165. Strallfea. ■I V Ljubljani, v petek Z3. julija 19Z0. LIH. leto. Iibala YtAk dan popoldne, lsnaaUl nsialie in praznik«. tftse^sti s Prostor 1 ml m y 54 m! m za male oglase do 27 m/m višine I K, od 30 ml m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2— notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m Ko*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlitvo „Slov. Naroda«1 in „Narodna Tiskarna11 Hnaflora nlica št. 5, pritlično. — Telefon it. 304. iv Slovenski Narod1 velja v Ljubljani in po poeti i V inoeesaehroi celoletno......K 240*— v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno ........ 90'— polletno 3 mesečno......w 45'— 3 mesečno 1 ,.........1*- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno fJaV po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati. 120-— 60-— 20 — fJreanlitvo »Ilov- Naroda11 Knallova ulica st. 5, L nadatrople. Telefon štev« 14. Dopise spre|enia le podpisane in zadostno frankorano. Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina platana v gotovini. Dr. Janko Vrančić': Protizakonito nstauljenje uofaSkih podpor. V 136. številki >Slov. Naroda« z dne 18. t m. je bila objavljena notica, ki obsoja neumestno ustavitev podpore svojcem vojakov ki so še v vjetništvu, in kliče poslance na pomoč, ker upam. da bo v tej zadevi res kak poslanec posredoval, in je za uspeh posredovanja velike važnosti, da ne bo prosil milosti in usmiljenja za >reveže<, ki jim je bila podpora tako nenadoma ustavljena, temveč zahteval na podlagi še vedno veljavnih zakonov za nje le njihove pravice, ki jim je še vedno vkljub odrejeni ustavitvi zajamčena po zakonu, tako da jim je država dotične zneske na dolgu, smatram v interesu zdrave uprave za svojo dolžnost, da osvetlim zadevo s pravniškega stališča. Ker je bila dne 5. maja t. 1. demobilizacija uradno končana, se je čez dober mesec g. generalnemu direktorju državnega računovodstva finančnega ministrstva v Beogradu mudilo brzo javiti delegatu tega ministrstva v Ljubljano, da se mora iz tega vzroka izplačevanje podpor svojcem mobiliziranih in vjetih vojakov takoj ustaviti. Naj bi bil gospod preje vsaj zakon prečital ali pa se dal poučiti po kom drugem! Kakor čudno se bo to zdelo marsi-konu na prvi pogled, je vendar dejstvo, da završena demobilizacija sama na sebi po zakonu ni še nikak vzrok za splošno ustavljanje vojaških podpor. Prvotni zakon z dne 26. decembra 1912 št. 237 drž. zak., in izvršilni ukaz z dne 28. decembra 1912 št. 238 drž. z., določata namreč v § 1., da imajo pravico do podpore potrebni svojci državljanov, vpoklicanih v vojaško službo vsled mobilizacije (dopolnitve vojaških oddelkov na vojno stanje) ali vsled vpoklica črne vojske. Prlpomnjeno je, da velja isto kot v slučaju mobilizacije, tudi v miru, če se vpokliče rezerviste ali nadomestne rezerviste izjemoma v aktivno vojaško službovanje. Po prvotnem zakonu so bili izvzeti od pravice do vojaške podpore le svojci tistih vojakov, ki so bili dolžni še prezentno (navadno S leta) služiti, seveda za to, ker bi bil moral tak vojak itak tudi v miru svoja (3) leta odslužiti, ne da bi bil imel po njem kdo prar vico do podpore, in pa svojci tistih vojakov, ki so šli prostovoljno v vojaško službo in so morali seveda vedeti, ali jim je to dopuščalo gmotno stanje njihovih svojcev. Ker je bilo pa vedno premalo vojakov in je bilo treba klicati v prezentno službo mladeniče že mnogo preje, predno bi bili prišli v miru na vrsto, tako da so svojci vsled tega često prišli v bedo, ker je bilo treba nadalje ♦privabiti čim največ prostovoljcev in iz raznih drugih vzrokov, sta bila prvotni zakon in izvršilni ukaz novelirana z zakonom z dne 27. julija 1917, št, 313 drž. zak., in z izvršilnim ukazom z dne 20. avguta 1917 št. 337 drž. zak., ki določata, da imajo pravico do ptdpore notrebni svojci vsakega državljana, vpoklicanega v vojaćko službo na podlagi brambne dolžnosti, torej tudi. Če je moral nastopiti šele svojo (navadno 31etno) prezentno službo, ali vstopivšega prostovoljca v armado. Kakor določa § 11. te novele, velja aovela od L avgusta 1917 za dobo sedanje vojne do končane demobilizacije, ki jo ima razglasiti domobransko ministrstvo, in izgublja za isto dobo prvotni zakon z dne 26. decembra 1912 št. 237 drž. zak. evo jo veljavo. Po končani demobilizaciji bi bil stopil torej prvotni zakon avtomatično zopet v veljavo, če bi bilo sedanje vojno ministrstvo dan končane demobilizacije razglasilo, kar se pa dosedaj še ni zgodilo, vsaj v našem >Uradnem Listu« ne. Prvotni zakon in novela določata v $§ 6, oziroma 4., da imajo s v o j c i t o -liko časa pravico do podpore, dokler vpoklicanca ovi-/a vojaška služba, da ne more vršiti svojega civilnega poklica, in oba izvršilna ukaza do-fc>5ata, da preneha pravica do podporez dnem, ko se vrne vpoklicanec v kraj svojega bivaliSča. Narodna vlada SHS je dne 19. decembra 1918 pod št. 218 uradnega lista z dne 28. decembra 1918 v členu III., odredila, da mora vsakdo, ki hoče še nadalje prejemati podporo, dokazati, da je vpoklicanec še v vojaški službi, ali da se še ni vrnil iz vjetništva. Poleg vseh teh zakonov itd. imamo pa za nameček dokaz nepostavnosti odredbe o splošni ustavitvi kar vseh podpor še zakon z dne 21. julija 1908. št. 141 drž. zak., in izvršilni ukaz z dne 3. februarja 1910 št. 28 drž. zak., ki daje pravico do vojaške podpore potrebnim svojcem rezervistov, vpoklicanih na orožno vajo. in nadomestnih rezervistov - vzdrževalcev ,rodbine, vpoklicanih nadomestnih rezervistov — vpoklicanih na prvo (desettedensko) vojaško izvežbanje. Ker je pa ta zakon za sedanje čase neprimeren in ga bržčas že tudi večina sedanjih uradnikov več ne pozna, generalnemu direktoriju niti ne zamerimo, če ne v£ ničesar o njem. Vendar je vkljub temu še veljaven in država je svojcem rezervistov in nadomestnih rezervistov podporo dolžna po tem zakonu, po prvotnem zakonu z dne 16. decembra 1912 št. 237 drž. zak., in po noveli z dne 27. julija 1917 št. 313 drž. zak Enako je država dolžna podporo svojcem v j e t n i k o v, in sicer po prvotnem zakonu in po noveli. Vsa ta določila so še vedno v veljavi in ni bilo še nobeno razveljavljeno. In sedaj kar generalni direktor brzojavi svojim podrejenim uradom, pa so vsi zakoni, ukazi itd. kratkomalo ob veljavo, na tisoče družin pa v še večji bedi kot dosedaj, ko so prejemale vsaj podporo (za eno osebo v Ljubljani po 1 K 80 ali 1 20. a nnjvec za vso družino po 8 K na dan, najsi je tudi 12 otrok!). Razumem in vpoštevam zahtevo, da je treba državne finance varovati, ako-ravno mislim, da ni prav. če se skuša štediti na račun najpotrebnejših, ki bi jim bilo treba še precej dodati. Toda crospoda, nikar kar tako očitnega >za-konolomstvac! Če ste bili prepričani, da je potreba kar vse podpore ustaviti, bi bili pa vsaj prejšnje zakone in ukaze razveljavili! Sn j naredbe so poceni, akoravno so sedaj v modi! Zadoščeno bi bilo pa vsaj formalni pravni zahtevi, akoravno laČnepa človeka navadno zelo malo zanima, ali je lačen na zakoniti podlagi ali protizakonito. Ker je vojna končana, bi bilo kvečjemu še umestno, če bi se ustavilo podpore svojcem tistih vojakov, ki imajo odslužiti še svoja prezentna leta (sedaj navadno 18 mesecev), ali ki služijo prostovoljno naprej, češ, saj prezentno službo je moral vsakdo itak rudi prejšnje čase brez podpore za svojce odslužiti, prostovoljci naj gredo pa >v civil«. Toda tudi za tako delno ustavitev podpore bi bilo treba vsaj uradne razglasitve po vojnem ministrstvu, da je demobilizacija končana, kakor to izrecno zahteva novela. Sieer bi imeli tudi pri prezentnodlužečih vojakih in prostovoljcih svojci toliko časa pravico do podpore, dokler vpoklicance voj. služba ovira, da ne morejo vrsti svoje civilne službe, oziroma dokler se ne vrnejo v svoje prejšnje bivališče, ker novela, ki je ustanovila pravico do podpore tudi za njihove svojce, po § 11. izsrubi veljavo Sel© po uradni razglasitvi demobilizacije. Torej bi imeli svojci vseh" vojakov, ki so — akoravno že po demobilizaciji — še vedno/ v vojašld službi, po zakonu še nadalje pravico do podpore. »Radi završene demobili2acije< bi se smelo usra viti podpore le tedaj, ce je bil vpoklicanec v resnici tudi demobiliziran in se je vrnil domov, tako da je lahko nastopil svojo prejšnjo službo ali pa dobil za se in za družino podporo za brezposelne. Da je to pri vojnih vjetnikih in rezervistih vpoklicanih na dvomesečno orožno vajo ali na prvo vojaško izvežbanje, izključeno, upam, da mi ni treba dalje dokazovati. Pravica do podpore gre i tale samo svojcem tistih vpoklicancev, od katerih Je bilo preživljanje svojcev v resnici odvisno, tako da je prišlo v resno nevarnost, ko je moral vpoklicanec k vojakom. Da dobe podporo res le najpotrebnejši, za to skrbe pa že naše hude podporne komisije. Kako bodo torej ži- vele te najbednejše družine, če je njih vzdrževalec pri vojakih ali v vojnem vjetništva, podpora pa