Jakob Medved Izhodiščne misli o idejnem osnutku atlasov za šole Osnovno izhodišče za pripravo d idak t ičn ih sred- stev, med temi tudi at lasov, so splošni učno- vzgo jn i in izobrazbeni smotri osnovne šole in na- loge geograf i je kot učno-vzgojnega predmeta pri skupnem delu za dosego teh c i l j e v . Osnovna šo- la kot edina obvezna splošno-izobraževalna šo- la mora nudi t i tako pri posameznih predmetih kot v ce lot i neko zakl jučeno splošno izobrazbo. Pri tem se od geograf i je zahteva zlast i : - da učencem pojasnjuje, kako naravni de javn i - k i vp l i va jo na načine ljudskega ž i v l j e n j a , ka- ko pa človek z ustvar ja ln im delom menja na- ravno oko l je in izkorišča naravna bogastva; - da j ih seznani z najvažnejšimi zemljepisnimi pojav i in n j ihovo medsebojno povezanostjo; - da j ih seznani z najvažnejšimi naravnimi, po- l i t i čn im i in gospodarskimi de javn i k i , n j ihovo medsebojno povezanostjo in funkcionalnost jo v določenem geografskem oko l j u ; - da j ih seznani z ž iv l jen jem posameznih naro- dov in n j ihov im prispevkom k razvoju sodobne c i v i l i z a c i j e in kul ture ter j im pomaga spozna- t i svet kot ce lo to, v katero v lagajo vsi naro- di svoj delež za njen napredek; - da j ih seznani s pogo j i , v kater ih ž ive narodi v nerazv i t ih deželah, ter j im s tem omogoči razumevanje n j ihov ih teženj . . 1) K l jub temu da so smotri in naloge splošnoizobra- ževalne obvezne šole in s tem tudi posameznih predmetov že dolgo uzakonjeni in znan i , še vedno števi ln i de javn ik i ov i ra jo stvarno uresnič i - tev teh načel . Novega učno-vzgojnega in i zo - brazbenega smotra geograf i je kot učnega pred- meta ni mogoče v celot i uresniči t i brez do loče- nih d idak t ičn ih sprememb. Med taka odprta vpra- šanja spada prenatrpanost učnih načrtov ter neu- strezna razporeditev učne snovi, k i ovirata k v a - l i te to de la . Zadovo l j i vo rešitev teh vprašanj bo mogoče na j t i šele po temel j i tem študijskem de- lu. N i č manjša ov i ra za doseganje učno-vzgo j - nih c i l j ev geograf i je kot učnega predmeta pa ni zastarelo naz i ran je , da je namen geograf i je v osnovni šoli predvsem v deskr ipc i j i in " d r i l u " č imvečjega števi la imen gora, rek, mest i td . Kjer prevlada tako zastarelo naz i ran je, je geo- graf i ja le t o p o g r a f i j a . Zelo nevarna pa je tudi druga skrajnost, k i se kaže v popolnem za - nemarjanju topograf i je . Taka pojmovanja geo- graf i je kot učnega predmeta so ustvari la in še ustvarjajo mnenje, da je geograf i ja lahek pred- met in ga lahko poučuje vsak, kdorko l i izmed uč i te l jev pač ima čas. Odraz takega pojmovanja geograf i je kot učnega predmeta se kaže tudi v naših šolskih at lasih. Ti obsegajo izk l jučno a l i pa pretežno samo topo- grafske karte. Prostorske predstave o vseh osta- l ih elementih geografske učne snovi pa naj u č i - te l j geograf i je ustvari učencem, kakor ve in zna. Razlogov za tako stanje pa ne smemo iskati pr i i zda ja te l j i h in za ložbah, temveč pri nas geogra- f ih samih, ker nismo postavi l i jasnih zahtev,kakš- ne šolske atlase si sploh žel imo. S tem izredno pomembnim d idakt ičn im vprašanjem, od katerega je v ve l i k i meri odvisna možnost obl ikovanja pravih prostorskih predstav in pojmov iz cele v r - ste elementov