z čevlji. Prevzamem tudi vsa. popravila katera se točno in dobro izvrse. FRANK MEH, 243 1. Ave. POSTOJTE! POZOR R ader ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite koneni in Bodete najboije Postreženi! Prodajam tudi vozne listke Za vse prekmorske črtp Po naj nižjih cenah Tudi pošiliam denar V staro domovino najceneje Najhitreje in nujtočneje! LOUIS BEWETZ 198 1. Ave., Milwaakef, Wis. Tel. South4680 Raste in se razširja bolj kakor kedaj p 0 prej. Cene zemljišč stalno narascujej«. Jako ugodna prilika z« kopiti Je^^aj. Ka¬ ko se razširjajo podjetja na $t.st Aihs, kaže prepričevalno sledeče: • Podjetja tli »e sedaj stavijo ali se dostavile v kratkem času; DAVIS MFG. CO., je kupila zeifiijo iti. zavzema ? ^akrovu ^pos fca vila U gasolin strojev- Zapos.emk bode HMLmoz. NORTH END FOUNDRY zida seda] poslopij ki bodo zgotovljeua t n-M tednih. VTnogo mož bode sprejetih na novo v deio. STE a n APPLIANCE CO. zida novcNtoVaFno kjer bode zaposlenih tudi veliko številohRmh moei. I A Ll 13 CHALHERS MFG. CO. bode razširila svo- I ‘ ja velikanska poslopja tako da bode še 1000 mož na novo zaposlenih. Vse to pomeni da bode Wes>t Allis raste! naglo v prihodnjih letih in da bodo zemljišča kakor tudi vse drugo imetje r; st la naglo, kakor še nikdar poprej. In to je klic za vse one, ki so namenjeni pridobiti si lastni dom da se pozu- rijo sedaj. Boljše in koristnejše je^ kupiti sedaj in si zagotoviti kos zemlje, kakor potem ko bode cena še poskočila. A >1 Samo $5.00 se plača ako se kupi loto na odplačevanje. Potem pa $5.00 na teden. Pridite v nedeljo in si oglejte kako raste mesto in kako se hitro raz širja. McGeoch Glavna pisarna Hiše iz cemantnifi blokov na 53. Ave. vogal National Slovenski zastopnik: Silves, Kumeršelc Njegov dom in naslov: 471 54. Avenue 1 Koncertna dvorana. “Pivov studenec" ROWAN, KALAHER & STOEC- KER priporočajo svojo odvetniško pi¬ sarno. 322—Reed st. — Room 15. Telefon: South 27. € € € « € € f f. € * € f € € f. € € € € C € € i! € £ C £ £ £ & % f f. € € € % 31S Chesnut St. HANS T5CHERNITZ, lastnik. Na novo nastopita: Hertel in Violette. Raznovrstne umetnosti Vsaki večer koncert. Različni instrumenti. Med drugim nastopijo tudi še: Lola Markgraf ar,g’eško nemška pevka; May Odom. altistinja: Selma' Gerlach, n*n jhe-pesmUn šal¬ jiva predavanja; Leo Kleinod, plan st in Frank Čerkezi ciganski umetnik gosli. Hladno in prijetno prostoru. Fina revstaracija. V prostorih HANS CHERNITZA v,,, Chesnut ce ^ti t-e nudi j:Ottom zatava kakorSne bi zaman iskali Lo merim oa jo; ciganski umetnik Fr. Čerkezi z “-osli Tn .o K n. ente , T £ n>st. K koncu vsacega koncerta na lie ‘Tiri zor 4 i - D ° d k T. P j a ‘ x anonenem uradu” Koncert se 1 v rži vsaki dan m |Ua nreds,U\ a pu. Zanimivo ie v dvorani t-^i , an P ri prostem usto- £ bajo razne scenerije in panoram..' iz Wis in med t' ki pre - data f j & iz Dellsa. Vib * ln 1Ile ^ t^ini enasceneri- NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KR A 1:NC 317 Florida St, I*1!LWAUKE£, WIS Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene LOUIS BERGANT ! l ' ‘poroča vsem rojakom svoj SALON v o bil eh obisk- Pristna domača vina Jugo slovansko Podporno Združenje “Sloga” Milvvaukee, |||||| BODOČNOST, 5. SEPTEMBRA, (September), 1913. WiscoBsin Glavni odbor: N l Predsednik: Martin a.ka e< ~ Podpredsednik ■ Pran'- /alt*- i th: Piepc ® st -> Milvvaukee, MTa,. I. tajnik ; Frank Mat t ^ N - 8 ’ st ’ II. tajnik (zapis.) : John St " Mih ^ukee, Wi 8 . ; Blagajnik; Frank Banko 5 ()iov y 1 ‘ f lorida rt - Milwaukee, Wi*., O’ 0048 National ave, West Allis, Wis. ; Nadzorni odbor: tZS. Sfc£: m****, w», 0.0 ^ da st ’ Mil waukee, Wis. ‘ iQ 2 ^ ; Ree d st., Milwankee, Wia. Matk Stiglitz, 415 Florida st., Mil vvaukee, Wis Anton Tominšek, 283 Reed st., Milwaukee Wii Frank n Ci?eT458\aF iTle ? 1 St -' MUwauk * e ’ Wi “- *'.V t i o 'i! 4 8 Jsat,on al ave., Milvvaukee Wis -i ' John Oev-irk,^ 2/4 Grove st., Mihvaukee, Wis John Herga o03o Sherman st., W.Allis, Wis. $ - Porotni odbor: Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Milwaukeee, Wm,> Jomp Janežič, 423-53 ave., West Allis, Wis. * * Frank Robida, 283 Reed st„ Milwau'kee, 'VVis. t Vrhovni zdravnik: Dr. P. L&ngland, Stumpf & Langhoff Bldg., Grov§ st.. & 8*je ao vsaki četrti torek v mesecu V * • 1 * i < URADNO GLASILO: , ^Bodočnost”, 322 Reed st., Room 6, MUwaukee WiA Na,t«!Vl ■ ■'-.