kar čez noč ustavljena. Ali naj kar poginejo, ali naj jih preživlja morda občina, dočim so njihovi vzdrževalci v službi države, ali naj kradejo, se vlačijo, tihotapijo, ali verižijo? Saj primorani bodo skoro v to, država bo plačevala pa za poboljše-valnice, kaznilnice itd., mesto da bi zlo preprečila še o pravem času. Vprašatsfe Radgone In HpaSke ftoflincu LDU. Beograd, 20. julija. Dunajski korespondenčni urad objavlja: Deželna vlada je prejela v nedeljo vest, da so se v bližini apaške kotline pojavile srbske čete ter da stoje ob demarkacijski črti v pripravljalnem stanju. Šef ententne misije za nadzorstvo izpraznitve Radgone, polkovnik Gosset, je protestiral na prošnjo dež. vlade pri vladi v Ljubljani proti morebitni zasedbi apaške kotline. Ne glede na to so srbske čete, okoli 1000 mož z eno strojnico in 4 topovi, prodrle naprej in zasedle Apače, kakor tudi grad Freuedenau, kjer je nastanjena ententna misija. Deželna vlada se je obrnila z ostrim pro-tetom na ljubljansko vlado ter potom avstrijskega državnega urada za zunanje stvari na kompetentna ententna mesta in je odposlala svojega uradnika v obmejno ozemlje. Po tem, ko je ratificirana saintgermainska mirovna pogodba, imajo Jugo^loveni dolžnost, izprazniti Radgono, Spilje in druga Avstriji prisojena ozemlja. Apaška kotlina pripada vsekakor po besedilu mirovne pogodbe Jugoslaviji, vendar pa mora že poslujoča obmejna komisija izvršiti mejne popravke pri katerih se mora vpoštevati gospodarska skupnost raznih ozemelj z Avstrijo. Avstrijski urad za zunanje stvari je označil v svojem komunikeju za odkrito, primitivnemu pravnemu čutu nasprotujočo kršitev pogodbene zvestobe, ako Jugoslovenci ne izpraznijo po mirovni pogodbi Avstriji priznanih ozemelj in ako zasedejo apaško kotlino. Avstrijska državna vlada je radi tega proti postopanju srbsko - hrvatsko - slovenske vlade brzojavnim potom pri poslanlškl konferenci v Parizu najostreje protestirala in pri tem opozorila na to. da mora z ozi-rom na ogorčenje obmejnega prebivalstva, ki era je že doslej komaj zadržavala, odkloniti vsako odgovornost za protipravno postopanje Ju ero slo veno v. LDU. Ljubljana, 20. julija. Z ozi-rom na komunike, katerega je glasom objave dunajskega korespondenčnega urada izdal avstrijski državni urad za zunanje zadeve glede na zasedbo apaške kotline po jugoslovenskih Četah, v katerem protestira proti temu, da ni naša država še izpraznila onih obmejnih krajev, ki imajo po senžermenski pogodbi pripasti Avstriji, na drugi strani pa, da je naša vlada zasedla apaško kotlino, ugotavlja deželna vlada za Slovenijo nastopno: 13. februarja 1919 se je sklenila med ljubljansko in grraško deželno vlado v Mariboru pogodba glede začasne ureditve meje med našo državo in Avstrijo na Štajerskem. Ta provizorična ureditev naj bi veljala, dokler ne bi bila po mirovni konferenci definitivno urejena državna meja. Glasom to pogodbe je ostala Radgona z okolico v naših rokah, istotako Spilje in gotovo ozemlje med Špiljami in koroško mejo, dočim je Apaška kotlina ostala v av-strij. upravi. Te pogodbe se je naša država skrbno in zvesto držala. Po senžermenski mirovni pogodbi se ima ta provizorična meja korigirati na nekaterih točkah in sicer deloma v prilog naše države, deloma v prilog avstrijske republike. Po senžermenski mirovni pogodbi moramo mi izprazniti Radgono z okolico in Špilje ter dovoliti neke I korekture na mejni Črti od Špilj do koroške meje, dočim ima nasprotno Nemška Avstrija prepustiti nam apaško kotlino. Razen tega se je Nemška Avstrija v členu 284. mirovne pogodbe zavezala, dovoliti prost promet vsake vrste preko svojega ozemlja. To slednje je največje važnosti za našo državo, baš v sektorju Špilje - Radgona, kjer vodi skozi Radgono edina naša zveza z glavnim delom Prckmurja in pa radi zveze po našem ozemlju po železnici Spilje - Radgona - Ljutomer. Tak je dejanski in pravni položaj. Definitivno državno mejo, kakor jo je določila mirovna pogodba, ima v zmislu te pogodbe na licu mesta ugotoviti delimitacij-ska komisija, katera se mora po določilih mirovne pogodbe sestaviti v teku 14 dni potem, ko se izmenjajo ratifika-cijske listine. Slednje se je zgodilo 16. t. m. Kljub zgoraj omenjenemu pogodbenim potom ustanovljenemu začasnemu stanju se je Avstrija že dalje časa trudila, doseči enostransko evakuvacijo Radgone, čemur se je naša vlada po pravici upirala. Končno je vendar Avstrija dosegla, da se je odposlala komisija ententnih častnikov, katera naj bi ob izpraznitvi Radgone prisostvovala. Naše stališče napram tej zahtevi je bilo po razmerah samo po sebi dano. Zahtevati smo morali, da, če izpraznimo mi Radgono, da izprazni Avstrija apaško kotlino in pa da nam zasigura svoboden tranzitni promet v zmislu člena 284. mirovne pogodbe. Avstrijska vlada je, kakor je bilo že javljeno, 11. t. m, po svojem opravniku v Beogradu ofici-elno obvestila našo vlado, da je Avstrija evakuirala desni breg Mure (apaško kotlino), a da jugoslovenske oblasti ni3o še prišle v izpraznjeno ozemlje. Vsled tega je nastopila potreba, da prevzame upravo apaške kotline takoj naša vlada, kar je bilo glasom zgo-rajšnje izjave avstrijskega zastopnika očividno tudi v intenciji avstrijske vlade. Ker pa je bila naša vlada od verodostojne strani na to opozorjena, da je ljudstvo v apaški kotlini oboroženo, bilo je potrebno, da se ta kotlina zasede tudi po vojaških četah in ljudstvo razoroži. Rekriminacije zaradi zasedbe apaške kotline po naših četah in oblastih so torej docela neosnovane. Kar pa se tiče evakuvacije Radgone, pa niso pravice, ki izvirajo naši državi iz Člena 284. mirovne pogodbe, doslej še najmanj zasigurane, kar dosti drastično označuje slučaj razdrtja železniške proge pri Cmureku. Tudi pritožba avstriskega državnega urada za zunanje zadeve glede tege^ da se na črti Spilje - koroška meja nismo še umaknili na bodoče državne meje. je istotako neupravičena, kajti bodoča državna meja v tem sektorju v naturi ni vidna in se mora šele ugotoviti po delegacdj-ski komisiji. Umik naših čet za to mejno črto je torej neizvedljiv, dokler ne izvrši delinritacijska komisija svojega posla na tej črti. Iz tega dejanskega in pravnega položaja sledi jasno, da je postopanje naših oblasti bilo v vsakem ozira korektno in utemeljeno in si lahko vsakdo sam napravi sodbo, na kateri strani je iskati primitivnemu pravnemu čutu nasprotujočo kršitev pogodbene zvestobe. Harač od premoga. Dognano Je, da je naia vlada privolila, da podraži Trboveljska družba svoj premog: za okroglo dvajset kron pri sto kilogramih. Ta resnica je za vse, ki rabijo premog, zelo žalostna. Opešani konzument v mestih, ki rabi premog za kuho in kurjavo, mora obupavati. če čuje, da bo pri 1000 kg kar za 200 krem premog dražji in da bo ta na^ sebi malenkostna množina stala nič manj nego 550 kron. Prebivalstvo kratkomalo verjeti ne more. da bi se mu naložilo tako strašno breme. To bi pomenjalo najtrši davek, sličen onemu najkru-tejšemu davku haraču, ki so ga Turki izterjavali od teptane krščanske raje v srednjem veku. Premog le današnjemu gospodarstvu podlaga* Če zvišaš cene premogu, so takoj zadete železnice, pri katerih so stroški za premog eden glavnih izdatkov. Pri nas so železnice že zelo drage, al! država že napoveduje, da se poviša voznina v osebnem prometu za še enkrat toliko, kakor plačamo sedaj. Če sedaj pride zopet dražji premog, se Je bati še hujše podražitve na že- leznicah. Kam bo to vedlo? Voznhia se prevali na blagovne cene. Dovoljena podražitev premoga najobčut-nejše udari našo industrijo in obrt, ki že sedaj delata z ogromno drago režijo. Najbolj je potrlo prebivalstvo dejstvo, da je podražitev tako velika ravno ob času. ko se je že veselilo, da vendar malo odneha draginjska davica. Prebivalstvu je nerazumljivo, kako je prišla vlada do tega. da je izročila konsumente v svobodno izkoriščanje Trboveljski družbi. Ta družba ima sedaj nekak monopol pri nas. V normalnih časih je imela tujo konkurenco. Danes dela« kar hoče. Ljudje moralo vzeti vse, kar Um nudi. Že spomladi je dobila veliko povišanje cen. Istotako se je glasila utemeljitev, kakor sedaj. Tedaj ie šra s cenami od 19 na 35 kron. Pri tem se je že računalo 15 milijonov za ta da izgradi svoje naprave. Nezaslišano je, da tel tuji družbi plačaj naš konsument stroške za njene nove naprave ali investicije. In sedaj so zopet prišli! Če vzamemo, da družba proda dnevno le 250 vagonov in računamo povišek 2000 K pri vagonu, plača konsument v enem dnevu več za 500.000 kron.' Če vzamemo letno 300 delavnih dni znaša povišek 150 milijonov kron. Lepo reč so nam naprtili. En glas ogorčenega odpora proti temu izkoriščanju našega coi spodarstva gre po deželi. Upravičen je tembolj, ker gredo cene raznim potrebščinam, kakor na primer za premogokop važnemu lesnemu materijalu odločno močno niže. S tNJ stim družbenim zastopstvom, s ka^ terim sipljejo ljudem pesek v oči vj LJubljani, ni resno