geografske učne snovi, se pri nas nihče ne ukvar ja . A l i je razlog v neustreznih organizaci jsk ih ob l ikah a l i v tem, da ob l iko za- menjujemo za vsebino in pr ičakujemo atlase od kartografov, le - teh pa nimamo? Dejstvo je , da naša šolska mladina in u č i t e l j i geograf i je nima- jo d idakt ično ustreznega šolskega atlasa in da se morajo zelo t rud i t i , če hočejo k l jub temu u - resničevati smotre in naloge geograf i je kot učne- ga predmeta v obvezni šol i . Kvarne posledice pomanjkanja ustreznih šolskih atlasov se kažejo v raz l ičn ih ob l i kah , izmed teh omenimo le ne- katere: 1. N e r a c i o n a l n a i z r a b a č a s a . Ker ob- stoječi šolski atlasi vsebujejo izk l jučno a l i 1) Učni načrt za osnovno šolo. Ob jave štev. 2-3 L jubl jana 1969. 34 pa pretežno samo topografske kar te , porabi jo uč i te l j i geograf i je pr i pouku izredno ve l i ko časa, da ustvari jo učencem prave predstave o prostorski razširjenosti vrste elementov in pojmov, brez kater ih ni mogoče razumeti ž i v l jen ja in delovanja č loveka v določenem prostoru. Nerac ionalna izguba časa zaradi neustreznih d idak t i čn ih sredstev nujno niža tudi kva l i te to pouka geograf i je . Se tako do - ber uč i te l j geograf i je je zaradi preobsežne učne snovi pr is i l jen uporabl ja t i učne metode, k i mu omogočajo hitrejše posredovanje uč i va , čeprav se dobro zaveda, da b i učna snov omogočala tudi uporabo akt ivnejš ih učnih me- tod, če bi imel več časa. 2. Ne samo, da prevlada topografskih in pomanj- kanje tematskih kart otežkoča pouk in povzro- ča nepotrebno izgubo časa, temveč zaradi o - težkočenega nazornega pr ikaza soodvisnosti med raznimi naravnimi in družbenimi e lemen- ti in pojavi v določenem prostoru zavaja v "predalčkasto" in pretežno spominsko osvaja- nje gradiva. 3. Naši obstoječi šolski at lasi niso v skladu z zahtevami in c i l j i obvezne splošnoizobraže- valne šole glede vzgoje kartografske pisme- nosti. Ne nudi jo uč i te l jem in učencem u - strezne pot i za č i tan je kar t . Posamezni po- izkusi pa so namenjeni predvsem spoznavanju topografskih kar t . Posledica tega je , da je učenec, k i je dokončal obvezno osnovno šo- lo , kartografsko polpismen in le s težavo spo- zna tematske kar te , plane mest a l i druge pro- storske načrte. V moderni družbi pa je kar to - grafska pismenost nujen sestavni del splošne izobrazbe. Ne glede na obstoječa odprta d idakt ična vpra- šanja o obsegu in razporedi tv i geografske uč - ne snovi, lahko pri izde lav i ide jn ih osnutkov atlasov za osnovne šole izhajamo iz splošnih učno-vzgojn ih nalog geograf i je v obvezni šo- l i in iz t ist ih d idak t i čn ih osnov, k i bodo tu - di ob možnostni spremembi učnih načrtov osta- le nespremenjene. Te osnove bi lahko razde- l i l i v naslednje skupine: 1. Na n iž j i stopnji osnovne šole dobivajo učen- ci osnovna spoznanja iz geograf i je v okv i ru predmetov spoznavanje narave in družbe ter spoznavanje družbe. Pridobivanje novih po j - mov in šir jenje spoznanj je tesno povezano s spoznavanjem domačega k ra ja , domači je , ožje in širše domovine. 2. Regionalna geograf i ja sveta. 