-r eež našo zemljo. Podnebje zdravo in prijetno. Vodstvo občine v slovenskih rokah; slov. državna sola; pošta, prodajalni, postaja in cerkev blizu. Delavnica za kon¬ zerviranje kumar ter mlekarne blizu. Pridelki se lahko in dobro prodajo. Mesto z okrog 1,000 pre¬ bivalci blizu. Skratka; zemlja na AVillardu, kjer se je ze nase¬ lit* do 100 rojakov, a kupilo skup¬ no nad 150, je najboljša, kar se je prodaja med Slovenci, zato jo ku¬ pujejo tudi taki rojaki, ki so si o- gledali že vse druge kraje, kjer se prodaja rojakom zemljo. Cena $18 aker, ne več ne man. Plačilni pogoji zelo lahki. Natančneje o vsem v našem slovenskem opisu IVillarda s slikami. Še danes pi¬ šite alppridite ponj na: Adria Co- lonization Co„ 322 Reed st., Mil- waukee, Wis. — Ig. Kašlja n in L. Zakrajšek, upravnika. Dostavek: Sedaj je pravi čas za ogledanije, ker se lahko na lastne oči prepričate kaj in kako raste na naši zemlji. Vedite pa, da mi ne dajemo kupcem krav, stro¬ jev in tudi ne lotov, ker vse to stane denar, katerega mora plača kupec iz svojega žepa zato, da RAZNO. RAZKOŠJE MED AMERIŠKIMI BOGATAŠI. Nemški pisatelj in učenjak ki je prepotoval mnogo sveta in se o mnolgih. stvareh katere prav do¬ bro opisuje sam prepričal, piše \ nekem nemškem listu razne stvari kar je videl med ameriškimi .bo¬ gataši in kar bode vsacega delav¬ ca zanimalo. On opisuje najbolj NevVport. ki leži nekaj morskih milj od New Yorka in je najime¬ nitnejši letovišče za miljonerje, kamor nima pristopa navaden člo¬ vek. Ta kraj nima skoro nič ho¬ telov ali javnih cest, kakor tudi prostega, prostora na morskem o- 'brežju. (Skrito za prekrasnimi na¬ sadi v čarobnih vrtih stoje palače vile in raznovrstne hišo; - vso T5o večini iz belega marmorja v kra¬ snih najmodernejših slogih zida¬ no. Tukaj stanujejo potomci svinskih pastirjev, čevljarjev ki so postali bogataši skoz delavske žulje, nadalje živinotrzči ki so se od navadnih mesetarjev povzdig¬ nili do milijonarjev i. t. d. Ker pa so si ti potomci v svesti iz ka¬ ko umazanega načina je bilo pri¬ dobljeno njih premoženje, se ve¬ dno trudijo da bi našli in si izmi¬ slili kake imenitne pradede za se. To se jim vedno posreči zdolarjem in tako krasijo stene njih palač podobe starih vitezov ali slavnik mož ki niso nikdar bili v njih rod¬ bini. Pa budi njih vrtovi in parki mo¬ rajo imeti pehaj pd teh starih časov ko so njih „ime- nitui” pradedje živeli. Za to so iz dalnjih krajev pustila presaditi stoletja stara dre¬ vesa, za katera so plačali na mili¬ jone dolarjev Okrog ene vile se razteza zid ki je stal eno četrtino milijona. Krasota uprave se ne da popisati ki se nahaja v notraj- ščrini palač in vil. Tukaj je vse za najti kar se je zamoglo dobiti za velikanske svote v Europi; vse dragocenosti, drage podobe ali ki¬ pi, preproge in drugo vse kar na¬ vaden človek nikdar ne dobi pred oči. V mnogih družinah se izda samo za cvetlico po tisoč in še več dolarjev na mesec. Velikanska promeženja stanejo tudi automobili, konji ladije in jahte. »Večina od teh bogatinov še ne ve koliko autoinobilov imajo na razpolago. Mnogi jih poseduje¬ jo po dvajset ali še več in na sto¬ tine konj. Velike svote stanejo tudi pojedine. Manj kakor $18,000 ne sme stati ena taka. Mnogokrat si naroče za nekaj dni najboljše gledalliske igralce da jim igrajo. To stane za. vsaki dan kadar je predstava povprečno, onega, seva- da ki je to naročil do 30,000 do¬ larjev. Neki list v New Yorku je sestavil pregled koliko milijonar plača na leto za eden svojo leto Kočijaz . 1,200 „ „ Drugi in tretji ko¬ či jaz .i... 1,200 . „ „ Chauffeur . 1,000 „ .. Prvi sluga.. 900 „ „ Drugi sluga. 600 „ „ Vrtnar ... 1,600 „ „ Štirje pomočniki.. 