S XIII. v. 250 TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-«7 UPRAVE: 23—67 In 2S—67 POSLOVALNICA CEL.IE PreScrnova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 51. oktobra 1939 NAROČNINA NA MESEC I Cena Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 dm, tujina 30 din | din 1*— i V pričakovanju glasov iz Moskve aJcoski tisk ugotavlja, da Molotov ni osebnost, ki bi lahko dala novo mirovno iniciativo. Julijanske napovedi o sovjetskih namerah na 'ugovzhodu — Ameriški senator poziva "i0! naj revidira svoje stališče do Nemčije — Francoski vojni cilji v primeru zmage — Wi Hitler je osebno prevzel vrhovno poveljstvo na zahodnem bojišču lf ezniki odklanjajo rusko iniciativo 31. oktobra. Ha vas. Danes se sestane v Moskvi vrhovni sovjetski dvema dnevoma je krožil glas, da bo Molotov izkoristil to priliko, S* besedo o vojni in miru. Pariški listi posvečajo primerno pozornost ^‘li. s°yietskega komisarja za zunanje zadeve. »Petit Parisien« se vprašu-N v p rodovna ofenziva, o kateri se že 14 dni nič ne govori, našla to pot vVeHt *' Nobenega dvoma ni o tem, da bi taki sovjetski poizkusi nale-h Britaniji in Franciji na popolnoma upravičeno indiferentnost. List S Molotov ni osebnost, ki bi mogla ponuditi svoje usluge za sklenitev ■k* Prav on odklonil podpis angleško-francosko-ruske pogodbe, dočim n.aLne.mško-sovjetski sporazum, ki je opogumil Nemčijo, da je vrgla svo-pts^ BPljsko. A tudi trenutek id dobro izbran, piše list, trenutek, ko se Kosija pripravlja staviti svoje zahteve Finski. »Oeuvre« je mnenja, da * da diplomat pokazal zelo zmernega in zelo obzirnega nasproti Fin- ko njegov govor, v kolikor se bo nanašal na Francijo in Veliko Bri-I. oster in da bo vseboval strogo kritiko francosko-angleške zunanje »Jour«, »Petit Journal« in »Populalr« podajajo vsak od svoje stra-||Kg^nneve v P°g*e^u tega’ ^ar bo sovjetski zunanji komisar danes pobiti ,vsl soglasno ugotavljajo, da Francija in Velika Britanija ne moreta 'zvršeno dejanje, to je na razdelitev Poljske in na triumf sile. si tjetske namere na jugovzhodu jSH^tobra. V tukajšnjih infor-»IU* se zatrjuje, da se prl-s£1#9 Jpeti na veliko politično ak-^Vtjbpskem jugovzhodu in priti- .bi r3(? Mru zlasti na Bolgarijo, ka->J?r^°b*Ii kot svoje balkansko KfH ________________________ * Berlina. Pričakuje se, da bo Pa se, da podpirajo to ak- i p^ia takoj, ko bo končala po-bisko, pritisnila na Madžar- sko, Romunijo, Bolgarijo in Turčijo in zahtevala, da tudi te države sklenejo z njo zavezniške pogodbe. Vendar se bo poslužila pri tem enake taktike kakor na Baltu, t. j., da se bo pogajala z vsako posebej in po vrsti. V Rimu gledajo na to akcijo z nezadovoljstvom in zdi se, da je italijanska diplomacija pridno na delu, da te sovjetske namere prepreči. Ameriški apel Mussoliniju 31. oktobra. United Senator King je izjavil 111 Poročevalcu, da je sedaj \Prevzame Italija iniciati-Cv miru. opirajoč se pri tem Dapeža p'ia XII. Enciklika Ifc' Ha e!n .ninenju mogla imeti ve-Vf DoiiH^^Pski narod, italijansko *ttdi x *n na vse katoličanstvo. ri ^,cas'a je dejal senator, »da r niso boljševiki, pod- V vržejo reviziji svoje razmerje do Nemčije z ozirom na njen sporazum s sovjetsko Rusijo. Italiji se sedaj nudi priložnost, da izvrši veliko delo, da skliče mednarodno mirovno konferenco, ki naj likvidira sedanji vojni konflikt in izpelje splošno razorožitev. Mussolini bi pri tem lahko računal s podporo vsega katoliškega sveta in tudi vsega ostalega krščanskega. ^ieni odnošaji med Rusi in USA > 31. a mpriiki i poučenega vira izvedel, da je parnik »City of Flint« prispel včeraj ob 13. uri pod nemško zastavo v Tromso, ob 14. uri je pa nadaljeval pot proti jugu. 31- oktobra. Ameriški ’rj,a Se opaža v sovjetskem Pisa,’lo proti Zedi-i ost™ ^verne Amerike. Sov-napadai° dogodke na ^b^Povedl izvoza orožja J* lav,* države in prikrito tudi soi?an^e za Finsko. V tem n stalilS^e*a dska skoraj čl-ki ga zavzema nem- ^ lis* °klobra. Po pisa-sov’ bo a®eriška vlada ki e PuS^e odškodni- na »n*nasta*a 7-aradl zadrže- lahf^viH ! ,°f FUnta* Težkoče, u- kr>V Moskvi ameriškemu nnJC llotel v stik K?udile vrr,?rii na omenjeni la- Ni Ht* v- Pretežno oblačno 4at,e„ cerai je bila najviS.ia V, »ajnižja — 1.8, opol- v skladu D°ročiiollnailjih de’ z nevtral- je pre-Poslanika v Oslu a> da je iz dobro Litvanci niso navdušeni KAUNAS, 31. oktobra. Litvanske čete so vkorakale v Vilno, toda ta dogodek, ki bi bil sicer povzročil po vsej Litvi nepopisno navdušenje, je bil sprejet sedaj precej tiho in celo poparjeno. Večja od veselja nad zasedbo Vilne, je litvanska zaskrbljenost zaradi prihoda sovjetskih čet v Litvo. Litva je bila prej manjša, a sama gospodar v svoji hiši, sedaj je večja, toda v njej se svobodno giblje tuja vojska. KAUNAS, 31. oktobra. Havas. Ob priliki podpisa rusko-litvanskih vojnih klavzul ugotavlja list »Lietuvos Aidas«, da je Litva spričo vojnega stanja v Evropi prisiljena sprejeti navzočnost tujih vojaških posadk na svojem ozemlju. To dejstvo ustvarja probleme, ki lahko zavajajo nekatere ljudi v pesimizem. Ne nava- jajoč natančnega števila ruskih vojaških kontingentov, ugotavlja list: 1. sovjetske čete prihajajo kot zavezniki, a ne kot zmagovalci; 2. njihov prihod niti najma-nje ne omejuje pravic litvanske vojske; 3 sovjetske čete prihajajo same, v njihovem spremstvu n! civilnih funkcionarjev in Litva ohranja tako svojo popolno neodvisnost in svojo državno ureditev; 4. prihod sovjetskih čet In njihova nastanitev je urejena po prijateljskem sporazumu; 5. ti prijateljski sporazumi jasno jamčijo, da se sovjetska Rusija ne bo vmešavala v notranje zadeve LJtve; 6. prebivanje sovjetskih čet na Litvanskem ne bo povzročevalo nikakršnih gospodarskih težkoč, ker se bo za njihovo preskrbo brigala sovjetska Rusija. Velika železniška nesreča v Italiji RIM, 31. oktobra. Stefani. V tovorni vlak, ki je ob 18.10 odpeljal iz Milana, je nedaleč od Lambrate trčil ekspresni vlak iz Benetk. Osem potnikov je bilo ubitih, okoli 40 pa laže ranjenih. Prometni minister Beni se je takoj podal na mesto nesreče. MILAN, 31. oktobra. Havas. Iz razvalin vlakov, ki sta trčila pri Milanu, so izvlekli 11 trupel. Kakor pripovedujejo, sta v trenutku trčenja vozila vlaka s hi- trostjo 80 km na uro. Karambol je bfl tako strahovit, da sta hila dva vagona brzovlaka prerezana na dvoje, dočim sta lokomotiva in prvi vagon tovornega vlaka prebila druge vagone. Med 'zverlženo gmoto železja ležijo še ljudje, ki jih reševalci z vsemi tehničnimi pripomočki izkušajo spraviti ven. Bati se je, da je še več smrtnih žrtev. 21 oseb je težko poškodovanih. Število laže ranjenih je tudi zelo veliko. Kakšen je bil ukrajinski plebiscit ČERNOVICE, 31. okt. Sem so prispele vesti iz Ukrajine, po katerih sovjetski plebiscit ni tako gladko potekel, kakor je videti iz uradnih poročil. V več krajin so imele oblasti velike težave s spravljanjem volivcev na volišča. V Brozeza-nyh in Konuših pa so se ukrajinski nacionalisti uprli. Oblasti so jih vse postrelile. RUSI GRADI UTRDBE NA NOVIH MEJAH? AMSTERDAM, 31. okt. Exchange Te-legraph poroča: Po semkaj prispelih vesteh pošiljajo Rusi nove čete na sovjet- sko-nemško mejo. Govori se tudi, da so pričeli graditi na meji utrdbe. NOVA ITALIJANSKA KRIŽARKA RIM, 31. okt. V Genovi so spustili v morje novo italijansko križarko »Impe-ro«. Križarka je zgrajena po vzorcu »Lit-torie«, dolga je 230 metrov, njena nosilnost pa znaša 35.000 ton. Gradili so jo 13 mesecev in je ena najmodernejših bojnih ladij na svetu. KONEC SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YORKU NEW YORK, 31. oktobra. Včeraj je bil zaključen tu veliki mednarodni velesejem, danes se pa zapre svetovna razstava. Francoski vojni cilj je razkosanje Hi je Nemški poročevalski urad o uradnih in neuradnih izjavah o vojnih ciljih Francije. „Po vojni ne sme biti več Nemčije, ampak smejo biti samo še Nemci” BERLIN, 31. oktobra. DNB. Medtem ko izjavljajo v Parizu in Londonu uradno, da vodijo sedanjo vojno proti nemškemu narodu samo »za pravico in svobodo, ne pa za osvajanja«, so ostali glasovi čisto drugačni in tudi ni nobenega dvorna, da se za njimi skrivajo resnični cilji, in ne za uradnimi izjavami. Tako piše bivši francoski vojni minister F a-b r y v »M a t i n u«, da sta mir in zedinjena Nemčija nezdružljiva. S tem govori odkrito za razbitje Nemčije, kar naj bi bil glavni francoski vojni cilj. Dalje zahteva, da zasedejo Francozi obe obali Rena, »kajti tri vojne z Nemčijo v eni človeški generaciji so bile dovolj in je treba zato z Nemčijo kot vojaško silo za vselej obračunati«. Tudi francoski narod, pravi Fabry, se vedno bolj ukvarja z vprašanjem, kaj je treba storiti, da se v bodoče preprečijo vsi konflikti z nemškim narodom. V prihodnji mirovni pogodbi mora biti zato za francosko varnost bolje poskrbljeno, in to dejstvo mora stati visoko nad vso metafiziko člove-čanstva. »Po končani vojni in popolni zmagi morata Francija in Belgija, ki imata enake interese, na ves glas zahtevati, da se za vselej zasede tudi ozemlje na desnem bregu Rena.