3. Geograf i ja Jugoslavi je Ker ima vsaka od navedenih d idak t ičn ih sku- p in posebno mesto in v logo v okv i ru skupnegc učno vzgojnega smotra geograf i je v osnovni šoli morajo ta v id i k upoštevati tudi d i dak t i č - ni pr ipomočk i , med temi tudi šolski at lasi . Zaradi tega so za osnovno šolo potrebni t r i - je at lasi . p , v i i a i 4 i atlas bi b i l namenjen učencem t re t - |ega, četr tega in petega razreda osnovne šole. Osnovni namen atlasa je , da učence kar to - grafsko opismeni in j im nudi prave prostorske predstave o o ž j i domovin i , tako o celot i kot o prostorski razšir jenosti posameznih e lemen- tov. Projekt atlasa zahteva temel j i tega štu- d i j a , tako glede obsega, zaporedja in siste- matike pri obravnavi posameznih pojmov kot glede povezave z drugimi predmeti v okv i ru spoznavanja narave in družbe. Ponovno bo potrebno preuč i t i ustreznost razporeditve ge- ografske učne snovi, tako z v id ika učno— vzgojnega smotra geograf i je v osnovni šoli kot z v id i ka psihološke pr i lagodi tve starost- ni stopnji učencev in z v id i ka odrazov, k i j ih imajo moderna komunikaci jska (časopis, rev i je , radio, t e lev i z i j a i t d . ) in prometna sredstva na š i r jenje predstav in pojmov pr i šolski mlad in i . Vsekakor pa bo moral prv i šolski atlas pri ob l ikovanju predstav in po j - mov izha ja t i iz domači je , zato ni mogoče, da bi b i l enak za več republik a l i za celo Jugoslavi jo. Vsebinsko bi že pri prvem šol- skem atlasu moral i pretrgat i t rad ic i jo iz 19. s to let ja , da atlasi vsebujejo samo topograf- ske karte in mogoče še nekaj izsekov iz spe- c i f i čn ih ob l ik ver t ika lne in hor izontalne č l e - novi tost i . Izhajat i moramo iz zahtev učnega načrta in v k l j u č i t i še vrsto drugih kar t , k i so nujno potrebne za laž je osvajanje in ra- zumevanje učiva iz spoznavanja narave in družbe in spoznavanja družbe. Pri tem se bo takoj po jav i la vrsta vprašanj: Katere karte so nujno potrebne? Kakšni odnosi naj bodo med šolskim atlasom in učbenikom? Katere karte spadajo v atlas in katera ponazori la naj bi b i la v učbeniku? i td . Čeprav kon- kretne odgovore na ta vprašanja I ahko p r i - nesejo šele rezul ta t i prej omenjenih raziskav, vendar moremo že sedaj nakazati nekatera izhodišča, k i bi služi la kot osnova za raz- pravo: 1. Poleg k las ičn ih topografskih kart cele Slove- n i j e , uvoda v č i tan je kart in ob l ikovan ja predstav za j3osgmexo»--pojme b i moral atlas v skladu z učnim načrtom vsebovati tudi p la - 35 stične karte posameznih reg i j . Pri tem b i b i - lo potrebno posvet i t i posebno pozornost na- ravno geografskim enotam (npr. kras, a lpsk i , predalpski svet i t d . ) ter v okv i ru teh posa- meznim pokraj inam. U č i t e l j i in učenci ima- jo ve i i ke težave pri omejevanju reg i j . Pre- prost in jasen pr ikaz pokra j in v Sloveni j i je nujno potreben, ker učenci navadno bo l je po- znajo podrobnosti kot pa splošne poteze (Npr . v nobenem učbeniku nimamo jasnega pr ikaza o tem, ka j obsega Notran jska, Suha k ra j i na , Bela k ra j i na , Kozjansko i t d . ) . Vzrokov za to ne moremo iskati ne pri uč i t e l j i h ne pri učen- c i h , temveč samo v neprimernih in nejasnih d i d a k t i č n i h sredstvih. 