2,500 „ „ Skiu.pa j ' $23,000 Toje je vellika svota za eno sa¬ mo družino. In list'še k temu pri¬ pomni da je hiša s takimi stroški se ena bolj ,,ubogih’’. Nekateri potrebujejo se enkrat toliko. Sa¬ mo svojemu kuharju plača Van derbilt $10,000 na leto. Povprečni stroški enega, milijo- nera znašajo sledeče svote: Tekoči izdatki za'služabnike ku¬ hinjo in hišne potrebščine $30,000 na leto. Za plese, pojedine, slavnosti m uzdržavanje parnika, (jahte) $50,- 00Qjtua leto. Za konje, vrt, parke, pota in de¬ lavce $60,000 na leto. Obleka za možke ženske in otro k e $20,000 na leto. Denar za vsakdajne potrebščine članov družine $50,000 na leto. 'Posebni vozovi na.želenici in ho teli $10,000 na leto. Automobil $10,000 na let*. Izdatki za bivališča in hiše v, hribih ali kopališčihi $20,000 na leto. Vse drtugo, razna darila, zdrav ndki, in drugo pa je še posebej. Sedaj pa se lahko računi koliko delavskih družin bi lahko živelo od tega. AKO JE ŠE PROSTOR. .Med porotniki je bil tudi zelo nehraber/ign.spod,. ki je nekaj časa nemirno gledal bombe in se potem oglasil za besedo. Prosim, gospod p rezident, te-le bombe... lik pred klopjo porot¬ nikov. .. prosim... saj bi se zna¬ la zgoditi kaka nesreča... Ah, kaj, je zarenčal prezident, saj imamo nadomestne porotnike. ti ga drugi lažje preslepe, torej v svojo, škodo. Mi prodajamo dobro zemljo po nizkih ceni, zemljo, na kateri more farmar ugodno žive¬ ti ter lepo napredovati. Na prodaj imamo tudi veliko "obdelanih ali. deloma obdelanih farm! Na Saksonskem v Nemčiji se je pripetil jako zanimiv in sme šen dogodek. V neki tiskarni se je naročil trak za mrtvaški venec z besedami: „Počivaj v miru” Na. svidenje’’ kmalu potem ko je bil trak že v delu, je prišel brzojav sledeče vsebine: Besedi ,,Na svi denje” pridenite še ,,V nebesih' ako ja še .prostor. Namesto da bi »brihtni ” možak postavil samo besedo: V nebesih” je pa zapisal vse tako da se je napis glasil: »Počivaj v miru”. ,,Na svidepje v nebesih, ako je se prostor”. To nas spominja na neki drugi slučaj se je rai - no tako po brzoja¬ vil napis popravljal. Tukaj pa se je glasil brzojav da se .morajo be¬ sede: »Počivaj v miru", na obeli straneh natisniti. Stave pa je naredil iz tega napis ki.se je gla¬ sil: »'Počivaj v miru na o.beh stra¬ neh. UTRINKI. .Sodili: Preidimo na zasliševan¬ je prič. Prva pričalNatan Bandi gedanke. Priča : Tu! (Sodnik: Torej vi ste Natan Bauhgedanke. Vaš poklic? Prič g: Agent. (Sodnik: Vere? 'Priča : Katoliške. Sodnik: Tako — katoliške? Koliko ste stari? Priča : Ne vem. Sodnik: To morate vendar ve¬ deti — sicer pa imate krstni list. Priča: Da, gospod sodnik, krstni list imam — a če hi po njem računal, bi bil šele šest ted¬ nov star. 3. ♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* ^ Pozor slovenski gostilničarji: Moja tvrdka je prva in edina slo- + venska samostojna, ki importira žganje naravnost iz kranjskega. + ^ Importiran Kranjski Brinjevec. + S®" Importiran Kranjski Slivovic. ▲ Importiran Kranjski Tropinovec. ^ — 7/lravo Grenko Vino. ” J A. HORVAT. «Joliet, Illinois. J Popolna ženska. .. kar hi vsaki mož radimeb kadar ima ne zna ce¬ niti. Ako bi vsaki človek vse storil kar misli, tedaj bi bil celi svet ena sama ječa. Bogata deklica mora biti že grda k r/ kor noč da jo imenujejo tidi možki grdo. Popularnost ni tega vredna kar moramo za njo storiti da jo dose¬ žemo. Revščina varuje mnoge tem da ne postanejo norci. pred (Ljubezen je ženski vsakdajni kruh, m.oikemiu, pa nedeljski ko¬ lač. Ako hočeš najti iglo na, vsedi se nanj. v kopu se- Kdor srečnih mislih umrje, je vedno srečnejši kakor vojskovo¬ dja ki koraka kot zmagovalec čez bojno polje. 'Pri porotni obravnavi proti ne¬ katerim ..anarhistom’’ so prine¬ sli v razpravo dvorano tudi več škatelj za sardine, ki so jih nez¬ motljivi sodni izvedenci proglasi¬ li za bombe. Zborovanje salonerjev. Salonarji združeni v novi orga¬ nizaciji ki se imenuje: »Retail Licpior Dealers Fraternal Protec- tive Leagne” so imeli svoje zboro¬ vanje te dni v svojem prostoru v dvorani Ludvig Bor ga na Chest- nut st. kjer so protestirali proti povišanju licencov od $200 na $500. Sprejetih je bilo več reso¬ lucij v katerih se ostro obsoja go¬ nja, posameznih bogatili salonar¬ jev da, bi se povišali licenci. Zbo¬ rovalci so izjavili da so vsi uzrokt katere navajajo zagovorniki viso¬ kih licenc prazni, ter da se gre sa¬ mo za osebne koristi posamezni¬ kov; ker ako bi bila dietična po¬ stava sprejeta, potem hi' imeli do¬ biček le posamezniki ki so bogati dovolj da plačajo z lahkoto večje licence, med tem ko bi se drugim zgodila krivica. Ako’se licence po¬ viša bodo morali delavci za to trpeti in posameznikom bode da¬ no v roko da bodo medsebojno določevali kako bi revnejše izko¬ riščali in podražili pivo in drugo. Nadalje so izrekli zborovalci žel¬ jo. da bi se vsi mali salonerji zdim žili v to zvezo ki jim daje v slu¬ čaju da. prhlejo-se-sodnijo v na- spnostvo pomoč, kakor tudi da jim plačuje v slučaju smrti enega čla¬ na njegovim otrokom ali udovi $300 podpore Seje se vrše vsaki 4, četrtek, v gori omenjenej dvo¬ rani. i ■ ( \ Važno uprašanje!