računati. Noben* odločilne besede nima, komanden prihaja z Dunaja, kjer odločajo tt'4 naše stroške tuji gospodje navadno druge vere. Zidali bodo hišo v Ljubljani. Plačal jo bo pa ljubljanski konsument. Na vrat na nos in precej t izključitvijo javnosti so se dopustile nove povišane cene. Kakšno stališče zavzema k temu državni nadzornik ?j Pravijo, da je naenrat svoboda v trgovini! Čudno, da se hoče to načelo ravno za tujce uveljaviti. Zagonetna le ta podražitev zares. Vlada je bila dolgo tiho. »Slovenec« molči. »Večerni list« je izgubil ragljo. In kar je najbolj čudno: »Naprej« nima besede* proti podražitvi. Kamniška smodnlš-nica. V zadnjem času se zlorabljajo vsega obžalovanja vredni nesrečni slučaji v kamniški smodnišnici v politične namene, in to na tak demagoški način, ki presega vse meje. NI moj namen, braniti vodstvo kamniške smodnišnice, ker stojim na stališču, da, če se zgodi kje kaka nesreča, se mora zadeva preiskati, in če se dožene krivda, treba je tudi krivca kaznovati. Kakor pa izpovedujejo pošteni delavci v smodnišnici, ne more biti govora o tem, da bi vodstvo to nesrečo bodisi direktno ali indirektno zakrivilo. To dognati, prepuščam uradni preiskavi. Hočem le osvetiti politično izkoriščanje teh nesreč. Vodstvo praharne je v srbskih rokah, in naši »rimljani« in »komunisti« so prav pridno na delu z natolcevanjem. Če se zgodi na smodnišnici kaka malenkostna reč, brž je raznesena po Kamniku najgorostas-nejša govorica, in kdo je kriv vsega — vodja, ker je Srb. Če se pripeti večja nesreča, takoj se raztrobi vest na tak način, kakor da bi vodstvci delavce namenoma in nalašč pošiljalo v smrt Sedanji komandant smodnišnice Je kot strokovnjak in kot človek enako odličen in zaradi tega se ta gonja ne uprizarja proti njemu kot osebi, ampak uporablja se v Kamniku in okolici kot skrita agitacija proti Srbom, kateri so y očeti j 2. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. julija 192U. 165. štev. naših klerikalcev in komunistov edf-na ovira, da njihovo žito ne gre v klasje, kakor bi radi. Pod avstrijsko upravo pa je bilo vse dobro in prav. Da so delavstvo v prahami izkoriščali kot Črno živino, plačevali najslabše mezde in da delavstvo ni imelo nobenih pravic, to je bilo vse prav. samo da sta se Avstrija in klerikall-zem med seboj podpirala. Če so se zgodile nesreče in eksplozije, da je ves Kamnik bežal, bila je to samo »božja volja« In nobenemu takrat vsemogočnemu klerikalcu ni prišlo na um. da bi bilo vodstvo smodnli-nice kaj krivo. »Večerni list« v svoji št. 155 pile: Te delavske žrtve pa govore grozno obtožbo proti sedanjemu vodstvu kamniške smodnišnice. Torej obtožba, preden se ie dognala krivda in preden se je završila pre- iskava. Pa kaj dostojnost, pamet, samo da se napeljuje vodo na svoi političen mlinček. Pa tako lepo je biti v pozi »zaščitnika delavstva«. Gospodom informatorjem in poročevalcem »Slovenca« in »Večernega lista« In drugim raztrosevalcem in agitatorjem klerikalne in komunistične stranke pa bodi povedano, da jih dobro poznamo in da bomo odslej v Kamniku pazili na nje. Vsako direktno ali indirektno rovarienje oroti našemu ujedinjenju in naši enotni državi bomo javno pribili in ne bomo pardonirali nobenega imena. (V našem poročilu o eksploziji se je dogodila zamenjava imen. Na mestu mrtev je bil delavec Zajec, dočlm je Dornik ostal živ. Uredništvo.) Dr. R. Karba. Telefonska! In brzpjauna puroCfla. SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU Beograd, 20. julija. (Narodno predstavništvo) Podpredsednik' ;đr. Ribar otvori 115. sejo narodnega predstavništva in prečita po raznih formalnostih pismo ministrskega ^predsednika dr. Vesniča, kjer mu le ta naznanja, da je vlada Vis. regentu predložila ostavko in da zaradi 'tega prosi podpredsednika, naj se Jseje zbornice odgodijo do sestave ■nove vlade. Podpredsednik dr. Pibar Jzlavlja. da namerava tej prošnji jnstreči in da predlaga zato odeodi-tev sej. Prihodnjo selo bo sklical Pismenim potom, ko se sestavi nova Vlada, -r Seia se nato zaključi. DOKUMENT! O DTVJAŠTVU V TRSTU. LDU Beograd. 20. talija. Vlada ;e flobila iz I.iuMjane celo zbirko zelo Interesantnih dokumentov o italijanskem barbarstvu v Trstu. Jugoslo-Veni so že izročili tamošnjemu ameriškemu konzulu memorandum o uničenju na^e imovine s strani Italijanov. ŽELIM ROMUNSKIH BANAČANOV. LDU Beograd. 20. Julija. V Beograd je dospela deputacija iz Banata ln izročila predsedniku vlade in ministru za zunanje posle memorandum, s katerim zahteva, da se vrne «aši državi 73 občin, ki so bile priso-e Romuniji, fz katerih se vidi. da v teh občinah petkrat več Srbov Lkor Rorrmriov. V deputaciji fe Oglednih oseb. med katerimi fe razen 25 Srbov tudi več .Madžarov, Nem-pev in trije Romuni. POSKUSEN NASKOK NA SMOB-3NIŠNICO IN VOJAŠNICO V ROVI-B NJU. Rovinj. 18. Juliia. Danes ponoči >1šo hoteli ustreliti stražo pri smodnfV-lrici. Straža. 6 vojakov, se ie branila. Padlo je kakih 50 strelov. Ker napadalci tukaj niso nič dosegli, so ŠTI proti vojašnici Emanuela Filiberta m strelfali tam. Vojaki so jih prepodili. Stresanje ie trajalo eno uro. Pa tur!! po drugih delih mesta se ie strel'ats. Govori se o zaroti, ki se hoče polastiti munictle in vojašnice. Discfnl-na med vojaštvom je rahla. Izvršenih ie nekaj aretacij. NEZANESLJIV! KARABINJERSK ASPIRANTL Rim, 20. juliia. »Corriere /del Parlamento« poroča, da se nahaja v rimski karabinjerskl Šoli 160 jugosfo-venskih in nemških" mladeničev Iz 'zasedenega ozemlja, med katere so agenti zanesli protiitalijansko propagando. List zahteva, nai se v bodoče Sprejemajo v karabinjersko šolo le popolnoma zanesljiv! mladenič!. OROPANA CERKEV. Reka. 20. juliia. Med demoliranjem tiskarne »Miriarn* so demonstranti udrli v kapucinsko cerkev, kjer so oropali kip Lurške Madoue In odnesli vse dragocenosti v vrednosti več stotlsoč lir. PRED SPLOŠNO STAVKO V RIMU LDU Trst, 21. juliia. Listi poro-SaJo iz Rima o včerajšnjih spopadih med nameščenci cestne železnice ln občinstvom. Dopoldne se je po večdnevni splošni stavki zopet vsposta-vfl promet na progah cestne železnice. Sprevodniki so na vozovih raz-Vesfli rdeče zastavice. Občinstvo ie smatralo to kot žalitev In je jelo napadati sprevodlke. Vdrli so v vozove in pretepali nameščence. Mnogo nslužbencev le bilo pri tem ranjenih, tako da so iih morali prenesti v bolnišnice, vsled česar so električni vozovi ostali na sredf ceste. Kasnefe so nacijonalfstl priredili demonstracijo DO mestu in so hoteli demonstrirati pred tiskarno socifalističnega lista »AvantU. kar pa ie redarstvo ore-urečilo. Pozneie na ie kakih sto demonstrantov vseeno vdrlo v ooslop-je fn pokvarilo skorai vse tiskarske strofe. Skoda fe znatna. Zvečer se ie sestal svet strokovnih zvez In ie proglasil splošno stavko, ki oaJ S£ prične opolnoči. Tekom dneva fe bf-lo pri raznih spopadih ranjenih približno 30 oseb. NEMIRI V RIMU. LDU Berlin, 21. juliia. (DKU) »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: Vzpostavitev prometa na cestni železnici je dovedla do hudih spopadov, ker sc sprevodniki okrasili vozove z rdečimi zastavam« Prebivalstvo jih je dejanski napadlo, v* led česar so morali zopet ustaviti promet. Delavska zbornica se sedaj ro-sveruje o proglasitvi splošne stavke. D' ANNUNZIO ZASEDE VALONO. LDU Dunai 21. julija. (ČTU) Kakor poroča »VViener Journal«, je D' Annunzio izjavil, da bo zasedel Valono. ako tega ne bi hotela storiti italijanska vlada. ZARADI RADGONE IN ŠPILJA. LDU Dunai. 21. julija. (DKU) Danes ob desetih dopoldne se je poNapreju« z dne 18. julija 1920, pod zaglavjem »Klerikalno gaženje občinske avtonomije«, kjer se trdi, da je bil razlog, da je razveljavila deželna vlada avtonomijo Celja in Ptuja ta, >da se napredno, zla?ti pa socijalistično občinstvo oropa volilne pravice,< objavlja deželna vlada tole: Deželna vlada je sklenila, da pri-deli nekatere posle mestne občine ptujske in celjske okrajnima glavarstvoma v Ptuju in Celju. To je storila na pred-los: in sklep občinskih sosvetov, ki sta utemeljevala svoje predloge s skrajno neugodnimi finančnimi razmerami mestnih občin in z velikimi težavami, ki jih imata obe mestni upravi v sedanjih časih. Do tega koraka je bila deželna vlada upravičena v zmisln % 40. občinskega statuta za mesti Celje in Ptuj z dne 21. januarja 1867. dež. zak. It. 7, oziroma z dne 4. oktobra 1887, dež. zak. št. 45, ki se glasi: »Vlada lahko te posle popolnoma ali delno upravlja po svojih organih«. Enako naredbo je n. pr. izdelala za meelo Maribor že prei^nja vlada. r= Znižanje mezd v Zagreba? Zagreb, 21. Julija. Kakor se v finančnih ln bankirskih krogih zatrjuje, se je sprožila misel, naj se od ponedeljka, 26. 