« Taki glasovi o zahtevi po razbitju Nemčije pa postajajo v Franciji od dne do dne bolj glasni. V tem smislu pišejo več ali manj vsi francoski listi. »Candide« piše med drugim: »Ako se nam ne zagotovi vojaška meja na des- nem bregu Rene fn razkosanje Nemčije, kaj naj potem še govorimo francoskemu narodu, da ga podpremo v sedanji težki preizkušnji? »Gringoire« pravi, da je nemška enotnost nesreča za Francijo In da Ima sedanja vojna samo tedaj smisel, ako se ta enotnost razbije. Končno pa piše tudi »Action Francaise«, »da po vojni ne sme biti nobene Nemčije več, ampak Smejo biti samo še Nemci«. — S teni so Francozi jasno odkrili svoje karte in poslej bo vedel vsak Nemec, da v tej vojni ne gre le za kako vladavino, ampak za obstoj Nemčije in nemškega naroda. Ta zavest bo dajala vsakemu Nemcu dovolj moči za končno in popolno zmaga Hitler prevzel poveljstva na zahodni fronti Generalni štab je nastanjen v Gotesbergu — Nemci imajo na fronti 80 divizij in Angleži so popolnoma pripravljeni in čakajo na nemški napad Francozi PARIZ, 31. oktobra. Po vesteh iz Berlina ie odšel kancelar Hitler že v nedeljo na zahodno fronto in je včeraj prispel k vrhovnemu generalnemu štabu, nastanjenemu v Godesbergu, znanem po lanskem sestanku med kancelarje>m in Chamberlainom za časa sudetske krize. S svojim prihodom v Godesberg je Hitler prevzel vrhovno poveljstvo nad nemško vojsko, ki ie zbrana na zahodni fronti ter vzdolž mej Holandije, Belgije in Švice. Računa se, da je zbranih tam okoli 80 divizij. To dejstvo pomeni uvodno fazo v veliko ofenzivo nemške vojske, ki se je že več časa pričakovala, ni pa seveda še mogoče prerokovati, kdaj se bo tudi res začela. Verjetno je, da bodo Nemci počakali še nekaj dni, da se vreme popolnoma izboljša in se zlasti posuši blato, ki sta ga povzročila zadnji dež in sneg. PARIZ, 31. oktobra. V zvezi s prihodom Hitlerja na zahodno bojišče in raznimi znaki za skorajšnji pričetek nemške ofenzive se na tukajšnjem merodajnem mestu izjavlja, da je zavezniška vojska popolnoma pripravljena, da sprejme nemški napad. Zaradi nemške neaktivnosti je imela francoska vojska dovolj prilike in časa, da je Maginotovo utrdbeno črto še znatno izpopoiniia, zlasti na tistih mestih, ki so se zdela v prvotni izgradnji prešibka. Francoske in angleške čete so stalno pripravljene in že nestrpno čaka-jo, kdaj bodo Nemci prešli v pričakovani tiapad. Angleži imajo doslej v prvih črtah samo 100.000 vojakov, toda ti so najbolje opremljeni med vsemi vojaki na svetu. Sičer je pa na fronti doslej še precsj mirno, samo posamezne nemške izvidnice so poizkušale napredovati in zavzeti nekatere samotne prednje postojanke, so pa bile povsod odbite. PARIZ, 31. okt. Poročilo od davi pravi, da je bila noč na vsej fronti mirna. Prihodnja številka -----zaradi praznika izšla v četrte** komati zam&kl Dogodki na morju in v zraku PARIZ, 31. okt. Havas. Po večdnevni nedelavnosti je letalstvo včeraj vnovič stopilo na plan. Pod zaščito eskadrilj lovskih letal, leteč visoko nad oblaki, so se izvidniška letala podala na rekognosci-ranje nemškega zaledja. Pretekli teden so slabo vreme, nizko viseči oblaki in stalni vetrovi onemogočili kakršno koli izvidniško akcijo letalstva. Pri sedanjem stanju operacij, 'ko je že gotovo, da se nemške čete kopičijo za fronto in se na levem bregu Rena vršijo koncentracije največjega strateškega pomena, je francosko poveljstvo z veseljem pozdravilo izboljšanje vremenskih razmer. Nastop lepega vremena je pomaga! francoskim in angleškim izvidniškim letalom, da so pridobila veliko koristnih obvestil. V ostalem se na fronti nadaljuje dosedanja delavnost ,to je manjše praske med naprej pomaknjenimi postojankami in patruljami, tu in tam topniški ogenj in sovražnikovi napadi na manjše francoske prednje straže. LONDON, 31. okt. Včeraj so angleška letala izvršila izvidniške polete nad severno Nemčijo in fotografirala veliko število letališč. Eno letalo se ni vrnilo. PARIZ, 31. okt. Na zahodni fronti je bila včeraj velika aktivnost letalstva. Tudi nemška letala so imela izvidniške polete. Pri tem je bilo eno letalo sestreljeno in je padlo za britske linije. LONDON, 31. okt. Reuter. Ministrstvo ra letalstvo sporoča,, da sta dve angleški letali včeraj izvršili obširna izvidništva nad letališči po severni Nemčiji. Navzlic slabemu vremenu sta oba letalca prinesla važna poročila in posnetke raznih važ nik objektov. LONDON, 31. okt. Dva nemška bombnika sta napadla angleške rušilce v okolici sipine Dogger bank v Severnem morju. Ladij nista zadela, če sta se vrnila v baze, se ne ve. LONDON, 31. oktobra. Nemške podmornice so potopile angleške tovorne iu-d:e »Malabar«, »St. Nidan« in »Lynx« ter neko norveško transportno ladjo. Vse ladje so bile manjše. Največja je imela le 8000 ton. LONDON, 31. okt. Reuter. Sinoči se je v Hullu izkrcalo sedem ljudi od posadke potopljenega parnika »Juno«. Po njihovem pripovedovanju sta posadko vzela na krov neka finska in neka norveška ladja. Med rešenimi potniki sta tudi dve ženski. PARIZ, 31. okt. Med Calaisom in Bou-logne so našli na morskem obrežju dve trupli. Eden mrtvih je nemški častnik s potopljene podmornice. LONDON, 31. okt. Angleži so v zadnjem tednu izgubili 21.000 ton trgovskih ladij, zaplenili pa 19.500 ton nemških ladij. V oktobru so doslej izgubili 65.000 ton, v septembru pa 156.000 ton. Celokupna izguba v dveh mesecih je manjša kakor izguba v enem samem tednu leta 1917., ko so začeli Nemci s podmornišHo akcijo. Francozi so izgubili 41.000 ton, kar predstavlja nekaj manj kakor celokupne mornarice, zaplenili so pa 19.000 ton. Pred vrnitvijo finske delegacij v Moskvo HELSINKI, 31. oktobra. Havas. Kakor je znano, je bil včera] zjutraj Izdan komunike o pripravljanju finskega odgovora ruski vladi, toda do sinoči niso bile objavljene še nobene podrobnosti o tam odgovoru. V zunanjem ministrstvu so samo izjavili, da bo finska delegacija čas do svojega odhoda v Moskvo porabila za izdelavo novih navodil, ki jih je prejela od vlade. Danes pričetek debate v kongresu WASHINGTON, 31. oktobra. Havas. Poslovniški odbor kongresa (parlamenta Zedinjenih držav Severne Amerike) je sklenil, da se določi debata o spremembi zakona o nevtralnosti, ki 3e bila v senatu sprejeta že pretekli petek, za danes in za Jutri. Glasovanie o spremembi bo naj-brže v četrtek aH najkasneje v petek dopoldne. Eden izmed newyorških republikanskih poslancev je sicer nastopil proti temu sklepu in želel debato zavleči, toda večina je njegovo namero odklonila. WASHJNGTON, 31. oktobra. Debata v kongresu, ki se danes pričenja, bo zelo skrajšana in omejena, tako da bo končana prav gotovo v dveh dneh in bo nato takoj mogoče glasovanje. Ker Je zagotovljena velika večina, ni nobenega dvoma, da bo prepoved izvoza orožja v vojskujoče se države že do konca tega tedna popolnoma razveljavljena In se bodo potem takoj lahko pričele prvo dobave. Računa se, da bodo prve pošiljatve odšle iz USA najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Te pošiljatve so že priprav-ljene za odvoz. ŠE VEDNO AFERA »ATHENIE« VVASHINGTON, 31. okt. Angleški veleposlanik lord Lothian je izročil ameriški vladi spomenico, ki obravnava potopitev »Athenie«. V tej noti je rečeno: L »Athenia* ni vozila razstreliva in tudi ni imela topov na krovu, 2. potopila jo jc podmornica, 3. ni se branila, 4. poveljnik jc pod prisego zanikal trditve ameriškega potnika Gustava Andersona, da bi z njini sploh kdaj govoril o vzrokih potopitve. Nemški minister Goebbels je vzel Andersenove trditve za dejstvo, ki pa je daleč od resnice. »BELA KNJIGA« O NEMŠKIH TABORIŠČIH LONDON, 31. okt. Angleška vlada jc izdala »Belo knjigo« o razmerah v nemških koncentracijskih taboriščih. V uvodu je rečeno, da knjiga ni bila namenjena za javnost, sedaj so jo pa izdali kot odgovor na nemško propagando. V knjigi so poročila angleških konzulov o postopanju z interniranci v Dachauu .n drugih taboriščih. NEMŠKE GROŽNJE AMERIŠKIM MORNARJEM LONDON, 31. okt. častniki križarke »Deutschland«, ki je zajela ameriška ladjo »City of Flint«, so grozili posadko da jo bodo postrelili in ladjo potopMi, č< bi poizkušala pobegniti. To so povedAl' rešcnci z britske ladje »Stonegate«, ki jo je »Deutschland« potopMa štiri dni preden je zajela ameriško ladjo. Pri njih je bil postopek isti. WASHINGTON, 31. oktobra. Havas. Zunanje ministrtsvo še vedno budno zasleduje ves potek zadeve s parnikom »City of Flint«, tako je izjavil Corde Hull časnikarjem. Minister jc pristavil, da ameriška vlada zdaj dela na tem, da zsigura varnost posadk ameriških ladij, vendar o tem zaenkrat še ni sklenjeno, kaki ukrepi bodo storjeni. FRANCIJA BREZ PRAZNIKOV PARIZ, 31. okt. Vsi prazniki, narodni in cerkven', so za časa trajanja vojne od pravljeni. NOVA ŽIDOVSKA NASELBINA V PALESTINI JERUZALEM, 31. okt. Havas. Severno od Huleha na sirski meji je ustanovljena nova židovska poljedelska kolonija. Tam so se naselili večinoma Židje iz Poljske in Litve. OBSODBA ŽIDOV V PALESTINI JERUZALEM, 31. oktobra. Havas. Vojno sodišče je razsodila o aferi 43 židovskih ekstremistov, ki so bili aretirani 5. oktobra v Beisanu v bližini transjordan-ske meje, ko so tihotapili orožje 'n stre-lico. Eden je obsojen na dosmrtno ječo, ostali obtoženci pa na deset let. BRAZILSKA NAROČILA V USA WASHINGTON, 31. okt. Brazilska vlada je naročila za skoro 600 milijonov di narjev novih ladij in železniškega materiala v USA. PRCHALA VRHOVNI POVELJNIK ČE SKOSLOVA5KIH ČET PARIZ, 31. oktobra. CeŠki general Prcha-la, ki se je bojeval v Karpatski Ukrajini in nato na Poljskem, je prispel v Pariz in bil imenovan za vrhovnega poveljnika češkoslovaških čet, ld sc bojujejo na strani zaveznikov proti Nemcem. ITALIJANSKO-BOLGARSKA POGAJANJA RIM, 31. oktobra. Stefani poroča iz Sofije: Ilalijansko-bolgarska gospodarska pogajanja potekajo v najprisrčnejšem ozračju. SEJA FALANGISTIČNE JUNTE MADRID, 31. oktobra. Stefani. Danes bo politična junta falange imela svojo prvo sejo ob 22. po španskem času. Predsednik politične jun te minister Serano Su-ner bo imel po radiu govor za vso Španijo, ki ga javnost pričakuje 7. največjim zanimanjem. HUDA ZIMA V SEVERNI ITALIJI BERLIN, 3f. okt. DNB poroča iz Milana, da jo v severni Italiji več dni snežilo in je sneg povzročil zlasti v poljedelstvu veliko škodo. V južni Tirolski jo plaz zasul neko cesto s snegom in kamenjem, v Istri jc neka ženska zmrznila. POLITIČNI PRETEP V MEHIKI MEHIKO, 30. okt. Med manifestacijami, prirejenimi včeraj na čast generala Manuela Avicaramaja, kandidata za pred sednika meh'ške republike, katerih se je udeležilo čez stotisoč ljudi, jc nastal pretep. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, 15 pa je ranjenih. RUSKO-BOLGARSKA TEKMA ODGO-DENA SOFIJA, 31. okt. Nogometna tekma med bolgarsko in rusko reprezentanco, ki naj bi se v kratkem odigrala, je preložena na nedoločen čas. Konferenca o prenosu P na banovino Hrvat«® Podpredsednik vlade dr. Maj- J iinaučnim ministrom dr. butejem v Beograd. Včeraj je bila prva ca, ki se je bavila s prenosotn banovino Hrvatsko. Posvet* __ bodo nadaljevala in bo st'*lZ1S * # Pred volitvami v sk’2jS*»•? ir* tudi vodje madžarske v Jugoslaviji aktiv«1- ^ngke111 ,.#2 cist Havaš piše v med drugim, da je dan ^ doseženem sporazumu sf6®L fk in dr. Mačkoni oaza m pr^a Evrope. Volitve bodo P narod spet izjavi nji j\iS° m j o svoji volji. Madžari nimajo svoje Madžari pa bodo z^^ti^* a sile na razpolago ^ Tll£jcsla''f"' države. Madžari v dali nikoli zavesti > .avijo f Prijateljstvo med •?UJ’ 0 sko je postalo Pr's.rt1-egto ix>sreduje med B«dl'' dev. paj s« oj za rešitev spornih ■ da Madžare v Ju®0®'a. ’sti, ^ (j daleč od vseh skraJ - jtj U ^ vežejo na katero ko jjte^>.. t a i & državnopravno .uk0Kctir^ ^ za slede voditeljem _ mi. Iz vsega članka .en sc Madžari po oprimek) lastne ki Vsa trudna in za- prirodo jesen, Obču-in bolestno razpoloženje srca in preveva v glo-Misterij smrti občuduje in eti slabotno bitje: človek. ^J(BOre doumeti človek, da vse umi-'%>aprav' Prost°r drugemu novemu ^ vasjo, idilično mirno vasjo, Sw° ograjo božja njiva, poslednji 'JfNov. Kakor list za listom pada j/%v^°vekom, rod za rodom. Ko-Vf5 Ponesli na ta kraj, od koder ni !!,ri)0yj ebnega reda se vrste ob slabo v %|j!‘1)00 S°n»ile, ki so za ta praz-pre*t°Pane 'n dobile novo 11-^^ti, železni in leseni križi 1*™!° spomenik rajnemu, katere-pokriva težka ilovnata zemlja. ®Pališča stoji nekaj velikih spo-se bahavo ozirajo na svoje v v okrog sebe. Pod njimi po-^**i mogotci, bogataši, ki so v vasi, a tudi oni so se mo-zakonom narave in napravi-Okl ^drugeijju novemu življenju. A gospodovali, se morajo tudi njivi, kjer so vsi enaki, ločiti V^j ,ra gospodovali. Ta razvito i?a*a v velikosti spomenika in S fttecih napisih. i7,rog P°čivai° zemljani, po-O * ihn ni bilo usojeno gospo-V™ ta ® So skliučeno orali svojo V* C P°tili v potu svojega obrabi ^akdanji kruh. Kakršno je vH tat?*"*6’ mirno,brez napuha in B * ^ tudi n^h)OV P°sledni‘ zov, preprost križ, s skromnim napisom krasi njihove grobove. Tam v kotu so osamljeni grobovi. Porasli so s travo, brez spomenika, niti križa ni ob vzglavju. Trava je zrasla preko gomile. Nihče ne ve, kdo počiva tu. Morda počiva v enem izmed teh grobov utrujen popotnik iz daljnih krajev, ki ga je prinesla dolga pot v to vas, kjer je ugasnilo njegovo življenje? Morda počiva v drugem vaškj revež, ki je umrl zapuščen in ubog? Morda počiva v tretjem grobu ubog vojni ujetnik, ki fea je usoda vojne vihre prinesla od daleč semkaj? Tudi ti Hud je so nekoč živeli in delati, a sedaj počivajo tam ob strani zapuščeno in spokojeno. Bridek, ampak tudi svetel nam bodi njihov spomin. Božja njiva kaže sedaj svečano sliko. Pridne roke kopajo, vtikajo rože bele, rumene, rdeče, popravljajo polomljene križe in pletejo vence. Drobne lučke br-le po grobovih v večen spomin rajnih. Zvonovi v vaški cerkvi zvonijo. Njih mili glasovi se kakor pesem srebrnih strun zlivajo preko božje njive, poslednjega počitka svojih faraonov. Sključeni in nemi korakajo sorodniki, znanci in prijatelji na obisk svojim dragim. Molče stoje okrog gomile, le ustne se premikajo v vroči molitvi. Le tam v kotu pri onih zapuščenih grobovih ni nikogar, nihče ni vtaknil v steptano zemljo rožico, nihče ni prižgal svečke. In koliko takih zapuščenih grobov je po naših vaških pokopališčih, ki samevajo v koteh za živo ograjo? Tudi ti, ki tam počivajo so nekoč živeli med nami, so nekoč hodili po tej zemlji, a danes ne ve nihče več za nje. Morda so srca teh umrlih bila mehkejša, kakor pa ona onih. kjer stoje bahati spomeniki v znak oblastnosti in prešernega življenja? Zvečer ko lega mrak pade tudi na te zapuščene grobove ozek plamen luči s sosednjega groba in zapuščen grob postane ožarjen in svetel. Veter pa poveje in ozek plamen zaplapola in meče pošastne sence. Ob tem pogledu, v tej čudni tesnobi zaplaka srce opazujočega. Lepa manifestacija obmejnega učiteljstva Zborovanje učiteljstva ljutomerskega sreza v obmejni Gornji Radgoni minuto soboto je bila lepa narodna manifestacija. Pri tej priliki se je učiteljstvo poslovilo od svojega dolgoletnega predsednika g. Mavriča, ki je šel v pokoj. Iz vseh poročil je vel duh tovarištva in dela za šolsko prosveto in stanovske zadeve učiteljstva. Stari odbor je dobil razrešnico, noyoizvoljeni odbor se bo konstituiral na prvi seji. G. Stopar'iz Ljutomera je v jedrnatih besedah orisal zaslužno delo g. Mavriča, ki je bil od 1. 1900 aktiven član stanovske organizacije ter desetletja predsednik društva. Vse njegovo delo je bito posvečeno šoli in narodu ob meji. G. Mavriču je bila izročena krasna diploma, delo akademskega slikarja g. Kavčiča, G. Mavrič se je ganjen zahvalil za izkazano čast in poudaril, da je njega pri vsem dolgoletnem delu vodilo izpolnjevanje dolžnosti, iskreno tovarištvo in čuvanje ugleda svojega stanu, ki vse naj bi vodilo naše učiteljstvo, ki je ob meji zvest branik narodnih interesov. Prvo slovensko industrijsko podjetje v Beogradu Dasi je slovenski živelj v Beogradu že ] ba po izdelovanju umetnih črev vedno br&T''*' ošabnih- visokih spo-62 blestečih napisov in ver- od prvih .povojnih let precej močan, je vendar le malo. Slovencev, ki bi se s svojo podjetnostjo uvrstili med beograjske gospodarske kroge. Zato je vzbudil tem večjo pozornost uspeh mladega, toda podjetnega Slovenca Alojza Žitnika, ki je pred kratkim ustanovil, v Beogradu prvo slovensko industrijsko podjetje »Kemična 'industrija -Žitnik in drug«, katera že po par mesecih obratovanja zaposluje nad 100 delovnih moči. Pomen tega novega industrijskega podjetja je gospodarski. Doslej smo bili glede produktov, ki jih izdeluje to podjetje, navezani izključno na uvoz iz tujine, predvsem iz Nemčije. Podjetje se bavi z impregnacijo tkanin ter uporablja pri tem nov kemični patentiram izum našega rojaka; za ta patent so se interesirala celo nekatera angleška podjetja. Poleg tega izdeluje podjetje tudi umetni celofan, ki se uporablja za umetna čreva. Z ozirom, da se pri nas mesna industrija vedno bolj razvija, je postala tudi potre večja. Interesantno je omeniti tudi, da je ta tovarna prva in za enkrat edina