«, ^mi opravi^ ' Jamr s najbolje in najceneje £ \i~ ■ sodr.ijske nA, vojaške/^^/220/z Grove st za4evs ^(Alilwaukee, Wis. Konzularne j 1 “ M Ivan A. Narohnic & Peter Drakoš EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Obrnite se vedno na nas 6e potujete v staro domovino in potrebujete vozne liste, ali de mislite potovati po ameriki. Izdelujemo tudi vsa dela spadaj« da v notarijat. Ako se po¬ nesrečite prevzamemo pagajanje z družbo za Vas ki je ve¬ dno uspešno. Dajemo nasveta v vseh pravnih zadevoli. Postrežba v^dno poštena in todna. Zglasite se v pisarni na 124—5 Cesta. Milwaukee, Wis [^C^3C^3C^]^3!^OA<](^t^3Cg3C^3C^1^3£^OC>^C^3C^3(^ i I I S E 1 M 1 RES DOBRA ZEMLJA Ker so bili naši rojaki ponovno ociganjeni, in, „oči.futarjeni’’ ter zapeljani po, nekaterih zemljiških agentih v Chicago na podlagi ne¬ resničnih poročil in ker zaradi te¬ ga rojaki v svojo lastno škodo ni¬ majo zaupanja tudi v poštena podjetja, izjavljano mi na tem me¬ stu ’ da povrnemo vsakemu roja¬ ku ki pride gledat našo zemljo ter pronajde, da smo mu poročali ne¬ resnico, vse potne stioske m vso zamudo časa. . A ’ Naša zemlja: črnikasta, mastna in nenavadno rodovitna, brez pe¬ ska in močvirja. Dovolj zdrave in dobre vode. Številni potočki teko ‘I vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otrodji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled cesar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da zadnemo nalagati svoje prikradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v ClK ItlifelKli Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Druga Aveime. Drateno omrežje za vrata iti okna, kakor j vsake vrste druge drat^ne izdelke j dobite vedno v najvedji zalogi pri A. T. TRENTLAGE & SON j 387-391 Grove St. t REINHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN LIKERJI Distiler dveh znanih viski-jev Greeti Bel! ter Deer Creek 4IO Greenfield Ave. Telephone South 3280-J >£•*-*$* ■*£•**♦*►J* *i* tj**J* *X * ^ «$• ^ Telephone South 471 Ženska postrežnica I ARTHUR J. BRETT Balzamiral in Pogrebni ravnatelj | 281 Reed St. Cene zmerne x % + | M ilvvaiikee, Wis. | ♦J* : *£■* 't* *+* v *♦* *♦* +Z< *£» *$• *X* ♦J” -»J* ♦ «$* Ako potrebuješ premog i drva vali pa les za stavbo, tedaj se obrni na WEST ALLIS FUEL AND SUPPLY CD. Ona prodaje vse to. Kedor kupi enkrat pri nas, ta je zadovoljen, ter pride vedno. Pridite in sprašaj- te za inožem ki lahko govori z Vami v Vasem jeziku. WEST ALLIS FUEL AND SUPPLY CO. 57 Lapham St, West Allis, VVis. E. I. Lindow, Preč. Julitls Ranisčevski, Tresu. TEL. WEST ALLIS 376. Razprodaja posestev hiš in trgovin po znižanih cenah Pritlična hiša na Park st. ss kupi za $1,600 Dve pritlični hiši na Park st. se kupi za $2,160 Dve pritlični biši na 13, ave. kupi za $2,100 Dvonadstropna hiša na Park st. se kupi za $3,500 Ena hiša z 12 sobami zidana iz opeke, in ena z sedmimi sobami lesena, in lota 50x140 na Grenbu-:h cesti se proda zelo poceni ako se kupi takoj cena $5,750 Prodaja trgovin Ena izmed najboljših grocerij na Grove st. se proda ker.lastnik odstopi od obrti. Razen tego se proda ob enem prodajalne cigar. Perilnica, Pekarija. Cena za posestvo in trgovino samo $4,250 Proda se tuti dober Sčiloon (Bottle House) zelo po ceni. Za natačne pojasnila uprašajte pni LOUIS HARMS, ^ RANCE ’ farm m undp Milvvattškim Slovenctat priporočamo KasparDrfa- vno Banko. Prejema denar na hranilne vloge in daje 3 obresti. Vso vloge pod državBln nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisove Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne VI?