1 m. naprej znižajo mezde delavcem za 10 odsU ker so se cene vsem predmetom znatno znižale. Ko se Je za to namero kapitalistov zvedelo med delavstvom, Je nastalo silno ogorčenje in bati se Je, da pride vsled tega do težke gospodarske krize. = Osemunri delavnik. Presbiro javlja: Poslednje dni so gotovi listi začeli objavljati vest da ministrstvo za socialno skrbstvo namerava razveljaviti naredbo o osemurnem delavniku. Kakor doznavamo s pristojne strani, ministrstvo za socialno skrbstvo niti ni nameravalo, niti ne namerava odstopiti od načela osemuraega delavnika, — O razvoju jugoslovanskega irre-dentizma v Trstu piše >Piocokx: Navaja imena raznih naših drufetev, 15 jih je naštel, v katerih se je gojilo ir-redentistično gibanje. Avstrijska vlada je hotela imeti v jugoslovanskem elementu v Trstu močno oporo za svojo tJačilno politiko in zato je dovolila rada ustanovitev političnega društva >Edinosti«:. Take budalosri piše >Pic-colo«. Ve pa dobro, da je avstrijska vlada pustila v miru italijanski irre-d en ti zem in da so bili Italijani tako nesramni, da so služili Avstriji v politiki, s katero je tlačila Jugoslovane v Trstu in v vsem Primorju." >Piccolo« pa potrebuje označeno svojo trditev, ker hoče zvaliti krivdo radi nekulturnih dogodkov v Trstu na Jugoslovane. V jugoslovanskih društvih in njihovem delovanju hoče oprati italijansko barbarstvo. AH to se mu ne bo nikdar posrečilo. To. kar pripoveduje v svoji goeto-besednosti, morda imponira starim žen-ščetom, te bo mogoče prepričal o krivdi Jugoslovanov, ali resen človek zamahne roko in reče; budalosti, barbarski čini se ne dajo oprati. V Trstu j« bila na jugosl o venski strani vedno poštena politika, stremeča po srečni bodočnosti Primorja, na italijanski strani pa je vladala zahrbtnost in grrdo so služili Italijani Avstriji v njenem boju proti Jugoslovenom. To je zgodovinski skandal, katerega so sedaj še povečali 8 strašnim lopovstvom in divjanjem, ki ostane večen madež na it^'nanskem narodu, Provzročitelji zlodeistva, storjenega Jugoslovenom v Trstu, lahko sežejo v roke afriškim divjakom, enaki so jim. =; Za italijansko - ingosloveni^ki sporazum se zavzema republikanska »Emancipazione«, obenem pa napada na nesramen način našo narodno dinastijo ln ves naš narod. List piše: Prepričani smo o potrebi italijansko-jugo-slovenskega sporazuma, toda ml se ne moremo odreči 6vojemu človečanstvu in ne moremo pozabiti, da smo Italijani. Smo za narodni sporazum v Julijski Benečiji, ki naj pobrati dve rasi, toda s pogojem, da Jueosloveni priznajo, da se nahajajo tostran Italijanske meje In to tako dolsro, dokler se ne odpravijo vse meje na svetu. Do tedaj pa morajo priznati, da je tri Italija. Nato nanada Ust našo dinastijo in prestolonaslednika Aleksandra na način, k! so se ga posluževali pred in med vojno le najhujši Nem^. = ft»lija ni gnila, zatrjuje v dolgem članku »Giornale d* Italiac, obenem pa opozarja na velikanski nered X Italiji, kjer se množijo vojaški upori* revolucionarni izgredi in kjer ljudstvo obupuje nad državnim ln javnim gospodarstvom. Jugoslavija je — pravi list — državu ki jo umetno vzdržuje le avstrijski Bistem a pomočjo vojaitva. Jugoslovani ne morejo na noben način Škodovati Italiji. Na koncu, pa kliče: Branimo se, še je čas! Jugoslovanske namere so zelo obsežne in stremilo za uničenjem plodov našo zmage. Jugo-sloveni računajo na vstajo Slovanov v Julijski Benečiji ln Dalmaciji ▼ zvezi z boliševiško revolucijo v Italiji, nakar bi jugoslovenska vojska zasedla ozemlje do stare italijanske meje. — Italija ki je tako močna, se naenkrat boji >•!&-be< Jugoslavije. Ima pač slabo vest. — Slavofilska agitseija tudi v ameriški častniški uniformi. Italijanski listi poročajo iz Trsta, da je tam kakor sploh v >Julij?ki Benečiji« precej ameriških častnikov jugosloveneke narodnosti. To da so častniki ju gos lov enakih legij, ki so po končani vojni prosili »a vstop v ameriško armado in so biti sprejeti. Obnašajo se ti Častniki po mnenju italijanskih listov tako, da jim je v političnem oziru marsikaj očatati. Vide se. da jim služi ameriška Častniška uniforma za slavofilsko agitacijo. — Jako občutljivi so gospodje Italijani in po TBOJ BiH hoč>jo, da mora povsodi veljati samo njihova beseda. Vse, kar je pri njih in okoli njih. mora plesati po italijanskem taktu. Kdor se drzne imeti svojo sodbo, svoje mnenje, je že nasprotnik Italijanov in čez čas najdejo v njem Jugoslovena. Ameriški častniki se najbrže ne dajo slepo voditi po italijanskih oblastnikih, marveč si ustvarjajo o razmerah lastno mnenje, zato pa udri po Amerikancu! Sovražnik je Italijanu, ker mu ne verjame vsega, kar mu naklepeta. Italijani so res v velikih stiskah in težavah, tako, da vidijo povpodi strahove, ki jih hočejo ugonobiti. Kriče in bijeje okoli sebe. Za mirnega motrilca jadranskih razmer prav smešne figure. , Dnevne oesfl. V Ljablfam. 22. julija 1920. — Dokument klerikalne poštenosti in dostojnosti. Mariborska »Straža«, osebno glasilo ministra dr. Korošca* priobčuje članek »Obmejno delo naših demokratov«, v katerem je nanizala te - le cvetke: »Svoj čas jc mladi dr. Žerjav se vrinil v ona pogajanja med Avstrijo In Jugoslavijo, ko je šlo za določitev demarkacijske črte severno od Maribora ob progi Spilje - Radgona. Ta pogajanja je mladi deželni predsednik vodil v toliki narodni navdušenosti, da je hotel pustiti Nemcu celo Apaško kotlino Da ni tedaj deželna vlada sama zamašila ust dr. Žerjavu z odpoklicem, bogzna kal bi še bil vse zavozll ta kazensko - priznani politični Agro-Merkur. Kar je preprečila deželna vlada dr. Žerjavu, to Je srečno Izpeljal demeokratskl poglavar dr. Ku-kovec ... Za časa vojne si je stekel toliko zaslug za Jugoslavijo, da Je polnil svoj advokatski žep s plačo avstrijskega oficirja. Ko Je slekel uniformo avstrijskega častnika, m zabil tudi v Jugoslaviji svojih prijateljev Nemcev v Gradcu. Dr. Kukov^ cu ni zadostovala samo ustmena obljuba Nemcem, da slobodno ugrabijo Radgono, še Maribor jim Je hotel na-vreči s pisano besedo. Neustrašeno je zapisal, da je Maribor nemško mesto. Gospodje demokratje, to so dokumenti ne Iz leta 1914., ampak iz najnovejših časov in ti dokumenti so nam škodovali in te dokumente sta si naprtila na svojo liberalno vest glavna demokratska faflača dr. Žerjav In dr. Kukovec . . . Stranka, katere kolovodje so delali celo v Jugoslaviji v prilog Nemcev, ki se skuša ohraniti pri življenju na nepošten na--čin z razpečavanjem laži - dokumentov o narodno najbolj zaslužni stranki, pač ni stranka, ki bi še bHa vredna političnega obstanka v Jugoslaviji .. .« V tem tonu piše glasilo ministra dr. Korošca, »Slovenec« pa pretaka debele solze o politični In strankarski podivjanosti, ki je baje doma samo v demokratskih krogih. Naj pometo klerikalci najpreje podivjanost izpred lastnega praga, potem bodo imeli šele pravico, metati kamenje na druge in tarnati, da Je politična podivjanost že prekoračila vse meje dopustnosti. — Okupacija Apaške kotlin«. Oraški listi poročajo: »V nedebo opoldne, ko so bile že pripravllene jugoslovenske čete za okupactjo Apaške kotline, se ie vršila velika manifestacija ondotnega prebivalstva za nemštvo. Razvrščeni no v*-seh so se napotili Apačam z ženami in otroci pred sraščino Freudenaa, kjer ie nastanjena antantna komisij*. Izjavili so. da hočeio ostati Neme*. Ko le mnoŽ«co šef akutne komisi.t pujski polkovnik Oosset obvs*'!. da trenotno nI v nnlr^pjn. da bi m«,, ^el preprečiti f""-psi^vensvri nv„n,t ciio. ie mnop/o linrM. ki *o vr^ll s «4. brvi ?ivP^ in ŽlVjnn. nrifrnnn]]^ na ]p_ vi brecy MMre j"«^nciov^r,r-,r'' č***a c<» rtpume nro^«rPti 1' no^lsjhi^. PrP-riv^'k Ooss^t le vro^n in^oslo* ven^ernu novel'"11'11 mal^rin D?t$,i. nu Petroviču anta^tin protest, nakar jg Ig ta izjavil, da izvršujte samu 165. štev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 23. julija 1920. 3. stran. ukaz deželne vlade fz Ljubljane. Značilen incident se je dogodil, ko je antanina komisija došla do mostu preko Mure. Jngoslovenske obmejne straže so pač dovolile svoboden prehod angleškim in francoskim 0 -nora komisije, d očim so zastopil italijanskemu oficirju in v nje-spremstvu se nahajaiočemu \ Šele po daljših pogajanjih se je dovolilo Italijanom, da nadaljujejo svoio pot z ostalo komisijo v Radgona. Položaj v Radgoni je nespremenjen. Predaja davčnega in poštnega uraaa je bila določena na dan 19. julija. Predaja pa se ni izvršila, ker Jugo-sloveni niso hoteli izročiti ključev. Ko so Nemci dali poklicati ključavničarja, da bi odprl vrata, ie izjavil jugoslovenski stacijski poveljnik, cla je dobil ukaz. naj s silo prepreci vsak poskus, da bi se Avstrijci polastili kakršnegakoli urada, člani antantne komisije so se dne 19. t. m. popoldne napotili v Cmurek, od koder so odpotovali v Gradec. Protest angleške komisije je bil odposlan v Ljubljano, Beograd in Pariz. S protestom je bilo poslano tudi Iz-erpno poročilo o položaju na mejah.