te vrste ne santo v Jugoslaviji, temveč na Balkanu sploh ter ima tako možnost na velik konsumni prostor. • Važno je tudi to, da podjetje zaposluje lepo število baš slovenskih delovnih moči. Vedeti moramo -namreč, da živi v Beogradu precejšnje število slovenskih družin najbednejše življenje. Te družine večkrat hudo trpe zaradi brezposelnosti. ne da bi bilo koga, ki bi se zanje pobrigal. Novo podjetje »Žitnik in drug« bo gotovo tudi v bodoče gledalo, da za^ posli predvsem te najpotrebnejše. — Ra-muh. Slovaška uradna agencija naznanja, da bodo v kratkem začeli »čistiti« slovaške knjižnice. Odstranjene bodo vse knjige, ki ne odgovarjajo novemu duhu slovaškega naroda. Med njimi bodo tudi knjige bivšega predsednika ČSR dr. Beneša. HUDA URA NAD POHORJEM V soboto popoldne je divjala pri Sv. Martinu na Pohorju strahovita huda ura, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Skoraj eno uro je grmelo in bliskalo. Strela je udarila v stolp cerkve sv. Urše na Pohorju, razbila križ in razrušila zidove. Med treskanjem je ves čas padala debela toča. Slovo Otilija Lešnik-Maher Od matere slovo je vzel, ko zjutraj je na delo šel; še tisti dan je zanj molila, ki ga tak srčno je ljubila. Pri Dupleku so most gradili, Zelenko Štefan je med njimi. Tam doli s Ptujskega polj.a • ta mladi je tesar doma. Valovi Drave so šumeli, ko da nagrobnico bi peli, morilka pa, zavratna Drava : si svojo žrtev že je zbrala. Gospodje z mesta so prišli in delo si ogledali. Trpin v nevarnem delu .si svoj kruhek služi, da živi. Tesar na vrvi mlad visi, da tram na mostu pritrdi, že se je smrt zarežala, mu s koso vrv prerezala. In pred gospodov vseh očmi, . tesar se mladi utopi. In nihče, nihče teh ljudi ne more mu pomagati. »Oh, srečno, srečno, mati vi, ti sestrica in brateči. Zdaj duša moja k Bogu gre, telo zalivajo vode. ^iska reportaža V^sto Beograd, oktobra, v ! v$ai?-e raste z vsakim letom, Jrm dnem, z vsako uro ta- V 4 i)r-rif^a samo v kratkih preji v%r{)a semkaj, pa to opaziš. hSh za :'avo novo stavbo. In narav- Jti Ter Je vrvenje, oglušeu pro- JL; z,asti ob večernih V ni°^ 'u mn°žice, ki ves to j'’a'0v‘i0 skozi vrata Tate s* kakor semenj. V mrzlič-\ A 7aJK)gania življenje Beogra-Za ^a^or 3e tU£li živa- da °staja, Ljubljana je vas. Suaic e v Beograd zateklo A’ H tu.ev> Ponajveč iz nesrečne V 0c* ^ugod prihajajo. In ^rov1*0, 'z ka'kih vse življenj-bol'Se 'judie za naši- V* v, 1 Varne kot za svojimi. ? nar redit Oaša mirna Jugoslavija V* f?1' v razburkanem svetu V ; Vj. C: da se bodo ti ali oni %ljj lz naših dežela, prosim Sal nihče ne bo hotel iti! Bo rajši slekel svojo kožo, kot da bi šel iz zemljice, kjer se mu je vedno tako neznansko dobro godilo. Dober narod smo, četudi smo reven narod. Kako reven, to najbolj opažaš v Beogradu. Tako bridko razcapanih postav, kakor jih srečavaš po beograjskih bulvarjih med elegantno publiko, — obupen kontrast! — pri nas doma ne vidiš, so tako rekoč policijsko prepovedane. Tu pa imajo dostop celo v palače ministrstev. Siromaki, prosilci, včasih kar v trumah. Pa moram resnici na ljubo povedati, da sem bil priča, kako je tako deputacijo bosjakov sprejel sam gospod minister, vsem segel v roko in jim dejal »mila bračo«. Saj siromak gre navsezadnje potolažen že s samo dobro besedo. Siromašen narod smo v bogati deželi, a če nas Bog obvaruje kuge, lakote, vojne, draginje in šibe potresa, si bomo že opomogli. Kaže vsaj na to. Prihajajo v Beograd danes ti, jutri oni gospodje iz velikega mesta z veliko valuto. V neki velebanki mi je skrivnostno poše-petal sluga: »Konferenca za konferenco, tako, brate, Hi gre zdaj dan za dnem.« In mi našteva goste iz tujih dežel, ki bi si jih človek ne mislil. Razumem, vojna, za nevtralce kupčija. Tvoja sm*t, moje življenje, tako je na tem božjem svetu. Takole iia zunaj pa se tudi v Beogradu prav nič ne pozna, da divja po Evropi vojna furija. Razen da so tam na Kalimegdanu naredili nekaj zaklonišč. Kaj primitivnih, le bolj takole za na oko. In nekje se tam na jesenskem soncu beli visoka kopica izkopanih človeških kosti, bog ve kako starih, vse strohnelih. Saj so tla tod vsenaokoli eno samo grobišče. V dolgih stoletjih zgodovine, kdo bi naštel tisoče in tisoče junakov, ki so padli za to trdnjavo! Saj je za Beligra-dorn tekla rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri... Ko zamišljen postojim ob tej koščeni gomili, pa je naenkrat podoba, kakor da se je ena teh lobanj zgenila in gleda vame čudno iz temnih očesnih votlin. Mor Vi znanci in prijatelji, lepo smo skupaj delali, . minil je moj delovni čas, Bog me poklical je pred vas.« Valovi ga objeli so, zavlekli ga na temno dno. Ga videli ne bomo več, odnesla Drava ga je preč. »Spomin moj pa naj bo pri vas, življenje traja kratek čas. Da bi enkrat vsi skupaj bil, pri Bogu gor nad zvezdami!« * Opomba. Pesem nam je poslala preprosta kmetica. Napisala io je ob priliki tragičnega dooodka prejšnji teden pri delu na dttpleSkem mostu, ko je utonil v Dravi 10 letni posestniški sin Stefan Zelenko, o čemer smo poročali. — Take pesmi Se na Staierskem podeželju vedno nastninio 7!oži jih preprosto ljudstvo samo. Poie pa jih prebivalstvo po večerih, ko sp zbore k obrezavaniu repe. korenja, k ličkaniu ali na ItiSčenjn bučnic. Pesmi so izrazito pripovedne, s krepkimi pes- .... . . « t ____} Dn/lIr/% U__1 . da je bil to nekdo mojih slovenskih pra- j niSkimi prispodobami. Redko boste nat dedov, morda se je vojskoval tu pod SH na podeželju kmetico, ki ne bi imela Lavdonom ali kot janičar pod turškim Jhelo zbirko ^o* sultanom, kdo ve? Nekaj mi spreleti du- tice tc pCsmi pridno prepisujejo v svoje šo. Prekrižam se in grem. ejo. ..Pesmarice". Novice Smrt očeta pod tovornim avtomobilom V nedeljo je 'bil velik sejem v gornjih Peirovcih v Prekmurju. Udeležilo se ga je mnogo sejmarjev iz Sobote, ki so se peljali z vozovi in tovornimi avtomobili. Šofer Hujs iz Beltincev je vozil s svojim tovornim avtomobilom tudi sejmsko blago g. Štefana Majerja, krojaškega podjetnika iz Sobote. Na vozu je bito več sejmarjev. Odpeljali so se iz Sobote navsezgodaj. Na strmem ovinku ne daleč od Gornjih Petrovcev pa je šofer začutil, da je nekaj padlo pod kolesa. Takoj je ustavil avto, ki je na dotičnem mestu itak počasi vozil. Na največje presenečenje vseh pa so ugotovili, da je zmanjkal z avtomobila krojač pri tvrdki Majer Vincenc Kukovec. Našli so ga vsega zgnečenega za avtomobilom. Kako je padel, nihče ne ve. Prepeljali so njegovo tiuplo v Soboto, kjer je bil pokopan. Pokojni je bil vesten, trezen in .delaven človek. Pri tvrdki Majer je bil že dolga leta. Vstopil je v službo kot hlapec ter je-šel že 201eten za krojaškega vajenca. Bil je še v najlepši moški dobi. Zapušča ženo in otroke. — Orožništvo je zda; prepovedalo sejmarjem, da bi se vozili po klancih na polno naloženih tovornih avtomobilih. o- Iz državne službe. Poštni hST®# • ravnil®^- postavil za uradniške pripravni rante Cirila Maliča v Poljčanafi,. ^ Valeta na Pragerskem, Ivana Kod ^ žici in Antona Franka na P°/u. uf — Premeščena sta učitelja/Josip ^ • od Sv. Lovrenca v Prevalje m. Kranjc od št. Danijela v Važna navodila za trgovce Trgovinski minister je izdal dve važni navodili za živinske trgovce in trgovce na deželi. Živinski trgovci smejo na podlagi dovoljenja trgovati tudi zunaj svojega kraja, vendar pa ne smejo prenesti svojega poslovanja popolnoma iz območja oblasti, ki jim je izdala trgovsko dovoljenje. Živinskim trgovcem je pre- povedano na istem sejmu prodajati živino, ki so jo kupili istega dne na tem sejmu. Za kmetske trgovce je dal trgovinski minister tudi važno navodilo. Lastnik kmetske mešane trgovine, ki se preseli v mesto, sme tam opravljati samo tiste trgovske stroke, za katere si je v mestu dobil dovoljenje. Iz Slovenskih goric Skrb pred zimo. Mnogi kmetje še niso AfOl/ll* CfimitlCi L" Ol* In A rw /4 m 11 posejali ozimine, ker jc deževje zadnji ižjih čas zelo oviralo to delo posebno v nižji predelih. Povsod primanjkuje za zimo potrebnega nastilja, pesa, korenje in repa so še po večini na polju. Vinska kupčija se razvija normalno. Od časa trgatve so še vedno obdane od gostov naše vinske kleti in to zlasti od raznih vinskih trgovcev pa kajpak tudi me-šetarjev, ki hočejo zopet sijajno zaslužiti. Cene moštu se gibljejo od 2 do 5 din.. Letošnji pridelek je po kvaliteti izvrsten. Inozemski dvolastniki so letos veliko količino vinskega pridelka izvozili carine pro- sto čez mejo, s čimer jim je dana možnost sijajnega izkupička, dočim je naš vino- gradnik ponajvečkrat primoran, da svoj pridelek odda skoroda zastonj. Razne neutemeljeno govorice sc širijo med našim obmejnim prebivalstvom, ki mnogokrat vzbujajo popolnoma napačno tolmačenje razmer. Med ljudmi se pojavljajo