2. Odnosi med kartami v atlasu in i lustraci jami v učbeniku b i lahko teme l j i l i na tem, da bi atlas vseboval vse karte t ist ih elementov in po javov, kater ih vrednost so nespremenlj ive a l i pa se le zelo počasi spreminjajo. I lustra- c i je v učbenik ih pa bi ponazar ja le tiste e le - mente in po jave, k i so podvrženi hi trejšim spremembam in je potrebno n j ihov pr ikaz od časa do časa obnov i t i . V skladu z obstoječim učnim načrtom, smotri geografskega pouka in zgoraj navedenimi izho- dišči bi šolski atlas za t r e t j i , če t r t i in pet i raz- red moral vsebovati tudi tematske karte vseh t i - stih geografskih elementov in po javov, k i j i h obravnavamo na tej razvojn i stopnji in je za n j ihovo razumevanje potrebna prava prostorska predstava (npr. karta slovenskega ozeml ja , kar - ta prev ladujoč ih t ipov nasel i tve, t ipov hiš, kar - ta prev ladujoč ih smeri izrabe zemlj išča - gozdar- stvo, ž i v ino re ja , pol jedels tvo, karta gozdov - mešani, ig last i , l i s tna t i , karta naravnih boga- stev, karta industr i je , karta industr i jskih obmo- č i j i td . Drugi šolski atlas bi b i l namenjen regionalni geo- g ra f i j i sveta. Iz d idak t i čn ih v id ikov in učno - vzgo jn ih smotrov geograf i je v splošnoizobraževal- ni šoli je to nekaka smiselna celota. Obstaja pa več odprt ih vprašanj, k i i zv i ra jo iz tehn ičn ih , prakt ičn ih in f inančnih v id ikov : a l i naj bo en atlas za celotno regionalno geograf i jo sveta ,a l i naj bo za Evropo en atlas in drugi za ostale Zeml j ine? K podrobnejši obraz lož i t v i teh d i lem se bomo v rn i l i nekol iko pozneje. Atlas za regionalno geograf i jo sveta naj b i ra- zen topografskih kar t , k i morajo po tehnik i in preglednosti odražat i najviš je dosežke sodobne kar togra f i je , vseboval tudi tematske karte vseh t ra jn ih a l i t rajnejših elementov, k i so nujno po- trebni za stvarno rea l i zac i jo učno-vzgo jn ih smo- trov geograf i je v ustreznih razredih. Med take nujno potrebne tematske karte spadajo zlast i na- slednje: karte podnebja, karte prst i , karte na- ravnega rast ja, kart« izrab« zeml j išča, karte na- ravnih bogastev in industr i ja, karte po l i t i čne raz de l i t ve in najvažnejših gospodarskih g rupac i j , ka r - te gostote prebivalstva, karte narodnosti in na- rodnostnih skupin, karte verstev, zgodovinske kar te , karte prometa in t rgovine. Pri tem se nam bodo po jav i l i pomis leki , a l i so take karte potrebne za splošnoizobraževalno šo- lo. A l i ne bomo s tem še povečal i že tako moč- no prenatrpanost učnih načrtov. A l i ni to dodat- no obremenjevanje učencev, k i znatno presega otrokove zmogl j ivost i na tej razvojni stopnj i? Menim, da je taka bojazen popolnoma odveč. Nasprotno, dober d idakt ičen pripomoček bo uč i te l j u geograf i je in učencu predvsem olajšal delo in omogoč i l , da bosta h i t re je , z manjšimi napori in bo l j eksaktno rea l iz i ra la učno-vzgo j - ne smotre. Vse navedene elemente tudi sedaj vk l juču jemo v učno-vzgo jn i proces, saj sezna- njamo učence z najvažnejšimi gepgrafskimi po- jav i (ne samo topografskimi) in n j ihovo medse- bojno povezanostjo. Seveda ne ostajamo pri na- tanko določeni šabloni, ka j t i v določenih na- ravnih in družbenih razmerah ima lahko posamez- ni dejavnik izredno ve l ik pomen, medtem ko je lahko pomen istega dejavnika v drugačnem oko- l ju znatno manjši a l i pa celo brez kakršnegako- l i vp l i va na ž i v l j en je č loveka v tem prostoru. Razl ika bo na eni strani predvsem v tem, da do- be uč i