« — Vsled poročil o dogodkih v Primorju se je nam gradivo tako nakopičilo, da moramo za nekaj dni izpustiti podlistek. — Zaradi premoga ie včeraj sprejel gospod predsednik deželne vlade za Slovenijo ob prisotnosti gospoda poverjenika Serneca deputacijo trgovske in obrtniške zbornice. Zveze industrijcev in ravnateljstva južne železnice. Razpravljalo se je obširno glede razdeljevanja premaga kakor tudi glede podražitve premoga. Gospod deželni predsednik je pokazal veliko zanimanje za to prevažno gospodarsko vprašanje, čigar zadovoljivejša rešitev je vitalnega pomena za naše gospodarske prilike. Gospod predsednik deželne vlade in gospod poverjenik Senec sta obljubila uvaževati prelog. da se vprašanje premaga razpravlja v posebni komisiji. Za primer, da ie financiranje novih investicij ^ potom višjih cen neogibno, je zbornični zastopnik g. dr. NVindischer opozarial na potrebo uspešne kontrole in ugotovitve primerne protivrednosti za investicije, izvršene potom obremenitve domačega k on suma. — NaciionallzacHa Kreditnega zavoda. Kakor poročajo z Dunala, se spremeni ljubljanska podružnica »Kreditnega zavoda« v samostojno Jugoslovensko banko. Tozadevna pogajanja so že zaključena. Nacionalizacija se izvrši s sodelovanjem raznih jugoslovenskih interesentov predvsem Jadranske banke in Kreditnega zavoda, ki ostane trajno in-teresiran pri tej novi ljubljanski banki in bo zastopan tudi v meni upravi. Delniška glavnica nove banke bo znašala 20 milijonov jugoslovenskih kron. — Pristoblna za dohod v Beograd. Beogradka mestna občina Je sprejela predlog, da bo pobirala od vsake osebe, ki prihaja v Beograd in ni občan mestne občine, pristojbino v znesku 2—5 dinarjev. Od plačanja te pristobine so izvzeti samo okoličani, ki redno donašajo življenske potrebščine v Beograd. Ker dohaia v Beograd vsak dan velika množina tujcev, bo ta pristojbina bogat vir novih dohodkov za mestno občino. Takšne pristobine bi kazalo uvesti tudi pri nas, s čimer bi bilo izdatnu pomagano mestnim financam. — Slušateliem medicine v Pragi, kateri so že zapustili Prago, sporočam, da je 16. juliia razglasil dekanat o pravici do vpisa počitniškega semestra sledeče: pravico do vpisa imajo: 1. slušatelji iz kraljestva SHS. ki dokažejo izgubo najmanj 6 semestrov, 2. slušatelji, vpisani po prevratu, ki dokažejo izgubo dveh let med maturo in vpisom na fakulteti. Kdor je imel vpisan lanski počitniški semester, more vpisati letošnjega, ako a) ie položil I. rigoroz, in b) dokaze izgubo najmanj 5 semestrov. — M. U. C. Stane Vrhovec — .lugosiovenska mensa acade-mica v Pragi se obrača do vseh svojih članov, ki so končali svoje študije in se ne nameravajo več vrniti v Prago, da se spomnijo svojih dolgov pri Juigoslovenski mensi ter pošljejo zneske čim prej njeni upravi. Zlasti se prosijo oni absolventi, ki so študirali v Gradcu, da čim prei poravnaio pri praški jugoslovenski mensi dolg. ki so ga imeli pri graski mensi. ker je prva prevzela vso imovino in vse terejatve graške mense. V slučaju, da bi se dolžniki ne odzvali, bi bila uprava primorana apelirati na Javnost in doseči plačilo drugim potom. Uprava iugoslovenske mensae akad. se nahaja v Pragi, IL Stenanska uL 40. — Desetletnico mature proslave dne 4. in 5. avgusta 1920 abitunjentl kranjske gimnazije iz leta 1909 Se-stanejo se v Ljubljani pri Čadu pod Rožnikom ob 5. uri popoldne. Vsi tovarili in gg. profesorji so naivliud- neje vabljeni na ta s&staneL, — Na poslovilnem večera abltu- riientov v Kranju se je nabralo 270 K za Narodni sv^et za Koroško (50 K ie namenjenih za Malgajev spomenik). Iskrena hvala! — Diference med tiskarnami m tipografi so nastale zaradi vprašanja, kako je postopati glede izplačila zaslužka ob državnih praznikih. Nesoglasje je obstajalo zlasti glede izplačila zaslužka za Vidov in Petrov dan. Včeraj, v sredo, popoldne se je nadležni spor poravnal v posebnem razsodišču po posredovanju g. dr. Fr. Windischerja. Bistvo sporazuma je, da se plača zaslužek za letošnji Vidov dan v polnem znesku. Za Petrov dan se plača zaslužek za cel dan proti temu. da se doprinese naknadno 4urno delo. — L tihotapljen le ponarcienih kronskih bankovcev. Inšpektorat ministrstva financ razglaša, da se utl-hotapljajo bankovci avstro - ogrske banke po eno, dve in deset kron v velikih količinah često celo v zabojih in vrečah na naš teritorij. Pozor pred njimi. — Sokolskega zleta v Mariboru se udeležita tako zagrebški, kakor beogradski Sokol. Beogradski Sokol dela priprave za čimnaivečjo udeležbo s strani svojih članov. — Hišni posestniki. i:i imaio podstrešja ali druge prostore, ki bi se dali prirediti za stanovanja ter M bili pripravljeni dovoliti. Ja se to zgodi pod primernimi pogoji s tujim kapitalom, naj to takoj sporočijo državnemu stanovanjskemu uradu. Hišni posestniki se ob tej priliki epo-zarjajo, da v smislu paragrafa 6. naredbe 166 glede novih stanovanj ne veljajo določbe o varstvu najemnikov. Poverjeništvo za socijalno skro. — Avtopromet Lesce — Bled. Na Bled potujoče občinstvo opozarjamo, da uvede Avtomobilna delniška družba v Ljubljani od petka, ro je 22. t m., dalje redni avtopromet med železniško postajo Lesce in Bledom. Avtoomnibus bo imel zvezo z vsemi vlaki. — Iz Sroraeiiskih goric nam pišejo: Vinogradi razmeroma lepo kažejo in obetajo še debro trgatev če nam ne uniči ledeno zrnje našega upa. V nekaterih vinogradih se ie pojavila plesnoba na grozdju, posebno tam, kjer se ni žvepljab. Vreme je sedaj za vinograde jako ugodnu. Dobijo se že mehke in barvane jagode, kar so nam oznanili naš! prijatelji črički, ki sc se že 15. julija oglasili. Sadje obeta še precej dobro, posebno češplje, manj jabolka. — Kinematografske slike od r«-gentovega potovanja. Dne 20. t. m, je bila v vili prestolonaslednika regenta Aleksandra v Beogradu kinematografska predstava s slikami, nanašajočimi se na regentov sprejem v Zagrebu, v Ljubljani in na Bledu. — Izgnanec iz Pulja. Iz Pulja je prispel odvetnik dr. Zuccon, ki so mu italijanski divjaki, kakor smo Že poročali, razbili in uničili pisarno m stanovanje. G. doktorja so italijanske oblasti potem, ko so mu fašisti in arditi uničili vse imetje, aretirali, češ da so našli pri njem bombe in sliko pokojnega cesarja Frana Josipa. Ker se je izkazalo, da ni bilo v Zuc-conovem stanovanju, kakor se samo-obsebi razume, nobenih bomb in da je bila slika, ki so jo našli pri njem. slika pesnika Petra Preradovlča. ki Je ML kakor ie znano, avstrijski general, so dr. Zuccona izpustili, a mu obenem izrazili decidirano želio, naj bi zapustil Puli. da s tem pomiri razburjene Italijanske duhove. V to svr-ho so mu takoj vročili potni list za Jugoslavijo. Razume se samo oh sebi, da se je g. doktor moral hočeš-nočeš pokoriti temu v tako fini obliki izraženemu izgonskemu ukazu. — Državna posredovalnica za delo naznanja, da je otvorila dne 15. julija svojo podružnico v Murski Soboti za Prekmurje. Namen te podrut-nice je zlasti posredovanje kmetskih delavcev, delavk in poslov. Opozai-jamo na njo iz tega vzroka v prvi vu stl naše kmečke posestnike, ki bodo odslej lahko dobivali s pomučio te naše podružnice zaželiens delavske moči. Oglasiti se Jim ie oismeno ali ustno pri eni izmed podružnic »Državne posredovalnice za delo*, ki se nahajajo v Ljubljani, P^tru Mariboru. Celju (začasno zaprta) in Murski Soboti. — Službe iš6e 51 let star mož, ki je v zadnjem času opravljal službo občinskega tajnika. Izvežban je v pisarniških poslih, v računstvu, gospodarskih poslih in ima velikoletno izkušnjo v vseh navedenih strokah. Sprejel bi občinsko tajništvo ali elnžbo pri kaki bolniški blagajni ali pri kakem gosno-darskem podjetju, nadzorništvo, knjigovodstvo ali kaj podobnega. Ima dobra izpričevala. Znhteve na plači, oziroma preskrbi so zelo zmerne. Interesenti naprednega mišljenja, ki bi tako moč morebiti potrebovali, naj blagovolijo obrniti se na upravništvo našega lista. — Saharin. Odsek za prehrano v Zagrebu ima večjo količino saharina (110% eladkoče) po ceni 2200 K (vštev-ši ve« državne pristojbine) ea 1 kg uo- naj pošiljajo naročila neposredno temu odseku. — it. Vid nad LJubljane. Tukajšnja obrtna šola priredi v nedeljo 25. t m. pod vodstvom g. A. Jeločnika razstavo risarskih in pomočnikih del, na ka? gg. mojstre in sploh vse ljubitelje dela in napredka prijazno opozarjamo in vljudno vabimo na po set. Sokolstoo. — Poziv vsem zletnikom ljubljanske župe in župe L j obijana I. v Svetno vas. člani, ki se udeležijo V. župnega zleta GS2. v Svetno vas dne 25. julija 1920, naj se zglasijo od srede dne 21. dalje v pisarni Sokolskoga Saveza SHS, Narodni dom, L nadstropje, med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. (zaključek v petek ob 18.) v svr-ho vplačila četrtinske vožnje in sprejema legitimacije. Število legitimacij je omejeno, zglaeite ee pravočasno! — Sokolski zlet na Mati. Maribor, 19. julija. Včeraj 3e je vršil na Muti dobro uspeli sokolski zlet koroške okrožne župe Maribor. Sokolstvo je po lepem sprejemu odkorakalo preko Vu-zenice v Muto, kjer ga je pozdravil ge-rent O s e t, v imenu Sokolstva pa se je zahvalil dr. I r g o 1 i č. Popoldne se je vršila javna telovadba, ki je izborno uspela, nastopili so razni govorniki, posebno pa se je odlikovala s preciznim in dobrim izvajanjem vrsta članic iz Slovenskih Goric. Cela sokolska prireditev se ie izvršila povsem nemoteno. Velika Sokolska slavnost Kakor je bilo že objavljeno, proslavlja Trebanjski Sokol dne 15. avgusta svojo desetletnico. Pri tej priliki prihlti vse dolenjsko sokolstvo, da pozdravi svoje brate, ki praznujejo vele-pomembnl praznik »Sokolski dan v Trebnjem«. Jako ugodna železniška zveza. Iz Ljubljane ob 7.50 zjutraj m dospe v Trebnje ob 10.10. Iz Karlovca ob 10. dopoldne — Novo mesto 1.30 ter dospe v Trebnje točno ob 2. popoldne. Za povratek posebni vlaki preskrbljeni. Natančen spored se pravočasno objavi. Odbor. k Turtsrlka fn sport. — Grazer Ama te ure - Ilirija. V soboto 24. in nedelja 25. julija, vsakokrat ob 19. uri, se vršita na prostoru Ilirije dve internacijonalni nogometni tekmi med prvimi moštvi graških >Amateure< in Ilirijo. — Graški >Amateure< so drugi najboljši klub v Gradcu, igrali so proti Wiener Sportklubu z 0:2 ter zmagali nad graško Germanijo z 5:2, tako da bodo Iliriji jako opasen nasprotnik. Vstopnina: sedeži po 16. 