agenti, ki begajo ljudi. So to po večini razni mešetarji in posredniki. Da se temu napravi konec, je treba vsak tak slučaj prijaviti oblastem. V interesu vsega naroda, posebno še našega podeželskega obmejnega prebivalstva je, da ohrani mirno kri. Za nas ni nevarnosti od nikoder, hočemo le razviti življenjsko bla- fostanje na pot dela in pridobitev dobrin, ot glavni življenjski pogoj. Iz obmejnega kota Prvi sneg in trgatev. V noči bd četrtka na petek jc pobelil strehe prvi sneg, ki je padal med dežjem. V skrbeh so oni vinogradniki, ki še niso končali s trgath Njih pridelek je ponekod dosegel- Zborovanje brivskih in frizerskih mojstrov V nedeljo dopoldne so v Celju zborovali brivski in frizerski mojstri iz Celja, Maribora in.Ljubljane. Prisostvovali so tudi štirje delegati iz Zagreba. Razpravljali so o važnih stanovskih zadevah, o razmejitvi frizerske in brivske stroke. Izdala naj bi se naredba, ki bi točno določala, da mojstri, ki so si na kateri koli način pridobili pravico, izvrševati obe stroki, obe izvršujejo tudi v bodoče, novi mojstri, ki bi v svojem lokalu hoteli imeti brivsko in frizersko obrt, naj bi mojstrski izpit polagali iz obeh panog, oni mojstri pa, ki bi se bavili ali samo s frizersko ali brivsko stroko, naj bi polagali mojstrski izpit samo iz panoge, s katero bi se bavili. Mezdno vprašanje je bito odstavljeno z dnevnega reda, ker je v veljavi uredba o minimalnih mezdah. Govora je bilo tudi o enotnem postopanju pri polaganju mojstrskih izpitov. Izražena je bila želja, da bi se obrtniškim zadevam posvečalo več pažnje. o. Vsem poverjenikom(icam) Vodnikove družbe. Vse one gg. poverjenike(če), ki še niso poslali nabiralnih pol, prav vljudno prosi Vodnikova družba, da naj jih čimprej pošljejo, da bo družbena pisar-ua pripravila vse potrebno za ekspedi- li. Brzovlak zavozil v kmetski voz. Nekaj pred Slavonskim Brodom je zavozil jutranji brzovlak v voz kmeta Antona Vi-nariča, ki se je peljal čez progo, ker zatvoruice niso bile spuščene. Vlakovodja je vlak kmalu ustavil. Lokomotiva je lež- cijo letošnjih knjig. Z razpošiljanjem knjig ko poškodovala Vinaričevega soseda, oba pričnemo koncem novembra. Prosimo vse gg. poverjenike(ice), da v teh dneh, ki jih imajo še na razpolago za nabiranje Članov, pridobijo še vse one zamudnike, ki še vedno odlašajo s svojo prijavo, o. Sokol Pragersko na delu. Sokolsko društvo Pragersko jc zopet začelo z delom in se marljivo pripravlja za telovadno akademijo na praznik Zedinjenja:, n. V Bosni še vedno ugrabljajo dekleta. V Mrazovcih pri Bosanski Dubici je 24 letni Ratko Dragičevih med delom na vrio. Njih pridelek je [ celo 25.5 odst. sladkorja. Devet tisočakov je imel skritih v ovoj-kah neki J. K., kateremu je orožništvo na Tišini pri prehodu meje temeljito izprašalo vest in ga preiskalo. Denar je bil zaplenjen, tihotapec pa izročen carinskim oblastem, . - Prekmurski drobiž Povratek Iz tujine. Pred kratkim se je vrnil iz Francije g. Ivan Camplin, ki je bil izseljeniški duhovnik prekmurskih izseljencev in sezoncev v Franciji. Vrnil se je radi vojnih prilik. Obenem z njim^ je pripotoval tudi g. Janez Titan, ki je bival v tujini dolga leta in je znan y Prekmurju posebno iz pisanja tednika „Noviiie". Na soboškem pokopališču so pred dnevi izkopali nekaj trupel duhovnikov in nun. ki so počivala pri velikem križu ob glavni poti ter jih prenesli za novo zidano _ - — * 1. . . . _ V * _ _ T.*_—. . .1 J _ ■ M .» I»/s I I A polju ugrabil s svojimi prijatelji dekle Per-so Rucnovo, ko njenih staršev ni bilo doma. Ko so se starši vrnili ter hčerke niso našli, so takoj zaslutili, kaj se je zgodilo. Odšli so po Perso, ali Dragičevič le pričakal s psovkami ter jih na- Jih jc . Padal. Posredovati je morala žandarmerija. rimer ni osamljen, saj prihajajo iz Bosne dnevno vesti o ugrabljanju deklet. Po vprežena konja pa je docela raztrgala, n. Iz ječe je pobegnil, da bi videl očeta. Iz Šibenika javljajo, da je pobegnil iz jetnišnice na tri leta obsojeni Ilija Bosnič. Ko se je fant čez 10 dni vrnil, je izjavil, da jo pobegnil iz ječe, da bi vsaj nekaj besed izpregovoril z očetom. TEŽKA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI CELJU Sinoči se je s’ to-vornim avtomobilom vračal iz 'Štor proti Celju 291etni avtoprevoznik Karl Dolinšek iz Petrovč. Na ovinku pri trgovini Godec je v naglem tempu trčil v vo>z posestnika Franca Tovornika iz Planine nad Sevnico. Pri Ka-rambolu se je voz popolnoma razbil, konju pa je zlomilo obe nogi, da so ga morali na mestu ubiti. Avtoprevoznika Do- navadi se končajo take ,,otmice“ vedno .j 12lj>ka so s težkimi poškodbami po glavi krvavo. in telesu prepeljali v celjsko bolnišnico. ograjo pri kapelici. Kapelico in okolico, ki je bila nekoč zgrajena za družino soboških grofov so prenovili ter drevje v Ce se smrtno ponesrečite, a niste v redu poravnali naročnine za „Večernik“ vsaj do 14 dni pred nezgodo, bližini posekali. Tako sedaj počivajo za ograjo poleg nekdanjih fevdalcev tudi ostanki duhovnikov in mm, ki so nekoč umrle v soboški bolnici Novi most. V bližini Sobote, na cesti proti Goričkemu, grade novi betonski pre- pust. Propust je na cesti ob vasi Nemčavci. radi ga okrajni cestni odbor. Star pro- pust je bil zgrajen z opeko, ki pa je že močno razpadla ter se je na vzhodni strani ceste že precej vdrl. Grozila je nevarnost, da sc podre še ostali del. Zato so ga sedaj nadomestili z betonskimi cevmi. Med gradnjo so usmerili ves promet skozi Nemčavce. Grajski kino v Soboti predvaja v četrtek, petek in soboto vclefilm „Bela smrt . Poljčane Nenadna smrt mladega moža. Te dni je, nepričakovano _ preminil bivši delavec na Magerlovi žagi 27 letni Franc Serbel Scrbel se je še nedavno poročil in je zapustil mlado vdovo. Pozeba se je udele- žilo lepo število njegovih delavskih tovarišev. Tovarna Magerl, pri kateri je bil pokojni svojčas zaposlen, jc poklonila vdovi ol> smrti znatno podporo. V Studenicah pri Poljčanah bodo gradili vodovod. Dne li. nov. ob 11. uri bo na mestu sameni ugotovitvena komisija. Mejaši in interesenti so k tej razpravi vabljeni. ______________ izgube Vaši svojci 10.080 din Ceffe c. .,Rdeči križ ' bo jutri. ia bkih pokopališčih pri vhodih P°. slovoljnc prispevke. H c. Legija koroških borcev 'r3'ino j člane, da se. jutri ob S. polnoste .- jjfi leže spominske maše za v opatijski cerkvi in svečanosti P ^ - vojašnici Kralja PeW v v menihom boditelja. c. Zdravniško P dežurno službo, za jp ua iutri zdravnik" OUZD v Celju ima jutri go Hočevar, Kolenčeva 4 IjJ c. Umrla je. na Glavnem trgu. ua zasebnica Mileva pl. R°rIL po» kinja zdravnika g. dr. HerzmahDev na je bila rojena v Tuhomencan P pristojna pa je bila na Dunaj- .a c. Aretiran je bil radi tatvino ^ pomočnik Ivan V., doma iz pit tu je pri neki s banki vzel^zeii -j* in rekel, da ga bo popravil, k storil, ampak ga je v nekem cetj ^4 lelu prodal. Pri isti stranki J . fl šc en nočni plašč. Pri preisKa j ugotovilo, da Ivana V. zasleduje ^ mov in tatvin še laško orožju5'1 Ijanska policija. Oddan je bil - -J * Vlom. V eni zadnjih noc vlomljeno v spalnico posestnika barskega mojstra Ivana Kosa n . ■(? ornrl SlnrilPf- ir. nrišel V spal111.-,) grad. Storilec je prišel, v spak ^ narejenim ključem. 9^ne-e..vedn<>s*' gotovine in obleke v skupni vr dinarjev. . c. Napad. 19 letnega srna 40, a! tona Nežmaha iz Huma ob padla delavna Milan Jurak m ‘ šek iz Desiniča Z noži sta delala po glavi in rokah, da so prepeljati v bolnišnico. . jC d< :c c. Mestno poglavarstvo razpis L a« oblačila, obuvala, štirih kompl?0^ ^ posteljnine, slamujač in odej varnostne straže. Ponudbe jo ^ vštetega 15. novembra. , c. Izpred sodišča. Fred oU®flg diščem se je zagovarjaj t.3 -^0. Alojz Borovinšek iz Križ BvAijSlP Pri kožuhanju je z nožem seslnikovega sina Franca nam* g. ka pri Zdolah, ker mu jc ta med kožuhinko nadeval kame J ■ j,-vsled poškodbe umrl. Borovm - ^ obsojen na štiri leta robijo. "" §t tl. je Cecilija Podpečanova rezj' sl nwn i ar a i r P* . J1 pri Šlovcnjgradcu z nožem ^P- . svojemu 2 letnemu nečaku, --. izdihnil. Mrtvega otroka je 11 . * pred hišni prag. Orožništvo.1 „< aretiralo: Pri’razpravi pa ^udl da je storilka neuračunljiva- nik-izvedenec je ugotovil slab®..-g ra rlišče if> nrirf-rlitn fla SC LeCI f dišče je odredilo, da se čanova začasno odda v-zavo J ljenjc duševnih bolezni P,Uf ,atvO p. Iz Struišča. Ptujsko ‘voJ j, u okopava grobove na dni oKopava gronove u«* :;gUi 5. škem pokopahšču na bhni. ys< iz svetovne vojne pokopanu^p, 1 s . • mil nogo. n|.cdv"J‘' p. Zvočni kuio Ptuj film ..