t e l j i geograf i je in učenci nujno potrebna d idakt ična sredstva za ustvarjanje pravih prostor- skih predstav o e lement ih , k i so j ih že doslej obravnava l i , toda niso imel i za to nobenih d i - dakt ičn ih sredstev in so b i l i pr i ponazarjanju na- vezani predvsem na lastno iznajd l j ivost in mož- nost pr idobivanja slučajnih ponazor i l . Na drugi strani pa bo nova vsebina šolskega atlasa omogo- č i l a bol j ekonomično izrabo časa, bo l j k va l i t e - ten pouk in s tem znaten korak k stvarni rea l i - zac i j i učno-vzgo jn ih smotrov našega predmeta v splošnoizobraževalni šol i . Šolski atlas za Jugoslavi jo sestavlja posebno d i - dakt ično ce lo to j osnovna šola je za ve l ik del naših državl janov edina splošnoizobraževalno šo- la , zato mora dat i učencem vse tiste pojme in prostorske predstave o naši domovin i , k i so nu j - no potrebni tako za splošno izobrazbo kot za možnost udejstvovanja občana v naši samouprav- ni družbi . Zaradi tega bo šolski atlas za Jugo- slavi jo nujno miniaturni "nac iona ln i a t las" , k i bo razen določenega števi la topografskih kart moral vsebovati predvsem razne tematske karte. 36 TEHNIČNA VPRAŠANJA Pri prvem šolskem atlasu je nesporno, da mora izhajat i iz domači je , iz naše stvarnosti, in za - radi tega ni mogoče enostavno kopi ra t i t u j i h vzorcev. Razen tega so potrebne pred izdelavo idejnega projekta še temel j i te predhodne raz i - skave po že prej omenjenih v i d i k i h in zaradi nujnega vk l jučevanja snovi iz drugih strok, k i spadajo v skupni predmet "spoznavanje narave in družbe" in "spoznavanje družbe" . Že prej smo omeni l i , da se bodo pri atlasu za regionalno geograf i jo sveta po jav i la števi lna tehnična vprašanja, k i zahtevajo temel j i to pre- sojo. Osnovno tehnično vprašanje je , a l i naj bo za regionalno geograf i jo en atlas a l i naj bosta dva. V primeru, da bi b i la dva , b i b i l prv i name- njen Evropi, drugi pa ostal im cel inam. Če b i za regionalno geograf i jo i zde la l i samo en at las, k i bi po zgoraj navedeni zamisli poleg topograf- skih kart vseboval tudi tematske kar te , bi b i l atlas preobširen in pretežak ter zaradi tega iz prakt ičnih v id ikov neprimeren. To ie zelo važen razlog, k i govori v pr id zamisl i o dveh at lasih. Drugi, nič manj-pomemben razlog je vsebinske- ga in finančnega iznačaja. Če b i p r ip rav i l i dva atlasa za regionalno geograf i jo , bi lahko b i la vsebinsko tako pr iprav l jena, da bi ju lahko upo- rabl ja l i v osnovni in srednji šol i . Ta zamisel je dokaj realna, ka j t i če bi tudi hote l i p r ip rav i t i poseben atlas za regionalno geograf i jo Evrope in srednjo šolo, bi b i le med nj ima le min imal - ne razl ike. Vse topografske karte so za osnov- no in srednjo šolo enake. Tudi če bi obstajal i resni razlogi za d i fe renc iac i jo , j ih v b l i ž n j i prihodnosti ne moremo rea l i z i ra t i . Topografske karte lahko samo povzamemo po na jkva l i t e t - nejših tu j ih at lasih, bodisi angleških a l i nem- ških za ložb, toda v vsakem primeru bodo za obe razvojni stopnji skoraj enake (razl ike so lahko v merilu in gostoti imen). Tudi pri v e l i k i večin i tematskih kart (n .pr . rudna bogastva, po- l i t ična razdel i tev, gospodarske grupac i je , gosto- ta ter nacionalna in verska sestava