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. feloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrežen, Raj se ebrne do Kaspar Državne Banke! Ki SPAR STATE BANK 1900 Bine Island Ave., Chicago, 111. Profesor: .Janez Koštrun — ali ste vi svojo nalogo res sami spi¬ sali : Dijak: Da. gospod profesor, sa¬ mo pri, urfioru Julija Cesarja mi je stric polagal. Ljudje kateri najmanj store, se najbolj zgražajo nnd lenobo dru¬ gih. Nekaterf možki 1'juliijo ua .žen¬ ski samo krilo. i»n•» <■<••»! BODOČNOST, 5. SEPTEMBRA, (September), 1913. Dobri stari časi. ROZALIJA SCHNITZINGER. Tobačna tovarna v Hairtbnrgn, v kateri sem vse svoje, življenje delala, je ena največ ih izmed 29 avstrijskih tobačnih tovaren. Kak šne iapremembe so se odigrale, odkar poznam tovarno! V letih štiridesetih prejšnjega stoletja so zaslužili moški delavci po 17 krajcarjev na dan, ženske pa po 15. Tudi najstarejše delavke so predstojniki tikali. Kako so mla¬ de delavke pretepali, o tem rajše ne govorim. Delali smo po štirinajst, ur na dan. Male o- troke so ob štirih zjutraj matere vzdignile iz postelj ter jih odnesle starim ženicam, ki so bile že v po¬ koju. Stare, izmozgane delavke so dobivale po 8 do 10 krajcarjev na dan miloščine, moški pa po 10 do 14 krajcarjev. Vsakdo, ki je živel v onem času, se še spominja neznosne bede, v kateri je živelo hajnburško delav¬ stvo. L. 1843 je izbruhnil v to¬ varni velik kraval, ki ga je pov- ročilo sirovo obnašanje kontrolo¬ rja. Ko so se delavke nekega one uprle njegvemu krivičnemu postopanju, jih je pričel pretepa¬ ti; tolkel ni le otrok, ti so bili že itak vajeni njegovih udarcev, tem več tudi odrasle žene in otroke. Uradnik mu je pomagal. Tedaj se je polastilo delavk veliko razbu¬ rjenje in uprle so se. Ali kakšne so bile posledice? Ravnateljstvo je odredilo preiskavo in odpusti¬ lo dšajset delavk, krivci pa so a- vanzirali. Še sedaj po 70 letih se mora marsikdo pokoriti za to, ker so njegovi starši nekoč hoteli stre ti okove suženjstva, ne da bi se jim bilo to posrečilo. S hajnbur- škim tobačkim delavstvom so ve¬ dno ravnali kakor s toplo sužnjev. V Hainburgu je vladala večja dragiuja kakor pa na Dunaju, za¬ to se ni moglo tobačno delavstvo izkopati nikdar iz bede. Te ne¬ prestane bedne razmere so izpod¬ kopavale zdravje delavstvu. Leta 1852 je umrlo toliko delavk iz od¬ delka ža smotke za jetiko, da je prišel okrožni zdravnik iz Brucka semkaj, da preišče vzroke te izre¬ dne umrljivosti. Dejal je: „Kdo bi se čudil? Ljudje delajo naj¬ prej po štirinajsti uri v tovarni, potem še doma; delavka se noben dan ne more naspati dovelj. Po- leg te^a po še ta slaba pitna vo¬ da”. Voda iz vodnjakov je bila res taka, da je ni mogel uživati nihče. Vozniki, ki so privažali blago v tovarno, so nam v sodih pripeljavali vodo iz Donave. Ta voda nam je morala zadoščati za tri do štiri dni, poleti je dostikrat smrdela. To žilvljenje je trajalo do let šestdesetih. L. 1853 so uravnali delovni čas in zieer takole: od šestih zjutraj dp pol dvanajstih, od ene popold¬ ne do pol sedmih zvečer. Prepo¬ zno ni smel priti nihče, ker ob še¬ stih so zaklenili vsa vrata po od¬ delkih in kdor je zamudil, je mo¬ ral čakati zunaj ter zamudil delo iin izgubil na mezdi. Leta 1866 so uvedli nove stroje, takozvane j,>Puppenwiekelmasehinen”. plača ti pa so jih morale delavke. Za delo, ki so ga nam plačevali, ko smo ga izvrševale še z roko, po 8 krajcarjav in po 40, smo odslej dobivale le po tri in tri četrtine krajcarjev in po devetnajst kraj- carjpv. Najboljša, najspretnej- ša delavka, ni zaslužila ob stroju toliko kakor prej, in že prej je bil zaslužek nizek. Pri izpalčevanju smo videli obupne prizore: joka¬ joče, obupavajoče delavke. Po dol gih prošnjah smo dosegli nekaj boljše plačilo. Ako je zaslužila delavka v pri¬ pravljalnem oddelku na teden dva goldinar!ja, tedaj bil že to dober teden. Ali za zaslužek je morala garati čez čas in tudi ob nedeljah. Zaboje, težke cent in še več, so morale prenašati stare, oslabele delavke. Sedaj opravljajo to delo moški. Najmanjši prestopek ali pogrešek pri delu so kaznovali kruto: ali z denarno globo ali pa je moral delavec ali delavka prekiniti z delona š-tiri do šest ted