Štrahori na potov- Kako se je kočar lanez odrezal pred Ne pozabi naročnine Mislite si, da bi prišli takole pred sodni stol — kar se lahko pripeti navsezadnje vsakemu zemljanu, ki se peha za ljubi kruhek — pa bi vas zašili za pet mesecev. Pet mesecev je navsezadnje lep čas in verjetno je, da bi vas sodnikova sodba pogrela, in da bi vam nc bilo vseeno. Drugače pa je bilo to s kočarjem Janezom Šprahom. Kočar Janez Šprah jc preživel 50 let tam nekje na Selah na Ptujskem polju in moral tretjič pred sodnike, tokrat pred mali kazenski senat okrožnega sodišča v Mariboru. Dvakrat se je zagovarjal v Ptuju, kjer je bil že večkrat, in kjer se je počutil nekam bolj domačega. V Ptuju ni rdečih avtomobilov ne letališča, meščani žive tam nekam bolj patriarhalno življenje. Kmetje gonijo skozi mesto živino na semenj, vozijo krompir in zelje na zimo v mesto ter ga prodajajo meščanom. Ptuj ni Maribor, Ptuj je središče podeželja. Kočar Janez Šprah je mirno . posluša! svoj greh pred sodniki. Obtožnica jc docela jasno navajala, kako je Šprah nagovarjal svojo hčerkico Alojzijo, da se je plazila skozi ozko linico in odnesla večkrat iz kleti Blaža Ccbeha do 100 litrov vina. Žandarji so kajpada otroka prijeli, otrok pa sc je ustrašil in povedal. Kočar Janez je priznat Pošiljal pa je dekle skozi tisto ozko okence po kis, ki so ga rabili doma za solato in juhe. Kdo pa navsezadnje more priseči, kaj je njegov otrok nosil iz kleti? Za te Janezove »finte« pa se niso na sodišču prav nič zmenili. Po kratkem zaslišanju so ga zašili na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic na dve leti. Janeza ni'kazen prav nič presenetila. Sodnik: vPet mesecev ste dobili, sprejmete kazen?« Šprah je malo pomislil, nato pa izjavil: »Skoro jc malo preveč, ali kaj si čem pomagati?« Rešiti je bilo treba vpraš&nje, kje bo Šprah odsedel svojo v Mariboru? kazel1’ Sodnik: »Najbolje ne- zaprt iv tisto klet, od ko. seveda v prazno !<; vej|i, pt’ Šprah je dejal: ^ boljše sedeti? Tu Y preveč znano.« vat'1 Sodnik: »Kar P> ljudje že pokazali^kaL ^ pa ' n* ket imamo pri nas. ^ č* t Im,: ,K„ Sodnikom se pa umdi gi, naj spravi JanC^, dnikom se pa niuu'* - ^ ki požigalec. * deceniber, na H* ^ g00 ^job*1 ^ Ali Janez gre sam- 1 “ pl glavo in z zadovfto^ ^ t1a.- V tako lepi kdaj obsojenec od ^ _ , Me0!"n} a <4 i ke od *a_ zdravh»Ja, pa ?D^p(1iji 0 4 p" jc.r.es svpje vrste izobrazbo tekstilnega delavstva iJ?0- vrsto let je bil Maribor vkljub E?r*zviti tekstilni industriji, brez po-Janove, ki bi nudila delavcem sencem, zaposlenim v tej pano- ^-°vn° izobrazbo. Vsa ta leta so ma^n~‘ °dvisni od tujcev, ki jim Jih ravno naklonjeni, ter so jih uva-^ manj odgovoren posel. C 1 1935 se je začelo gibanje za %?ev ^stilnega večernega tečaja ^i«t k' nai ^i nudil v Prv' vrst‘ S} J."1 Mojstrom in pomočnikom, nato in preddelavcem teoretično M^Posebno so se zavzele za tečaj ' ^Pirale domačine tvrdke Mariborska tekstilna tvornica, A. Ehrlich, M. Rosuer in Jugotekstil. Tako je bil oktobra 1935 tečaj otvorjen. Lani je Organizacija tekstilnih tehnikov v Mariboru prevzela tečaj ter poverila vodstvo odboru najsposobnejših članov. Odbor je program tečaja izpopolnil tako, da danes uvaja tudi slovenske strokovne izraze v naša tekstilna podjetja ter v veliki meri utrjuje narodno zavest med našim delavstvom! kar je za naš Maribor velike važnosti. Tekstilni tečaj je dvoleten. Pouk je dvakrat tedensko po 3 ure. Sprejme se vsako leto do 30 tečajnikov. Za sprejem zadostuje dovršena ljudska šola in nekaj let prakse v tekstilnih tvornicah, predvsem v tkalnicah. Prednost pri sprejemanju imajo mojstri in pomočniki, ki še nimajo teoretske izobrazbe in tisti, ki so na željo tvrdke poslani na tečaj. Po 1. letniku dobijo tečajniki prehodno izpričevalo z navedbo uspeha, na koncu II. letnika pa polagajo končni izpit pred izpitno komisijo. šolsko leto 1939-40 se prične zaradi vojaških dolžnosti posameznih odbornikov šele v začetku novembra, o čemer bodo interesenti še obveščeni. *d?i2 HARiBOR li Pobrežje novembra 1939 ob it ki skupno din 5'000‘— I I veliko tombolo K^teme, krizanteme... f^r pomladi je na trgu te dni. Vse-Sinile svežega jesenskega cvetja. V?f Ponujajo krasne krizanteme, Afjj ! s precej drage. Menda jih ni % j' ^ jih je pomoril zgodnji jesen-^ p Kakor da bi bili na maribor-namestili nove mize samo za ^ne^’ ^er so številne stoinice Pre" njimi. Mnogo je krizantem tudi ^ Ud p vnega ;trg3, pred P°koPal1' j.- Obrežju ;in pri' mariborskih vrt-Cj ■anes na’zadnji dan pred Vsemi .m f bilo na trgu še posebno veliko Staj1-!0 meščani kupovali za gro-Ni bilo skoraj gospodinje, ki " r> ioa s trga vračala brez krizantem, °Vet Uitrišnjega praznika, cvet e' jeseni. ^pene/se dame imajo h ižhiro zimskih plaščev V1 ija #eeto" družinska tombola z denarij Glasbena Matica v Mari-tiShu nepreklicno v nedeljo, ! 0tl IS- d0 17■ V VCliki dV°' ^ '^Kega - doma (Union) pri po- - veliko družinsko tombo- '5 4pSIlli d(>bitki. Žrebanje v preu- kart se prične točno ob ^itiih 1 se v predprodaji na lHes,ttli 'iu v nedeljo na licu na Številne in lepe de- L , ^ Pričakovati, da se bo '{Mevili, Vo radevolje in v veli- h'S in beležilo te tombolske pri- m. Napad na Pobrežju. Pred domačo hišo je udaril s trdim predmetom neki delavec 321etnega mizarskega pomočnika Antona Megliča s Pobrežja. Poškodoval mu je oko. S športne čep:ce v naj no-vejših oblikah, srajce, samoveznicc, rokavice, maco perilo v veliki izbiri pri A. Hamlet, Maribor iu. Za "tezensko pošto ponujajo mnogi hišni posestniki na Tržaški in Ptujski cesti svoje lokale. Poštna uprava je dobila več pismenih ponudb za oddajo lokalov, tako da bo končno le res treba resno mislili na ustanovitev pobreško-tezenske pošte. m. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem na dan Vseh svetnikov ima zdravnik g. dr. \VankmtUler Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III. m. Pietetna svečanost Maistrovih borcev bo jutri dopoldne na grobu generala Maistra in pred spomenikom padlih koroških borcev v vojašnici vojvode Mišiča. m. Na beograjski pravni fakulteli jc diplomiral Mariborčan g. A. Humar. m. Profesorski izpit so napravili vero-učitelji na tukajšnjih srednjih šolah Ivan Bombek, Franc Kolenc, Ferdinand Potokar, Gregor Zafošnik in Ivan Zličar. Pletene in usnjate rokavice novodosle DAVČNI POZIV ZA ODMERO ZGRA-DARINE Davčna uprava poziva hišne posestnike, da vložijo davčne napovedi za odmero zgradarine, in to v času od 1. do 30. novembra. Napoved se mora vložiti za vsa poslopja, tudi za ona, ki uživajo davčno olajšavo. Kdor davčne napovedi pravočasno ne vloži, bo plačal kazen. — Davčna uprava. m. Strelska družina na Pobrežju priredi 4. novembra ob 19.30 v Sokolskem domu članski sestanek. Hkrati bo tudi otvoritev zimskega sobnega streljanja in izročitev diplome najboljšemu strelcu Strelske družine na Pobrežju za leto 1938-39. m. »Umrl je v 72. letu starosti upokojeni nadsprevodnik Ivan Ogorevc. HatmkO sna«© perilo, “ p I e ten in e, šali, vse vrste nogavic, rokavice, otroško perilo v veliki izbiri Hedlct, Maribor pri m. Novo harmoniko je doslej še ne-izsledeni tat ukradel v trgovini Meinel in Iierold v Gosposki ulici. Ukradena harmonika je vredna 2800 din. m. žepar je izmaknil delavcu Antonu Berliču v neki gostilni robček, v katerem je imel zavezane skromne prihranke. m. Plašč je nekdo ukradel livarju Fr. Skazi iz neke gostilne na Betnavski cesti. jn VEUK LOV NA KOZJANSKEM Znani mariborski lovec g. Gustinčič pripravlja skupno z dr. Šmidom iz Zagreba za 4. in 5, novembra velik lovna divje prašiče in lisice v loviščih na Kozjem. Mariborski zeleni bratci bodo odšli v soboto ob 5. zjutraj. Kdor se hoče lova udeležiti, naj se jav; pri tvrdki Gustinčič v Kneza Koclja ulici. * Zlato po zvišani ceni kupuje J. Janko, urar - draguljar Maribor, Jurčičeva ul. 8 * Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, Botovški trg, naznanja svojim članom v mestu in najbližji okolici, da se bodo sprejemala od 30. oktobra do vštevši 3. novembra t. 1. v glavni zadružni trgovini naročila za krompir po 1.15 din za kg. Pri naročilu je treba krompir plačati in izročiti potrebne vreče z naslovom. Naročeni in plačani krompir se bo dostavil članom na dom koncem tega tedna. Kino * Grajski kino. Ne zamudite si ogledati izvanredni film „Zadnja zapoved", film o junaških pilotih. Errol FIynn. — Ogromen obisk. Do sedaj vse predstave razprodane. Kupite vstopnice v predprodaji. * Kino Esplanade. Največji in najlepši film sezone, film Čajkovskega „Simtonija življenja". Žarah Leander, Hans Stuwe. * Kino Union. Do vključno petka »Chicago v plamenih”, veličasten fdm največjih efektov — čistokrven amerikanski, v nemškem jeziku. Ogromnega svetovnega slovesa! Tyorne Pover, Aliče Faye, Don Ameche. Zvočni kino Pobrežje St. oktobra in 1. novembra prekrasni film Herojska dolžnost Mariborsko gledališče Torek, 31., ob 20.: Navihanka. Premiera. Sreda, 1. novembra, ob 20.: Hlapec Jernej