prebivalstva, zgodovinske kar te , karte prometa, karte izrabe tal i td. ni bistvenih razl ik v vsebin i , temveč so razl ike predvsem v g lob in i obravnave in raz- vojn i stopnji primerne razlage. Na jveč razl ik pri ponazarjanju t ist ih geografskih elementov in pojavov, k i se hi t re je spreminjajo, le - te pa b i tako pr ikazoval i v učbeniku. V pr imeru, da se odločimo za prostorsko izhodišče, b i moral i pr i atlasu Evrope dodati ponazori tve za občo geo- graf i jo . Prednosii zamisl i o prostorskem izhodišču so ne- dvomno ve l i ke . Atlas bi pr idobi ! na k v a l i t e t i , zaradi več je naklade b i lahko b i l cenejši , imel b i primeren obseg in končno bi starši p r ih ran i l i precej denar ja , ker b i za potrebe osnove in srednje šole kup i l i samo eno serijo at lasov. Dru- ga, nič manj upoštevanja vredna prednost te za - misli je v tem,da jo je mogoče na osnovi obsto- ječega gradiva kmalu rea l i z i ra t i . Če pa b i ho- te l i izdat i skupen atlas za regionalno geograf i - jo v osnovni šo l i , b i dob i l i preobsežen atlas a l i pa b i moral i ostati pr i topografskem atlasu in pri pojmovanju d idakt ične vrednosti šolskih a t l a - sov iz 19. sto let ja. IDEJNA O S N U T K A ATLASOV "EVROPA" I N " IZVENEVROPSKE DEŽELE" I. Splošna pojasni la 1. Idejna osnutka atlasov "EVROPA" in " I Z V E N - EVROPSKE DEŽELE" sta zasnovana na prostor- skem v i d i k u , zato sta namenjena vsem vrstam šol , k i obravnavajo regionalno geogra f i j o , t . j . osnovnim in srednjim šolam, razen t ist ih raz- redov, k i obravnavajo Jugoslavi jo. Vsebujeta predvsem karte t ist ih elementov in po javov , k i imajo trajno a l i trajnejšo vrednost, zato bi b i lo z nj ima vprašanje atlasov za regio- nalno geograf i jo , ob upoštevanju možnosti po- novnega natisa, za deset let ja rešeno. 2. Idejna osnutka atlasov pr ikazujeta predvsem vsebino in splošna načela, na kater ih bi b i - la zasnovana. Vsa druga vprašanja, kot je razporeditev kart v at lasu, natančen format, (ki pa iz prakt ičn ih v id ikov v nobenem p r i - meru ne bi smel presegati mer 23,5 krat 33cm), pa spadajo v podroben tehnični p ro jek t , ka te- rega lahko izdelamo šele takrat , ko bo ide jn i osnutek jasno izobl ikovan in sprejet. 3. Topografske karte morajo po tehnik i in pre- glednosti odražat i najviš je dosežke sodobne kar togra f i je , zato pr iha ja jo v poštev topograf- ske osnove iz NEW RELIEF WORLD ATLAS a l i pa BERTELSMANNOVE karte. Na kartah c e l i n , zeml j in a l i več j i h naravnogeografskih enot , k i so prikazane v manjšem mer i lu , je potrebno za pr imerjavo v izseku pr ikazat i Ju - goslavi jo v istem meri lu. 4. Pisava geografskih imen mora b i t i v skladu s splošno ve l javn imi mednarodnimi k r i t e r i j i , da vsako ime pišemo v i zv i rn i ob l i k i . Pri trans- k r i p c i j i v la t in ico se moramo ravnati po pra- v i l i h , k i so j ih postavi le posamezne države. 