12 K, stojišča 6 K, za člane in dijake (toda le v pred-prodaji) 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši od petka naprej za oba dni v drogeriji Kane, Židovska ulica, in pri tvrdki Svetla Mestni trg, za sedeže in navadna stojišča, dijaška (članska) stojišča se pa dobijo pri blagajni na športnem prostoru Ilirije samo v petek od 18. do 20.30 ure. Tekmo se bodo vršile ob vsakem vremenu. k Društvene oesti In prireditve. — Šentjakobski semenj v nedeljo 25. julija v prid šentjakobski javni ljud. knjižnice bo na spodnjih prostorih 6trelišča na Dolenj. cesti 15. Vstopnina 4 K, otroci do 10. leta v spremstvu odraslih prosti vstopnine. Vino, pivo in druge reči bodo čisto po navadnih cenah kot vsako leto, ker stoji šentjakobsko društvo na stališču, da veselica ni zato, da bi se občinstvo odiralo. Za neprisiljeno domačo zabavo preskrbljeno. — Velika vrtna in ljudska veselica na Vrhniki. Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki priredi dne L avgusta veliko vrtno in ljudsko veselico s plesom na vrtu g. tovarnarja in veleposestnika Josipa Jelovška, Vrhnika št. 12. Sprejem gasilnih društev ob pol 4- ure pop. Početek veselice ob 4. ure pop. Bogati spored: pasja dirka, dirka v vrečah, indijski fakir. konkurenca lepot, srečo lov, šaljiva pošta. Zvečer: vodna bitka v čolnih, požar na vodi, umetni ogenj, serenada na Ljubljanici; za posamezne tekme so določeni darovi. Lastna električna • razvetljava na veseličnem prostoru. V okusno izdelanih paviljonih se bodo nudila po zmernih cenah raznovrstna jedila, slaščice, pristna turška kava, vina v steklenicah, pivo in navadno vino. Vstopnina 5 kron za osebo. Pri plesu svira godba. Ob 11. uri po noči odhod ljubljanskih gostov v okrašenih in z lampi j oni razsvetljenih čolnih v Ljubljano. Voz-nina približno 8 K za osebo. Pevske skupine in posamezne družbe so na-prošene. da vzamejo s seboj v razvedrilo kitare, mandoline, tamburice ali druga glasbena orodja. Vozijo le izkušeni čolnarji iz Podpeči z velikimi čolni, torej varnost popolnoma zasigura-na. Da se omogoči, pripraviti potrebno število čolnov, se občinstvo naproša, da posamezne osebe in družbe naznanijo gasilnemu društvu Vrhnika vsaj do 29. julija število oseb, ki se žele udeležiti te vožnje po Ljubljanici. — V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 8. avgusta. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja Odbor. k — Rogaška Slatina >Klub Primork« in >Akademosko društvo jugo-slov. tehnikovc v Ljnbljani se tem potem najsrčneje zahvalita vsem onim, ki so pri dobrodelni prireditvi dne 11. in 12. t. m. na Rogaški Slatini s svojim sodelovanjem pripomogli do lepega moralnega in ma'erijalnega uspeh n. Posebno hvalo izrekamo zdraviliškemu ravnatelju g. F. Hergu, ki nam je tako velikodušno m vasmi mogočimi ugod- Dalje gg. nadpoštarju Fabijaniju, ge-rentu Glinšeku, upravitelju Piberniku in njih vrlim soprogam, ki so toli pri pripravah, kakor tudi pri veselici tato pridno in požrtvovalno pomagali in neutrudno sodelovali. Hvala sična sestram Srbijankam, na čelu jim ga. Ste-fanović in gdč. prof. Nada Gavrilovič ter sestram Hrvaticam z go. Cernjanin in Kuncovimi damami. Gospodu kapel- niku Herzogu pa za popust pri godbenl taksi in prijazno sodelovanje. Slednjič in najlepša hvala pa našemu vrlemu prijatelju g. prol dr. Iv. Lahu za njegove članke v časopisju za našo reklamo ter za njegovo pomoč pri aranžmanu in vodstvu našega >prater«-ja pri veselici. G. Stoinscheggu, Loschniggu in drugim darovalcem iskren: Bog plati! Skupni čisti dobiček je znašal 21.000 K. ElalnoueiSa psracila. NACUONALISTICNI IZGREDI V RIMU. — NAPAD NA DELAVSTVO. Rim. 20. julija. Ko so danes zjutraj tramvajski uslužbenci zopet nastopili službo, so okrasili vozove z rdečimi zastavicami, ki so tako razburile nacijonaliste, da je prišlo ao krvavih spopadov. Na glavnih inrm in ulicah so se zbrale velike množi ;e nacijonalistov, ki so napadle tramvajske vozove in preteple uslužbence s palicami in drugim orodjem. Na trgu Goldoni je množica napadla tramvajske uslužbence s stekli okani, na trgu Venezia pa s kamenjem in denarnim drobižem. Vozovi so morali ostati na cesti, uslužbence pa so prepeljali v bolnišnice. Voiaštvo in karabinjerji so zasedli trge in ulice. Kraljevska straža na konjih ie zasedla centrum mesta. Vojaška oblast je izdala povelje, da mora biti vojaštvo vsled težke situacije vedno pripravljeno. SPLOŠNA STAVKA. Rim. 20. julija. V prvih popoldanskih urah so se začele zbirati nešte-vilne množice delavcev, ki so hiteie proti Ljudskem domu. Ulice, ceste m trgi so bili močno zastraženi. Ob se je vršilo zborovanje, katerega sc je udeležilo ^okoli 10.000 delavcev. Na zborovanju se je sklenilo sledeče. Splošna protestna stavka ie dane*> popolna. Jutri nastopijo tramvajski uslužbenci službo in okrasijo vozove z rdečimi zastavami. Ostali rimski proletarijat ostane v stavki. Delavci bodo stražili električno cestno železnico, da nastopijo proti nacijonali-stom. ako bi ti zahtevali odstranitev rdečih zastav. FAŠISTI HOČEJO TRST »OČISTITI«. Trst. 21. julija. Tržaška boievnt-ška zveza je izročila vladi sledeče zahteve: Pametno in sistematično Čiščenje Trsta in krajev v zasedenem ozemlju s sodelovanjem meščanov iz vseh slojev. Strogo nadzorstvo in revizijo vseh obrtnih koncesij, javnih lokalov in zasebnih tvrdk. Tujci, ki niso pristojni na zasedenem ozemlju, se morajo izgnati. Razpust vseh tujih denarnih zavodov, šoedicijskih In trgovskih tvrdk. Odstranitev vseh tujih uradnikov iz državne in zasebne službe. Ustanovitev posebne komisije, ki bo preiskala delniška podjetja z ozirom na izvir njihovega kapitala. Vsi uradi in zasebne tvrdke, ki imaio več kakor tri uslužbence, morajo podati imenik svojih uslužbencev, da se more ugotoviti števho tuiih nastavliencev v Trstu. Tržaške tvrdke in družbe ne smejo ustanavljati v Italiii svojih podružnic. Vodstvo teh se mora izročiti le zanesljivim Italijanom. FAŠISTI OBTOŽUJEJO BOLNICO. Trst, 21. julija. Poročnik Casei-ana. ki je bil ramen med izgredi pred Narodnim domom, je umrl. Fašisti so izročili državnemu pravdništvu obtožnico proti vodstvu bolnišnice, katero obtožujejo, da je zakrivila njegovo smrt. VOJAŠTVO PROTI DELAVSTVU. Rim. 20. julija. Med zborovanjem v Ljudskem domu so se zbrali naci-jonalisti pred palačo kraljice matere Margarete, kjer so prirejali patriotlč-ne manifestacije, ki so ponehale še le potem, ko se je prikazal na balkonu kralj z materjo. Po končanem delavskem zborovanju so šli delavci na trg Venezia. kjer je nastopila konjenica in s silo razgnala delavce, oa katerih je več ranjenih in aretiranih. VLADA PROTI DELAVSTVU. Rim. 20. julija. V današnji seji poslanske zbornice so socijalistični poslanci interpelirali vlado radi današnjih nacionalističnih izgredov proti delavstvu in ugotovili, da je bil napad premišljen in pripravljen. Vlada ni storila ničesar v varstvo proletarijata. SEŽANA V PLAMENU? Trst. 21. julija. Včeraj se je raznesla po mestu vest, da ie Sežana v plamenu. Vsled govoric, da prihajajo iugoslovenske čete. je zavladalo med Italijani veliko vznemirjenje. Danes pa izjavljalo oblasti, da so vse te vesti neresnične. UNIČENJE SOCIJALISTIČNE TISKARNE. Rim. 20. iulija. Več sto nacionalistov ie napadlo socialistično tiskai ■ no, kier se tiska glavno socialistično glasilo »Avanti«. Demonstranti su uničili skoraj vse stroje, zažgali vx černo izdajo lista in napravili ogrom- VLADNA KRIZA. LDU Beograd, 21. julija. Danes, dne 21. julija so se sestali poslanci radikalne stranke k seji, na kateri so pretresavali vprašanje vladne krize. LDU Beograd, 21, julija. Parlamentarna zajednica stoji na stališču, da je zopet treba sestaviti koncentracijsko vlado. LDU Beograd, 21. julija. Demokratski poslanci so prišli do prepri-* čanja, da je izhod iz te situacije edi-nole v oblikovanju koncentracijske vlade. LDU Beograd, 21. julija. Povodom vladne krize poizkušajo bančni krogi z raznimi špekulacijami. Cene dinarju pa se kljub njihovim nepoštenim špekulacijam še vedno drže na višini. LDU Beograd, 21. julija. Danes ob 18. je pozval Nj. Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander It sebi ministra Stojana Protiča, da se žnjim posvetuje o vladni krizi. LDU Beograd, 21. julija. V političnih krogih se stalno vzdržuje mnenje, da je najbolje, ako se sestavi koncentracijska vlada. Na nasvet regenta so naročili bivšemu ministrskemu predsedniku Vesnlću, da se informira o stanju stvari in o mnenju posameznih strank ter da o tem referira kronL Gospodarske oesfl. — Eno ln pol dinarske novčanice. Prespi r o javlja: Ministrstvo za finance objavlja: Ministrski svet je sklenil, 1. da se novčanice po en dinar in po pol dinarja smatrajo odšle] kot državne papirnate novčanice, in sicer tako, da te novčanice dosegajo skupaj vrednost 100 milijonov dinarjev; 2. nihče nI dolžan sprejeti enodinar-skih novčanic več kot v skupnem znesku 200 dinarjev in poldinarsldh novčanic za 100 dinarjev; 3. da je glavna državna blagajna v Beogradu dolžna sprtjett novčanice po en dinar,In pol dinarja v neomejeni količini. BORZE. LDU Zagreb, 21. Julija. Devize: Berim 177—180, Italija 400—404, London 0—250, Newyork 64—65, Pariz 340—550, Praga 154—155, Švica 1150—1200, Dunaj Valute: Dolarji 63—64, avstrijse krone 41' do 43, rublji 125—130, čehoslovaske krone' 140—144, angleški funti 250—255, francoski franki 560—575, napoleondor 300—.302, nemške marke 185—188, romunski lejl 190—195, Švicarski franki 0—1250, italijanske lire 405—410. LDU. Curih, 21. julija. (CTU.) Borza, devize: Berolin 14.65, Holandija 198.80, Novi Jork 573, London 22.02, Pariz 47, Milan 33, Bruselj 50.20, Ko-danj 93.75, Stockholm 124.30, Kriatijv nija 94.50, Madrid 90.60, Buenoe Aires 230. Praga 12.40, Beograd 36, Zagreb 8.75, Budimpešta 3.55, Varšava 3.40, Dunaj 3.70, avstrijske žigosane krone 3.80. LDU. Dunaj, 21. julija. (OTU.)' Devize: Amsterdam 5600, Berolin 447, Curih 2700, Kristijanija 2550, Kodanj 2500, Stockholm 3350. Valute: nemške marke 443, romnuski le j i 440, bolgarski levi 310. švicarski franki 2675, francoski franki 1275, italijanske lire 950, angleški funti 585, ameriški dolarji 150, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 252—276, Budimpešta, plačila v poštnohranilničnih čekih 100 do 112, plačila v žigosanih kronah 100—112, madžarske žigosane krone 100—112, Praga 372—392, Varšava in Krakov v poljskih markah 93—103, 6oškoelovnfJ ške krone 5000aki 374—394, češkoslovaške krone manjša bankovci 875—395, novi dinarji 1000—1075. LDU. Proga. 21. julija. r(CTU.) Borza. Devize: Beograd 279, Zagreb 69.50, Dunaj 25.75. Valute: jugoslovenski dinarji 277, avstrijske krone 24.75. ____ > Hprouizacija. •\- Samopomoč v Ljubljani vaM člane od št 500 do 1500, naj se zglase do sobote v zadružni pisarni, da prejmejo izkaznioB in pravila. Tudi zamud-, niki od št. 1. do 500 naj se zglasijo te dni. Vsi vabljencd naj se zglasijo zanesljivo, ker se bo od 1. avgusta dajalo blago le tistim članom, ki se bodo izkazali v prodajalni s izkaznicami. Opozarjamo iznova da so članom na razpolago podplatno in gorenje usnje, riž, moške in ženske nogavice ter robci poleg moke, zdroba in ostalih gospodarskih potrebščin. —— ■' ■ m Popravek. V oglasu trame, deske itd. kupi »Banaška veletrgovina«, se mora plašiti »Ponudbe z najnižjo in ne najvišjo ceno«. G'avni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: 4. stran. ,SLOVEMSKJ NAHOD", dne 23. julija 1920. Itcv. 165. Kompletne konjske oprave In razni vozovi se prodajo po zmernih cenah, informacije daje ivrdka J. Ko-stevc, Sv. Petra cesta 4. 5436 Izurjeno korespaodenllnlo z znanjem slovenske in nemške stenografije sprejme tovarna v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dobra korespondentinja 5422« na upravn. Slov. Naroda. 5422 Starejla vdova uradnika Zi ™™ pohištvom. Dobra kuharica, pomaga dopoldne pri gospodinjstvu. Ponudbe pod .Samica 5420* na upravništvo Slovenskega Naroda. 5420 let lepib novih slamnikov se vsled odpotovanja zelo poceni proda. Pogleda se lahko v kavarni »Central«. 5418 Hemeblovaoo sobo le iiz«$JL soliden gospod. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5417 proBa se blago mešane trgovine z inventarjem vred v OplotnicI pri Konjicah. Reflektanti se naj oglasijo glede nakupa v pisarni lesne trgovine Ivo č*ier, Spod. Hndinja, Celje. 5442 Tvrtka fi. Sinkovic, lasi. naznanja cenj. odjemalcem, da ostane trgovina zaprta od 25. julija do 8. avgusta. 5403 Nanrflftai 10 komPlctna še nerabljena IluplUUflj jC spalna oprava, najnovejši izdelek iz trdega lesa rdeče polirano. Ogleda se na Privozu št. 4. 5413 Irotepama lotaobila ™$.bXu, 100 H P, popolnoma no?a, z rešetko (Treppenrost) in kaminom, pripravna za žago itd. se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Vprašanja na Leop. Zweig, grad Sekira pošta Ribnica ob Vrbskem ježem. 5438 Kupim lepe suce bokove deske večjo množino po 30 mm močne. Ponudbe s ceno za ms na L Pretnar strojno mizarstvo na Bleda. 53/1 Čebula, cele vagone a,ibnno *°" zmernih dnevnih cenah. Jakob Klemcnčič, trgovec, Mezgovci p. Moškanjcl. 5408 s tremi orali polja in lep sado-nosnik se takoj proda. Naslov: Trnovlje št. 92 pri Celju. 53»8 Prvovrstna laka plavači (Schwimmer) po 1 K nudi Em. Supaoc v Rogatca. Telefon št. 1. v Rogatcu. Trsile za strope izdelnje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naroČilih znaten popust Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 »pno, stresno lepenko ^Jia%tx. Ščine ponuja Ljubljanska komerc. družba v Ljubljani, Bleivveisova c. 18. 5013 Heblovano sobo šara?« situiran, intel. gospod. Cenj. ponudbe pod »Miren 5406« na upravništvo Slovenskega Naroda. 5406 Uradnica išče mesečno sobo. %P takoj. Ponudbe pod »Uradnica 5407« na upravo Slov. Naroda. 5407 Vagon sena, dobrega konjskega Kompanjon se išče za dobro vpeljano veliko trgovino v sredini mesta. Prednost imajo trgovine izučeni ter z nekoliko večjo svoto razpoložljivega kapitala. Ponudbe pod: ,200 5451" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5451 DrnfiS) CD kopirna stiskalnica z mizo rlUlIfl M pisalna miza, obešalo, steklena stena, primerna za pisarno manjša omara za led, veliko zrcalo in podobe Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5375 takoj kupim. Jesenice, Ponudbe na Ig. Paar, 5409 T rovu n deske in drusi *es piaCam° p° 1 Idili", najvišji dnevni ceni. Vagone preskrbimo sami. Ponudbe z najvišjo ceno pod .BanaSka veletrgovina' na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 5336 Dina dobro sromeljsko, 100 hI belega f 1110, po 14 K, 20 hI rudečega po 10 K naprodaj. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5365 H zelo Uro ohranjen J. Kolenc, Brežice 33. se ceno proda. 5370 Prodaje se odmah: IfZfiZ žnom strujom (Drehstrommotor) 100 PS 500 volta, 104 Ampere, 750 okretaja sa priborom i baterijski parni kotao (Batterie-Dampf-Kessel) 125 qm ložne površine, 10 atmosfera, sa rešetkom (Treppenrost, 2 godine bio u pogonu. Upitati kod inženjera Citrona, tvornica anloa, d. d. Sisak. 5258 Sobo za časa ittfc'^Lr.S no išče podjetje za svojo kontonstinjo Dopisi pod .Počitnice" na anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 5405 Tisoč srebrnib kron a K 7 50. dobro ohranjeno moško kolo z novo pnevmatiko, 14 trdo vezanih knjig (povesti) in rjava koža za zgornje dele čevljev se po nizki ceni takoj proda. Polše, Dunajska cesta 47 v baraki. 5434 še dobro ohranjeno žensko kolo in dve pravi japonski vazi, po en meter visoki. Rožna ul. 15. Proda se rfrinrnrhi kondenzacljski aparat za LfjplUUdj parni stroj 50 — 80 konjskih sli in okrog 2000 kg starega litega železa. Vpraša se v tovarni drož, Krakovski nasip 26. 5431 Otener se sprejme. Anton Butar, trgovec, Brezice. 5430 tevljarski stroj Jiogef L^ant skoraj nov, se oroda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5429 Lepo posestvo na prodal 10 minut oddaljeno od drž. kolodvora Ljubljana. Vsa pojasnila daje Anton Bokal v pisarni stavbenika Iv. Briceijna, Slomškova al. 19, vsak dan od 11 — 12 ure dop. do 28 t. m. 5433 Iščem mesta samostojnega poslovodje v tvornici usnja. Izkušen sem v vseh delih. Nastopim takoj ali pozneje. Naslov pove uprava SI. Naroda. 5449 Sune smrekove in orehove deske odda Hinko Hnmer, Polšnik, pošta Litija. 5447 Klavir prvovrstne znamke Bosenderfer proda Karolina Artman, S*. Jnr ob južni železnici. 5446 Cvetlična semena za jesensko seiatev kakor cinerarije, nageljčki, levkoje, pri-mule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva se dobe pri Sever & Komn. Ljubljana, Wolfova ulica 12. .444 Posestvo na Dolenjskem, y™Z silo ob Krki, mlinom, žago, električno razsvetljavo, skladiščem za les in zemljišči ter gozdi, pripravno za večje industrijsko podjetje, se vsled smrti lastnika proda. Naslov pove udravništvo Slov. Naroda. 