nov. Nihče se ni brigal za to, ako so delavke, kaznovane za nez¬ natno napako, vsled teh krutih kazni bile uničene. Če pripovedu¬ jem danes delavkam o tem, te¬ daj mi pravijo: „Zakaj pa ste bi¬ le tako nespametne in ste prena¬ šale to?” Ali kaj naj bi bile sto¬ rile takrat ? Organizacij« ni bilo, In časopisi? Onega urednika hi ho tela videti, ki bi 'bil imel toliko poguma, da bi napisal besedico o teh neznosnih razmerah! Nik¬ dar več ne bi bil prijel za pero! Socialističnih listov tudi še tii bi¬ lo. Najbolj neznosno je bilo za¬ ničevanje, s katerim so obkladali delavke. Vse je pomagalo pri tem. Moški delavci so prihajali v to¬ varno po odsluženi vojaški dobi, ki je trajala takrat še deset do dvanajst let. Če so delali potem štirideset let v tovarui, so bili starčki, ter dobivali na dan po deset do štirinajst krajcarjev po¬ kojnine. Ni jim preostalo nič drugega, kakor da so hodili bera¬ čit. .. Kolikokrat so morali ti re¬ veži slišati: „Ktirideset let so Vas izkoriščali v tovarni, in zdaj so Vas pa nam obesili na. brat”. Nič čudnega ni, da je marsikateri teh „penzionistov” segel po vrvi. In vendar je dobivala država že leta 1846 čistega dohodka 14,470,- 331 goldinarjev od izdelovanja smotk in cigaret. Leta. 1848, je prišel v Hainburg študent, ki je povabil delavce v gozd, kjer jim je povedal, kaj naj store, da si izboljšajo svoj položaj. Sestavil jim je tudi prošnjo, nakar so bile res mezde nekoliko povišane. Kakšni strahotni spomini se mi porajajo v duši, če pomislim na pretekle čase. Šestletni otroci smo morali pri odprtih ognijščih po¬ grevati jedi. Ako se je zasmodi¬ lo, tedaj je bila. vsa družina lačna in otroka so neusmiljeno pretepli. Naši učitelji so nam dejali dosti¬ krat: ,,Otroci, učite se pridno, drugačni časi bodo prišli”. Ali česa naj bi se bili naučili v trirazredni šoli? Čitali smo pa prav pridno, ker smo imeli na raz¬ polago knjižnico. Ko je bila leta 1869, na Dunaju prva velika de¬ monstracija za volilno pravico in ko smo izvedeli o njej, so neka¬ teri pričeli premišljevati. Leta 1871. so prišli prvi socialih de- mokratje v Hamburg in mnogo delavstva se jim je pridružilo. Ta¬ krat smo ustanovili tudi društvo delavk, katerega predsednica je bila moja mati. Koliko žrtev smo doprinašali, koliko jih je, ki so vse svoje življenje posvetili stremljenju, da se ustvari delav¬ stvu bolj, človeško življenje ! Mno¬ go, mnogo se je izboljšalo. Danes je tedenskega dela 51 ur., sobotni popoldnevi so .prosti, marsikatera delavka zasluži po 21 K.na teden, Upokojeni delavci- dobivajo več. kakor smo zaslužili, ko sem bila še mlada, v nekaj tednih, če smo delali po štirinajst ur na dan. Za dojenčke imamo v tovarni oskr- bovališče, ki je urejeno vzorno po vseh higijeničnih zahtevah in 8 strežajkami, ki jih plačuje drža¬ va. Matere imajo ob času poro¬ da pravico do štiritedenske varst¬ vene dobe in do dvanajstdnevnega .plačanega dopusta. Tudi polet¬ ni dopusti so že uvedeni in noben predstojnik bi se ne osmelil, da bi tolkel delavke ali da bi jih ti¬ kal. Vse to je delo in uspeh več¬ letnega organizacijskega dela in neumornega poučevanja. In ven¬ dar je še mnoigo delavk, ki pravi¬ jo: „Čemu naj se organiziram? Če Ve kaj pridobite, sem itak tu¬ di jaz tega deležna”. O, zaslep- Ijenke! Kako sebično govore! In zopet druge: „Čemu bi se trudi¬ la, .to bo že čas sam prinesel s se¬ boj in brez Vas bi se to zgodilo”. Tako govore brezbrižni lenuhi! Kdor .pa je enkrat spoznal moč in silo organizacije, ta ne omahuje, ta ne čaka, da bi drugi delali zanj, ta ne odneha, da privede v orga¬ nizacijo tudi zadnjega dvomljiv¬ ca, slednjo brezbrižnico, ta pre¬ maga sebičnost in z veselim srcem pomaga, graditi stavbo nove druž¬ be, ki jo uresniči socializem. AKO POSTANETE LAČNI. Ljudje bi storili mnogo bolje, a- ko bi jedli samo tedaj kadar po¬ stanejo ladeni in tedaj pravo jest¬ vino in to v pravi množini. Ker pa se mnogi tega ne drže ter se pregreše zoper red ki ga zahteva želodec, je potrebno da se ima pripravljeno vedno kako do¬ bro zdravilo, ki spravi prebavlja- lne organe zopet v red da delujejo. Tako zdravilo je Trinerjevo ame¬ riško grenko vino, ki ima izvrstno moč da spravi te organe zopet v