37 Kitajska in japonska imena b i pisal v s loven- ski t ranskr ipc i j i . Geografska imena v A f r i k i pišemo v tistem jez iku , k i je uveden kot u - radni j ez ik . Dosledno je treba odprav i t i ime- na, k i i zv i ra jo iz ko lon ia lne dobe, ter uve- sti or ig inalna imena, odnosno imena, k i so v skladu z zahtevami o pisavi imen v posa- mezni d ržav i . Slovenska imena se lahko upo- rabl ja jo samo za splošne pojme izven te r i to - r ia lnega morskega pasu posamezne države. Z dosledno rea l i zac i jo teh splošnih mednarodnih načel o pisavi geografskih imen bo storjen ve - l ik koraj naprej , kar zadeva vrednost in upo- rabnost pr idobl jenega imenskega inventar ja. Ka j t i učenec bo lahko č i ta l geografske, t u - r ist ične in druge karte ne glede na to , v ka - teri državi so b i le izdelane, ter bo lahko tu - di v razgovoru v tujem jez iku uporabl jal ta imena. 5. Geografska imena v narodnostno mešanih pre- de l ih Koroške, Porabja, Beneške Sloveni je, Gor iške in na Tržaškem bi pisal i dvo jez ično. Enako bi pisal i tudi tista krajevna imena i z - ven našega etničnega ozeml ja , k i so b i la v preteklost i tesno povezana s kul turn im in po- l i t i čn im dogajanjem na našem ozemlju (npr. Be- netke, Dunaj , Gradec) . 6. Ker bodo v atlasu tu ja geografska imena pisa- na v i zv i rn i o b l i k i , bo za razumevanje tu j ih imen moral atlas vsebovati slovar osnovnih terminov v tu j ih j ez i k ih . Za prav i lno izgo- vor javo tu j ih geografskih imen mora b i t i na- kazana (v posebnem seznamu ob robu a l i k j e drugod, kakor pač bodo dopuščale tehnične možnosti) tudi pr ib l ižna izgovor java. Ta za- hteva ne izhaja samo iz modernih načel o pisavi tu j ih geografskih imen, saj je b i l a ak- tualna že doslej , zlast i pr i angleških, f ran- coskih, španskih, nemških, portugalskih, f i n - skih, po l jsk ih , madžarskih, i ta l i jansk ih in še nekaterih drugih imenih. V teh at lasih bi te zahteve samo razš i r i l i tudi na nekdanje ko lo - nia lne deže le , k jer so se v času ko l on i a l i z - ma uve l j av l j a l i drugačni k r i t e r i j i . 7 . Razporeditev topografskih kart v atlasu naj b i b i la v mejah tehničnih možnosti č imbol j v skladu s predpisanim in ustal jenim zapo- redjem pr i obravnavi posameznih reg i j . 8. Razporeditev tematskih kart v atlasu naj b i č imbol j upoštevala načelo, da j ih tem uspeš- neje uporabl jamo, č im bol j omogočajo p r i - merjavo s splošno karto. 9. Pri i zb i r i topografskih kart v obeh atlasih je b i lo potrebno izha ja t i iz obstoječih možno- st i , čeprav te niso povsod v skladu z idea l - no shemo. Nerea lno pa bi b i l o , če b i pred- v ide l i kar te , k i b i j ih morali v ce lot i sami i zde la t i , saj b i to presegalo naše f inančne in tehnične možnosti. 10. Idejnega osnutka atlasa "EVROPA" in " I Z - VENEVROPSKE DEŽELE" ne smemo vredno- t i t i z v id ika dokončnega predloga, temveč predvsem z v id i ka idejnega koncepta o d i - dakt ičnem pomenu atlasa v splošnoizobraže- va ln i šol i . Ta, še nejasno izobl ikovani kon- cept o d idakt ičnem namenu atlasov naj bo osnovno vod i lo za izdelavo tehničnega pro- jek ta , k i bo moral skladno s temi zahteva- mi in tehničnimi možnostmi iskati najboljše kompromisne rešitve (združevanje kar t , k i j i h bomo dob i l i od raz l i čn ih založb in k i imajo raz l ičen format, možnost pr ikaza do lo - čenih elementov v določenem števi lu barv in nians, razporeditev kart glede na to , da ena tiskarska pola zajema karte z enakim štev i - lom barv i td.) Pri tem se bodo po jav i le po - trebe po manjšanju nekaterih tematskih kart a l i pa po zapo ln i tv i praznih prostorov z do- dajanjem robnih kart v skladu s konceptom atlasa. 38