iu njegova pravica. Znižane cene. Četrtek ,2., ob 20.: Celjski grofje". C. Prva letošnja glasbena premiera »Navihanke" bo drevi. Ker so Beueševe operete tudi pri nas posebno priljubljene, se priporoča, da se vstopnice preskrbijo že prej. Večer Vseh svetih v gledališču. Da se omogoči obisk tudi manj imovitim slojem, se ob znižanih cenah ponovi temu večeru primerna Cankarjeva ljudska igra ,,Hlapec Jernej in njegova pravica". Na zalogi imamo vedno najnovejše kvalitetno v° blizke cene postrežba prinaša damska in moška modna trgovini A Hedžet, Maribor, Aleksandrova cesta 9 'n to V, Prirt„ *eni boli, ker gre tudi za •«rUa asbena Matica- ta riaša ustanova, do novih poji vetih bodo igralci delo m. Zadnji Vsi sveti na starem pokopališču. Javljajo nam, da bi bilo dobro, že iz kulturno-zgodovinskega vidika, če_ bi dal pokopališki odbor posneti po skupinah posamezne predele starega pokopališča; Pietctno pa bi tudi bilo, če bi sc za zadnje Vse svete na starem pokopališču popravili tudi zapuščeni grobovi. m. V počastitev spomina pokojne ge. Olt»c Baloaovo so darovali ženski podružnici C M D v Mariboru ga Antonija Dev 100 din, ga inz. Saks 50 din, g. Ant. Hol> njec, ravnatelj jetnišnioe 200 din. m. O sodobnih knjižnih jezikih pri slovanskih narodih bo predaval v petek ob 20. uri v Ljudski uuiverzi prof. Stanko Bunc. Tema jc žc posebno glede na današnji čas silno zanimiva pa tudi važna. Mnogi jeziki so doživeli po vojni velik razmah, ruščina pa stopa z dneva v dan bolj v življenje. m. Protituberkulozni dinar je v septembru 1939 dosegel vsoto 532.699,45 din. Namenjen ie za zgradbo azila jetičnim bolnikom. vsem darovalcem, hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom iskrena hvala. — Protituberkulozna liga. iu. Uradni dan Zbornico za TOI bo pri Združenju trgovcev za mesto Maribor radi praznika v četrtek, dne 2. novembra. POČASTITEV SPOMINA NOVINARJA TOMŠIČA 68 let že počiva na starem mariborskem pokopališču prvi slovenski novinar Anton Tomšič, urednik in soustanovitelj »Slovenskega Naroda«, ko je .še izhajal v Mariboru in prvi budilec jugoslovanske ideje. Letos, ko se na tem pokopališču obhajajo zadnjič Vsi sveti, se bodo zavedni mariborski Slovenci posebno častno poklonili Tomšičevemu spominu. Združeni pevski društvi »Jadran-Nanos* bosta zapeli na njegovem grobu nekaj primernih pesmi, sledili bodo govori. Kulturna mariborska javnost naj sc jutri, na Vse svete, ob 11. uri dopoldne, s polnim razumevanjem oddolži spominu »borca za pravice in napredek slovenskega naroda«, kakor je zapisano tudi na njegovem kamnu. Pletene obleke, Jerseg-obteke, jopice m puloverje kuoite naiugodneie v trgovini ie stroke mrrrT' - 'srjar*-' m Nočna lekarniška služba: Od 28. okt. do vključno 3 .novembra: Mestna lekarna pri „Orlu", Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. ♦ Obiščite „M*riborsko menzo" na Slomškovem trgu, najboljšo in najcenejšo kuhinjo. — Sc priporoča M- Drčar. ‘ Sokol Maribor II. Pobrežje ponori 1. novembra v Sokolskem domu dramo „Oče“. Začetek ob 20. uri zvečer. Radio Sreda, 1. novembra. Ljubljana: 9.15 Prenos cerkvene glasbe; 10.30 Verski govor; 10.45 Duhovne pesmi (plošče); 11.30 Koncert RO; 13.02 Tercet Stritarjevih sester; 13.50 Godalni kvartet; 19.20 Nar. ura; 19.45 Simfonična slika, Ples okostnjakov; 19.50 Uvod v prenos in 20 Prenos iz ljubljanske opere. — Zagreb: 20.30 Requiem. — Beograd: 6.30 Jutranja oddaja; 19.40 Tam-buraški RO. — Sofija: 5.45 Jutranja oddaja; 11 Dopoldanski koncert; 14 Popularni program; 19 Večer bolgarske glasbe; 22.30 Popularna nočna oddaja. — Bruselj II.: 22.10 Wagnerjev »Lohengrin«; 23 Brucknerjeva Deveta simfonija. — Praga: 20.10 Dvorakov >Requiem«. -v Bruselj L: 20.30 Simfonični koncert. četrtek, 2. novembra. Ljubljana: 7 Plošče; 7.30 Plošče; 12 Plošče (preludiji in melodije); 13.02 Kvintet pihal; 18 Plošče; 20 Pevski koncert ge. Mile Kogejeve; 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe; 22.15 Gosli in kitara. — Zagreb: 17.15 Koncert ženskega vokalnega kvarteta. — Beograd: 12 Opoldanski koncert RO; 13.55 Popularni simfonični koncert; 21 Pesmi poje Kristina Stavrake. — Sofija: 6.10 Ljudska glasba; 20 Violinski koncert; 20.30 Vokalni koncert; 21.30 in 22 Ples. — Stockholm: 20.30 Wolf-Ferrarijeva opera ^Suzanina skrivnost«. — Rim-Firenca: 21 Verdijev rRe-ejuiem«. — Praga: 20 Simfonični koncert; 23 Glasbeni festival. — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert. Na poti iz cerkve obstrelil ženina V bolnišnico so dopoldne pripeljali 22 letnega kmetskega dninarja Jožefa Ka-r.enška iz Velike Lipoglave pri Ločah. Imenovani je bil včeraj pri poroki. Na poti iz cerkve so svate napadli psi nekega posestnika. Ker so se svatje bra- nili hudih mrcin, se je prizadeti posest* nik potegnil za svoje živali in pričel streljali iz samokresa proti svatom. Krogla je zadela ženina v desno stran prsi in ga nevarno ranila. Pomanjkljivosti pri Treh ribnikih kolikor ie pač je, je ponekod že tako trh- Trije ribniki spadajo v upravo Mestnega olepševalnega društva, ki pa zelo mačehovsko skrbi za ta priljubljeni del mariborskega parka. Poleti je, tu razvito Čolnarjenje, pozimi pa je tu eldorado drsalcev. V našem listu smo že večkrat pisali o potrebi ureditve Treh ribnikov, jezera bi bilo treba očistiti in popraviti oziroma namestiti novo ograjo. Znani so primeri, ko so se tam dogajale smrtne nesreče, če se malo okajen ponočnjak vrača po temi mimo Treh ribnikov, je v veliki življenjski nevarnosti, da bo padel v nezavarovani ribnik. Sedanja ograja, la, da se sprehajalec pač ne sme brez nevarnosti nasloniti nanjo. Vse to je treba popraviti. Poleti in pozimi, ko je pri Treh ribnikih vedno živahno, se ljudje zgražajo, da ni tam pitne vode. Sprehajalci so primorani oditi v bližnjo gostilno. Ce bi se pozimi pri drsanju pripetila kakšna nesreča, tudi ni vode takoj pri roki. Zaradi tega bi morala že zdravstvena oblast skrbeti, da bi se pri Treh ribnikih napeljal vodovod z zdravo pitno vodo. Vse to so nedostatki, ki jih je treba vsekakor takoj odstraniti. Zanimivosti Ko bomo leteli v stratosferi... Prva spoznavanja klimatskih prilik v visokem ozračju — Letalstvo v bodočnosti Oton Habsburg Pred kratkim so ugotovili, da je neki regi' strirni balon danske vremenoslovne postaje v Kodanju v stratosferni višini prepotoval 850 .......................................... D. progo od Danske do fantastično kratkem 'času kilometrov dolgo Vzhodne marke v _________________ - — ___ dveh ur. '■— . Vsakdanji človek ve le malo o razmerah v ozračju nad tisto višino, kjer predstavlja oblačna stena tako rekoč mejo med talnim ozračjem in svobodno prostornino vesoljno-", T<................ sti ežko si mislimo, kaj se dogaja v višini nad 8000 m, torej nad _višino, kjer plavajo naj višje oblačne tvorbe. Znanost je to ozrač no plašt nad oblaki sicer že precej proučila, vsaj kar se tiče višine med 8000 in 15.000 m. Vzponi v najvišja gorovja sveta, vzlpti s stra-tosfernimi baloni in z letali, končno uporaba registrirnih balonov so nam že marsikaj povedali o tem, kakšne so razmere v spodnji stratosferi. Toda skrivnosti in nerešenih ugank je tudi tukaj Še vedno več nego preveč in marsikaj, kar znanost »ve«, še hi dobro dokazano. Zračna plovba si že dolgo prizadeva, da bi pomaknila svoje proge iz troposferne nižine, iz ozračne plasti do 8000 m, kjer se dogajajo vremenski preobrati in vremenske motnje, v svobodni prostor nižje stratosfere, ki obsega kraljestvo »večnega črnega neba« v višini med 10.000 in 20.000 m. Upajo, da bo v. teh višinah mogoče doseči neprimerno večje brzine, nego so nam danes mogoče. V nekoliko urah bi letala lahko premagala razdalje med celinami. Tako naziranje je okrepil polet omenjenega registrirnega balona danske vremenoslovne postaje, ki je premagal 850 km dolgo pot v presenetljivo kratkem času. Iz te brzine je pač razvidno, da je balon gnal skozi stratosfero severozapaden orkan z brzi-no okroglo 400 km na uro. Če pomislimo, da merijo običajno največjo brzino vetrov, brzi-no 12. stopnje, S 150 km na uro, si lahko predstavimo, kakšni viharji vladajo v stra-tosfernem pasu. Znano je dejstvo, da morejo prometna letala svoje polete opraviti znatno hitreje, če imajo ugocjne vetrove, ki jih potiskajo od zadaj. Brzino vetra je treba prišteti k brzini, ki jo dajejo motorji sami. Velikanske brzine stratosfernih orkanov pa so same takšne, kakršnih običajna prometna letala sama ne dosežejo. če pomislimo poleg tega, da je stra- tosferno ozračje dosti bolj redko nego ozračje troposfere in da ima to za posledico spet dosti manjši zračni upor, si lahko predstavimo, kakšne brzine bodo lahko razvijala strato-sferna vozila. 