red in jih ozdravi. To jih izčisti ter naredi voljne za redno delova¬ nje. Vedno naj se vzame zoper zabasanost, glavobol, revmatizem in nervoznost. Dobiva se v vseh lekarnah, ali pa naravnost od Ke¬ mičnega laboratirija 1333—13339 So. Ashland ave, Chicago, 111. Ako vas trga po udih, rabite Trinerje- fo mazilo. To je jako močno in mala množina prežene vsako trga¬ nje. OFOMIN STARŠEM. Cesto imamo priliki opažati ka¬ ko uničuje pomanjkljiva vzgoja cy*lavsko deco. Ni resničnejšega pregovora, od 1 onega, ki pravi: Ka kor si boš v mladosti postlal, tako boš v starosti ležal. Ni le naša družba, ki stremi .po profitu in izkoriščanju, kriva bede posamez¬ nika, nego mnogo pripomore k njej tudi slaba vzgoja. In zdi se, da delavec ali žena njegova še da¬ nes cesto ne vesta, koliko grešita nad lastnim otrokom, ker ga leh- komiselno prepuščata tujemu, sla¬ bemu varstvu ali pa sploh brez njega. Resnica je sicer, da je glavni vzrok pomanjkljivi vzgoji pri de¬ lavski deci gmotna beda, ki davi starše. Starši se morajo večino¬ ma boriti za najiprimitivnejše: za vsakdanji kruhek, da morejo sebe in družino vsaj preživljati ,,iz rok v usta”, kakor pravimo običanjo. Toda s tem se prav cesto ne da do¬ cela opravičevati popolna brezbri¬ žnost za bodočnost svojih otrok, ki jo opažamo kjerkoli vsak dan. Vzgoja otrok je sicer nemogoča, Če starši sami nimajo nobene izo¬ brazbe, ali če starši sami nimajo zmisla o potrebi prave in .pravilne vzgoje svojih otrok. Zato je tre¬ ba, da je dandanes vsak, bodisi kakršenkoli delavec pristopen po¬ trebam novega časa in da se ne to¬ laži z mislijo o svoji deci, češ, „se bodo že prerili skozi življenje; jaz sem se moral tudi!” Tako go¬ voričenje je bedasto; kajti življe¬ nje zahteva sleharni trenutek več in ubožec je oni, ki ne zna nič in ne ve nič. Znanje je privo. Delavec naj da prilike svojim o- trokom, da. se bodo učili onega, kar potrebujejo za življenje. Zato zaideva jo delavci .po vsem svetu več in dobrih šol. Hočejo, da bi kdaj njihovi otroci živeli boljše in lažje, nego žive sami. Tudi mo¬ ra delavec vedeti, kaj naj postane iz otrok. Ne sme jih tako brezmi¬ selno potiskati semintja, češ, en¬ krat. bo že kaj iz njih. Prav pri vzgoji Se ne sme tratiti dragega časa, nego vedeti je treba, kaj se hoče doseči z njim. 'Pa še na nekaj mora gledati de¬ lavec pri svojih otrocih: na /([le¬ vje. To je (predpogoj vsega na- daljnega dela in vsake pametne vzgoje. Zato je paziti ra otro¬ ke, da ne ponesrečijo in si z enim samim trenutkjom ne ogrene vse svoje življenje. Treba je paziti in ravnati na to, da ostane telo čvrsto in živo; kajti le v zdravem telesu prebiva tudi zdrava dušev¬ na, moč. Vem, da je pri skromnih delav¬ skih razmerah nemogoče urediti in pospeševati vzgojo proletarskih otrok. Toda mnogo nedostatkov lahko odpravimo, če imamo dobro voljo in dajemo otrokom samim tudi dober zgled. Najslabše je z otroci pač tam, kjer je pijanec pri hiši. Pijanstvo .poruši domačo sloigo, zatre vse do¬ bre, časih itak zelo revne kali družinskega življenja, razdere vse vezi in pokoplje vsako spoštovan¬ je. Zato propadejo otroci pijancev prav kmalu. Izgube se med sve¬ tom in njihova pot je žalostna. Pri pijancih se ne more misliti 'na to, da bi .pametno in dobro vzgojevali otroke; kajti niti sami sebe ge morejo obvladati. Tudi greše mnogokrat starši nad svojimi otroci s tem, da jim dajejo potuho naprani učiteljem ali komurkoli. Otroci izgube zara- ditega. interes, da, bi se kaj naučili od njega, ki so ga zasmehovali ali obrekovali starši. Še eešce pa se greši nad otroci s tem, da se jim slepo vse verjame. Otrok hodi vedno pod strogo kontrolo star¬ šev; zakaj trok, ki vas je ukanil enkrat, vas bo poskušal ukaniti še večkrat. Izgubil bo vsako spo¬ štovanje do staršev. Zato pa je treba začeti koj z mladostjo in o- tynem prepričati otroke, da imajo starši z njimi dober namen in da jih vzgajajo iz ljubezni, s svojim ravnanjem. In zato je trtba posebno delav¬ cu, ki ima družino, vedeti: Poskr¬ bi za otroke, varuj in pazi nanje, da bodo živeli lažje in boljše ka¬ kor ti. Strašno mora biti, je zavzdihni¬ la posebna prijateljica: petja, če taka operna, pevka kar naenkrat zapazi, da je izgubila glas. :D i a, to mora biti strašno, je od¬ govoril igospod, ampak še dosti strašnejše je, če pevka sploh ne zapazi, da je izgubila glas. John Wohlgemuth priporoča svojo gostilno vsem rojakom za obilen obisk Postrežba dobra. Pristna domača vina 836 Kinnickinnic Ave. Telefon: South 3105-J John Ermenc JAVNI NOTAR. Opravlja vsa v ta posel spada¬ joča opravila točno in zanesljivo. 