5410 Drnrla CO vaSon suhih bukovih drv, rluUu aC prazne steklenice, majhne in velike, stoli, peči in druga gostilniška oprava. Ogleda se vsak dan do 26. t. m. v restavraciji Krvarič v Prešernovi ul. 9. od 11. ure naprej. 5411 Železna blasainica (Polzer) s Dredali in tresorjem, 170 cm visoka, se ceno - roda. Istotam se ceno proda dober vrednostni papir, ki se glasi na 7000 K, 4°/t obresti. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda, 5425 Bila Vita s Prostcrnirn dvoriščem, no-uliutlld vejša, z 8 stanovanj', se proda ali lameaji za posestvo, najraje na Gorenjskem blizo železnice. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5427 orig. Singerjev šivalni stroj Medium za krojače, pripraven za začetnika v dobrem stanju. Ogleda se lahko pri Novaku Fran. brivec Novi Vodtnat št. 58, Moste. 5426 Proda se Vinogradno posestvo 15 oralov, tričetrt ure od Maribora, obstoječe iz vinograda gozda, polja, trav-n kov in sadnosnika, se z 2 kravama in 2 konjema proda. Ponudbe: Dr. Rapoc odvetnik, Maribor. 5400 Dnnbn nnrnimn takoj dva praktikanta DaDU ftJJlBjIlll! vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe pod šifro: .Banka" poštno ležeče._542» Lovski pes, 5 mesecev star. napro-daj. Jenkova al. 9,1. Kos. 5423 Heblovano sobo lt^SSs^ lLien uradnik. Ponudbe pod »1. avgust 5414« na upravništvo Slovenskega Naroda. 5414 ANA TEKSTILNA TOVARNA družba s o. je. Zgoše 27, p. Begunje, Slovenija začne v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih jopičev, svitrov, in različnih drugih pletenin iz bombaža in volne. Sprejema naročila za jesensko in zimsko sezijo. Kupuje vsako množino domače in inozemske oprane ovčje volne. Pisarna in trgovina tvrdke sta radi uslnibenstva do 16. avgusta 1921 zaprte. Stanovanje v Mariiioni, obstoječe iz j K I nailUUlU, dveh sob ter kuhinje se zamenla z enakim v Ljubljani. Ponudbe pod .Menjava 5389' na uprav. Slov. Naroda. 538°) 7olim Vttnniti ^ot P^^lkant v pisar-LL1:!!1 Valtl|IIII no ali trgovino Ponudbe p« d .Praktikant" na anončni zavod Drago Beseljak L ubhana, Cankarjevo nabr. številka 5. 5439 Proda se nova perzijska preproga za K ^000.— Ogleda se v cvetličarni flerzmanskv. L ubijana Prešernova ulica Drflllll en 2 nadstropna hiša v Ljubija-rlUUu uC ni. Poizve se: Trnovski pristan štev. 4. 543 Domačo svinjsko mast zajamčeno Čisto, doma topljeno, razpošilja od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Lubliana. 533' Jffaline, jabolka in slive, v večjih množinah, se bodo oddajale. Istotam se proda osem velikih na platno z oljem slikanih slik od 15. do 17. stoletja. Naslov pri upravi S'ov Naroda. 5364 Dokono takoj po ugod'.i ceni 3/4 vagona žičnikov sort kurantne številke, 1CP0 kg črne ločevine 1000X2000, 2000 kg sort. ral. železa. 1 partija sort. ploč. email posode. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 544 Proda se kompletna, še popolnoma dobro ohranjena orehova spalnica za ceno K 90t>0. Poizve se pri Mati a Perko, mizarstvo. Gosposvetska c št. 121 5421 fAtfclfl nemški kratkodlačec, 4»UVdlll pKa, prekrasna kre~kora-stla žival temnokostanjeve barve, 5 let star, izboren preizkušen fermač, zanesljiv prnašalec (aporter) na suhem in v vodi, z drugimi izvrstnimi lastnostmi se proda za stalno ceno 3000 K even-tuelno v zameno za brezhibno lovsko puško (Buchsflinte) ali drilling. Ponudbe na Ant. Jelinek, n^dgozdar, Murska Sobota, Prekmure čez Mačkove*. 5 30 Frars€ ^gli? kpojaštvo Kolodvorska al. 28. Preja v ?raiti. zdelovanje oblek za gospode, dame in uniformiranje. 52 61 Prcnnrfinia 30 do 40 let stara» zdrava- dUj;Ju"lll]u izobražena, zanesljiva in varčna, se sprejme k uradniški družin v Celju. Uradniške vdove brez otrok, ki se ra morajo ra/.umeti na vzgojo 6 do 12 let starih otrok, imajo pr^d no^t. Ponudbe z zahtevki pbče, spričevali in sliko naj se do 28. t. m vpošljejo po .Ljubezen do otrok* poštno ležeče Celje. 5399 stavblnska in naselbinska uim v Čs-ooralju registrovana zadinga z ome eno zavezo naznanja,da se bo vršil njen občni zbor dne 15. avgusta 1920 ob 14. ari v prostorih .Posollnlce". DNEVNI .RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Revizijska roročila. 3. S^epatije o likvidaciji zadruge in volitev likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti. Pripomba: Ako ne bo ta občni zbor sklepčen, vrši se drugi dne 5. septembra z istim sporedom, na istem mestu in cb isti uri. Črnomelj, 20 juMja 1920. Načelstvo. KEMIKALIJE. Alaun. Boraks krist. Karbolna kislina 100 %. Kalijev oksalat (Kleesalz). Mramorni plovec mljeveni (Bims- steln). Natrium benzoicum. Natrlum ferrocvanatum. Olovna gledja. Olovni šećer. Pariško modrilo 100*/«. Sal alcaii krist. Salmiak za lotanje. Steklo topivo (Was$erglas 36) 380 BĆ. Vinski kamen (cremor tartari) i druge kemikaliie prodaje na veliko tvrtka Ign. Milan Rojan Tehnička soslofilci zt kenijska industrijo, Zagreb, Petrfnjski ■!. 17. Brzojavi: Rojan Zagreb Ttlefon 11-03. CEMENT Roman Silikat PortUMid dobavlja ,AVA4 Laško Bukovo OSlj* 2 vagona, pozneje več na prodaj. Ponudbe naKneijI gozdni urad Oplot-u ca postal« Konjic«. 5378 Zidno opeko zarezno futorno) in navadno strešno opeko dobavlja „AVA" Lubečno. Pisar absolvent trgovske šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se takoj sprejme. Pogoj: stenogiafija in strojepis. Pismene ponudbe aH osebno predstavljanje. P. Prepotnlk, lesna veletrgovina Železna Xaplja. 5402 Kot družabnica ali pa tudi kod uradnica s kavelio želi vstopiti v katerekoli trgovsko podjetje trgovsko n^obražena gospa, vdova po vlšiem uradniku, zmožna več jezikov. Prevzame tudi vodstvo hotela ali kavarne. Dopisi pod .Direktriee* se pro-sjo na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 5404 Službe ššfesn. Ker ne vem, kdaj Italijani zapuste moi rojstni kraj, iičem tem potom, stalno, udobno in primerno službo na sledečo zmožnost. Sem temeljito vešč trtnega in sadnega cepljenja kakor tudi kalu-siranja in stratificiranja trtuih cepljenk, v vzgajanju raznih oblik drevja itd. Po eg kletarstva imam večletno prakso v vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in tudi drugih panog kmetijstva sem ve č. Sem tudi d ber strelec divjačine Poštenost in marljiv« st zagotovim. — Stop m tudi v družbo za osnovo obsežne trtnlce in drevesnice. — Izpriče-^altt kmet. šole, kletarja razpuSčene vinarske zadruge itd. so na razpolago. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5398 vsakovrstne žlvline potrebščine Gjorgje Grujić ieograd, }1 let'^3 nI. 15. U\w m\m bolnica II. armflsKp oblasti u Sarajevu £š?e izurjenega zobnega Mesečna plača 150 dinarjev poleg tega dnevnica 10 dinarjev. Ponudbe na upravo gorai imenovane bolnice 54 "0 Otroški voziček za ležanje in sedenje se ceno proda. Rožna ulici H/L 5419 Acphni nvTA Puchov, tipe VIII, ka-V>t;VHI IV10 roserija Rolsova, Bo-scheva razsvetljava, elegantna oprerra, se proda. Vprašanja na Zweig, hotel Union soba 12a, Ljubljani. 5437 fgJSjgA v kateri se nahaja gostit niiQ na, trgovina ter trafika, se radi bolezni takoj proda. Poleg hiš* je vrt ter hlev in shramba za drva Oddaljena 2 uri od Sevnice, tik farne cerke in iole Cena 62.000 z gostilniško in trgovsko opravo. Ponudbe njt Pepca Seska, trgovka v Zabnkovja prtti Sevnici (Sp. Štajersko). 544* Pozor I na Gorenjskem v industrijskem kraju »a takoj proda* Pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 1 Prirodni malinov sirup z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nidali«: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdkl — Srečko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva). K. Uorcche, Maribor Gosposka ultaa It. 10, veletrgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah. atorog milo je najboljše in najcenejše povsod za dobiti Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. Brošura. je izšla v ponatisu. — Dobi se v „Narodni knjigami" v Ljoblfani, Prešernova ttllca 7. Cena s poštnino K 18"—. —Naročila se rešujejo le proti pošiljatvi zneska vnaprej — ■ ali po povzetju. a 1 l— a se posestvo, ležeče v bližini postaje Dobrepolje na Dolenjskem, obstoječe iz skoro popolnoma nove hiše, ki obstoji iz pet sob, dveh kleti in pritiklin, vrta in dveh njiv po zelo ugodni ceni. Posestvo je zelo prikladno za kakega penzionista ali manjšega obrtnika. Od istega posestva se prodasta tudi dve lahki kočiji, ki sta skoro popolnoma novi. Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti Anton O ros, posestnik na Krki pri Stični. 5249 Čokolade širicanfee 10 orsf Italijanske 2 ursM amerikanske in rancoke o raznlk oellCInak, sortirano In posamei razpotnia poCenll od s kg ta olfe, s poito In železnico ćfalio ffleinl d.d. Lfnbllana - Zagreb - marlbor, r I Mil 11 na Bregu pri Ptuju tt Iz najfinejšega uanja. ■ V zaloti ima tali prvovrstne gomoie lastnega izdelka. I Naročila ae izvršijo po najnižjih oenah. ■ L 0695 QS 64 18 49 3 MV