288 GROVE S T. Borchardt Bros. KROJAČNICA, ZALOGA OB- Lek in druge moške opra¬ ve. Cene zmerne, blago trpežno liu postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. J A C. B IN ZEL Trgovec na debelo z vini In likerji se priporoča Slovencem 307 Reed St. Milwaukee, Wis. Marshall & Ilsley Bank poddruznica na National Ave. Najstarejsa banku v mestu plača obresti na uloge WM. J. GRONEWALD Balzamirar in Pogrebni ravnatelj Ženska postrežnica. Cene zmerne 381 Reed St. Tel. So. 4497 Slovenska javna notarja in advokata Viach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Milwaukee, Wis. zastopata na sodišču v vseh sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod- ke in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet. zastonj. Pri¬ dne v najin urad, ali pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4.00 za zenske od $1.00 do $3.50 1 za otrok© od 50o do $2.50 Naš namen je vas vselej zada. voljiti. .<**}* ‘ Ahrens & Vahl 366—Grove Street. SLOVENSKO-HRVATSKA BRIVNICA. FRANK TUSHEK, 2G8 —lst Ave. RUDOLF WALTE Se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom v obilen obisk Na razpolago je najnovej¬ ši “Pool Table” 878-880 North Water St. v bližini tovarne Trostel Leather Company TEL. LAKE 1896 Y ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦; 1 POZOR ROJAKI. _ • o ANTON TURK obleke Ali že veste da im ^ vredne od » 10 do *, 8 se sedaj dobe za «5 do »10 Dobite jih v TOM. NERATOV, proil . jalni na 882 Kinnickinnic ave., ali pa na *t. 619—16. cesta. USTSovenskih tRfiovm ❖ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ Slovenska mesnica BRATA fbrko 270— lst Ave. priporočata svojo dobro urejeno mesnico. Cene nizke—Dobra postrežba. Sveže blago vseh vrst l KADITE SAMO C PODPIRAJTE LIS I' € f € * C C “BODOČNOST” Edini založnik teh cigar je VINOGRAD & SHER i > i » » » > » ! » ** ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ BERINGER S PARK LOUIS JAUTZ, Pos. Friporočam vsem .Ju¬ goslovanom svoj park na zabave in druge prireditve. 1172 South Pierce St. v j UGODNA PRILIKA Za vse ki so se odločili iti na farme, ter postati neodvisni, V severnem delu Wisconsin, v okrajih, Klark, Rusk, Chipeva, in Frice je naprodaj mogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest trgov, železnic in sol. Repe ceste, cista hladna voda, zdravo podnebje, ter rastejo vsi oni pridelki ka¬ kor v stari domovini. Cene nizkie (od 8 15 do 820 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsadko ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasni¬ la se obrnite osebno ali pismero na ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 4 4 LOUIS BEW1TZ ♦ ♦ ^ 198-1. AVENUE MILtVAUKEE, AVIS. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦❖♦❖♦♦♦♦❖♦♦♦4444 IZURJEN SLOVENSKI FOTOGRAF Izdeluje krasne slike po najnovejsi modi in po najnizjih cenah. Vsakina novoporoeencema napravim brezplačno eno veliko sliko in zraven tudi male spominske za zavratne verižice. Rojaki pridite in oglejte si mojo fotografična delo in gotovo bodete zadovoljni SLOVENSKI LOTOGRAF FRANK SKOK, 438-52, Avenue. West Allis, Vtis. M. JOVANOVIM, 84 6th Str. Milwukee, Wis. PRODAJA ŠIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju m ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA Nekaj za vsacega. Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vseli vrst, verižice, zapestnice, zaponke itd. ' e ' lika zaloga poročnih in drugih daril. Ako ne veste kaj bi kupili vprašajte za svet. * . Ker serri se °dločil opustiti trgovino na Reed St, proda- * jam vse po znižanih cenah. | ANTON GRANDLICH, * 374 Reed St. Dve trgovini—5123 National A ve ‘ ♦ .. Podporno društvo “Napredna Slovenka” ♦ ,Udn ° VSe r ° )ake da se udeleže keglanja ki se vrši 21 sep ♦ v prostorih P ♦ OCVIRKA, NA GROVE URI z»traj. a