1 Seveda pa Stvar ni tako preprosta, da bi nam bilo treba samo dosedanji troposferpi zračni promet preložiti V stratosfero. Znanost mora prej opraviti še veliko dela. Predvsem moramo biti "točneje poučeni o smereh Zračnih tokov v stratosferi in o njihovih spre-membali. Predstavljajmo si samo, da bi orkan z brzino nekoliko sto kilometrov na uro pihal baš v nasprotno smer, nego bi jo hotelo ubrati letalo! Znanost mora poleg tega proučiti tudi življenjske možnosti za človeka v stratosferi. Končno pa je treba tudi v konstrukciji sedanjih letal marsikaj spremeniti, kajti stratosferne razmere postavljajo na material popolnoma drugačne zahteve nego ozračje v troposferi, da o zahtevah, ki jih postavlja fantastična brzina, niti ne govorimo. Navzlic vsem teoretskim predstavnikom je torej še dolga pot do rednega stratosfer-nega jrrometa. si pripravlja pl' Brat nadvojvode Otona ^abs*31 Robert se bo po večtedenskem v Londonu vrnil na Francosko-voda • Oton, pretendent na j1 prestol, biva že dalje časa v r3L kor poroča »Neue Ziircher v Londonu in Parizu marljiv©- P”! temelj, na katerem naj bi se akcija za restavracijo Habsburz jj prestol dežel, ki naj bi jih ftrgp del bivše nemške Avstrije terd^ ške katoliške pokrajine. Nadvoj bert bo v bližnjih dneh °dP°*°v^i riko, kjer bo organiziral Pr°Pjjatd istim ciljem. Ni še znano, )e pristal Vatikan. Avstrijski em'8r{S pirajo to akcijo, za katero s0J izjavile vse stranke. V Franctjj^ zbirajo prostovoljske legije AvS < se bodo borili za obnovo svoje a V^l tf * Kadar se kaka nesreča ne da praviti, je najpametneje jo P®?7. (Madame de G'r- joloku ne Neki ribič _ je dolgo Mimo je prišla že pri-ribič stal ob da bi kaj ulovil, letna gospodična, ki jo jč vprašala: — Ste kaj ulovili? — Niti eno! odvrne ribič. — Koliko časa pa lovite? — Več kakor pol ure. m putoi jrišla ži poznal in — Pa imate toliko potrpljenja? se čudi staro dekle. — Eh, kaj je to potrpljenje v primeri z vašim! odgovori ribič. Vi lovite že dvajset let ženina, pa ga še niste ulovili,.. Jules Sauerwein o baltskih Nemcih »Pariš Soir« pririaša poročilo odličnega francoskega publicista Julesa Sauer-wema o žalostni usodi baltskih Nemcev: »Bil sem v Tallinu, naj veselejšem mestu v tem času v Evropi. Nočni lokali so prepolni. Edino tragično sliko nudijo družine baltskih Nemcev, ki se zbirajo k zadnjim večerjam. Na mizi je nenavadno JULES SAUERWEfN mnogo jedi, pije in trka se vsevprek in med zdravicami točijo solze. V zori 27. oktobra sem opazoval nemške izseljence, kako zapuščajo fijakerje, nekateri tudi avtomobile in se vkrcavajo v čolne, ki jih prepelje na ladje, na katerih se bleste veliki napisi: »Z radostjo do močil« Porazdelili jih bodo po Poljski in vzhodni Nemčiji, kjer bodo nameščeni po sposobnostih, kakor jim je bilo javljeno ... Neki Estonec mi je pripovedoval, da je Nemcem uspelo, zavzeti 60% estonskih posestev. Nekateri estonski Nemci so odločno odbili preselitev v Nemčijo in se bodo raje učili estonščine ter ruščine, pa ostaii n« svojih tleh tam kot dobri državljani. Na povratku v mesto sem se ustavil pred spomenikom, postavljenim Nemcem, ki so padli v vojni. Neka starka v črnem je pobožno poljubljala podnožje spomenika preden je odšla na ladjo, ki jo prepelje v Nemčijo. Prijatelj ml je dejal, da je to neka grofica. Nemci odhajajo, prihajajo pa sovjetske čete. Videl sem jih od daleč. Rusi so sc posebno branili, da bi jih kdo fotografiral. Spremljajo jih kakor vse sovjetske čete po dva komisarja. Doslej so odno-Šaji rdečih vojakov s prebivalstvom dobri. Estonski ministri so mi rekli: Mislimo, da smo ravnali pametno. Doslej nimamo razlogov ne strahu, da bi se kesali. Ali ie Nemčija res preobljuden* Na svetu je 72 suverenih držav. Največjo gostoto med evropskimi državami imajo Belgija, kjer pride na 1 km; 274 ljudi, slede Nizozemska s 247, Velika Britanija 195, Italija 141 in Nemčija 135 ljudi 1 km:. Če vštejemo kolonije, potem na je seveda Nemčija najgosteje naseljena; takoj za njo je bila Poljska, dočim je Italija po zasedbi Abesinije in Albanije dobila dovolj življenjskega prostora. S kolonijami se njen količnik na 1 km5 zniža od 141 na 13.9. Velika Britanija ima od vsega sveta 26°/» zemlje, Rusija pa 24.6°/n vsega sveta 26°/o. zemlje, pa 24.6°/o delež na svetovnem prebivalstvu zavzema 8%, kitajski 20, nemški 4, japonski 3, italijanski 2%. Nemška zunanja propaganda trdi, da je Nemčija prenaseljena. Doma pa uče vsak Nemec dovolj prostora za'izživljanje. Prva zapoved v boju za narodno proizvodnjo v Nemčiji pravi: »Nemčija je po prostoru siromašna država, bogata je na prebivalstvu in vseh materialnih dobrinah, tako da lahko zagotovi prehrano narodu tudi na tem omejenem prostoru in proizvaja industrijske surovine v velikih množinah.« Po aneksiji Sudetov so Nemci veliko število delavcev poslali v Rajh. Dotok delavnih moči iz dežele v mesta je v Nemčiji močan. Delavci prihajajo iz Italije, Jugoslavije, Madžarske in drugod, sploh pomanjkanje nemške delavne moči se slabo sklada s propagando o prenaseljenosti. Druga stran je populacijska politika. Mussolini je n. pr. že 1919 napovedal, da narodno socialistični strokovnjaki; da ima | bo Italija imela čez 20 let 60 milijonov ljudi. Danes vemo, da ima z Albanijo le 44,105.000 pr-- ^ ^ . . di nemški rasni propagatorji so v populacijskem razvoju. R- . A profesor demografije na univef® jjj donu, pravi, da bodo imeli Nem le 77,031.000 ljudi. . , V notranjosti svojih meL£ Nemčija 83°/o živežnih P°tre pr Britanija ima doma n. pr. le 25 4 J ne prehrane! Na dobrem v tern ^ so Rusija, ki ima doma 10l°r®> 103 munija Avstralija , _ _ 91% življenskih potrebščin, ‘"'ui prizadeva, da še ostalih 17% P ^ ma. Iz bivših kolonij bi uvoziHa morala bi si poiskati tržišča df, ■ 2570 lir v kravjem želodcu To zgodbo prinašajo italijanski listi. Kmet Pa gnani iz okolice Arcore v Zgor. Italiji se je dobre volje vrnil domov, saj je bil s prodajo kosa zemlje napravil dobro kupčijo. Zadovoljno je večkrat potipal debelo listnico v prsnem žepu, v kateri je tičala čela kupnina, natančno 2570 lir. Preden je stopil v hišo, sc" je spomnil, da mora še nakrmiti kravo, —r svisli in hlev. Zaman. Pa se je domislil, nemara "je denarnica padla med krmo, ki jo je pokladal kravi, in krava je denarnico pogoltnila! Da, prav za gotovo. In takoj se je odločil žrtvovati kravo, jo odvezal in gnal k mesarju. Medtem so o nesreči z denarjem že zvedeli sosedje in se zdaj vsi zbrali pri mesarju, v napeti radovednosti. In res, ko je mesar kravo Obilno je napolnil jasli, nato pa si je__razparal in izvlekel želodec, je prišla dal še opravka na dvorišču. Ko je čez čas v izbi odložil suknjič, pa je ves prestrašen opazil, da nikjer ni več denarnice. Pretakni! je vse kote, dvorišče. na dan denarnica. Notri je bilo še kolikor toliko zdravih bankovcev za skupno 2440 lir, ostalih 130 lir pa je bilo že prebavljenih. Vojna in štednja s papirjem Vojna je v številnih deželah povzročila stisko v papirju, kar je imelo za nasledek zmanjšanje obsega časopisja. To stahje je nastalo tudi v državah, ki se V normalnih razmerah lahko preskrbijo s papirjem iz svojih kolonij, ki pa so zaradi omejitve pomorskega prometa zdaj primorane varčevati s potrošnjo papirja. Največje izvoznice lesa, švedska, Finska, Norveška in Kanada bi na primer Anglijo lahko preskrbovale s papirjem oziroma celulo- zo, vendar je pa pred kratkim sklenila z Rusijo kompenzacijski dogovor, po katerem bo Anglija dobavljala cink in kavčuk v zameno za ruski les. Ta dogovor je najbrže zato postal potreben, ker Anglija prihrani s tem na ladijskem prostoru iz Kanade, ki je potreben za druge, v vojni preskrbi še važnejše blago. Zanimivo je, da celo tako premožen list, kakor je angleški »Economist«, poziva svoje čitatelje, naj ne kupujejo lista v posameznih izvodih, ampak ^ nanj naročijo, da se ne bo ti j večjem številu kot je potreba na ta način pomagano va rčeva11!. pirjem. Racioniranje papirja v lesnem prevozu niso upeljai® j prevozu nisu „ države, ampak tu . . fi.t::« J p* skujoče se. , tralnih držav, tako Italija i'1_____ Volja mogočneža je usoda j Jgf Kaj pa je to tu? {oV bil prvi oce‘ — Veš, to je Od polževe »hitrosti" do sončnega Na prvem mestu je navesti starost zemlje. Po astronomskih računih je prešlo od časa, ko se je naša premičnica kot žareča plinska krogla odgnala od sonca, 4000 do 5000 milijonov let. Ohlajati sc je začela, kakor so mogli ugotoviti geologi s precejšnjo točnostjo, pred kakšnimi 1200 milijoni let. Pri tem gre torej za sila počasno dogajanje in notranjost naše zemlje je še veano zareče tekoča. Prvina radij razpada medtem ko izžareva. Gram radija se porabi sam od sebe na polovico v 1590 letih. Kar se tiče najkrajših časov, vemo vsi, da zmorejo že navadni fotografski aparati 1-200 ali 1-300 sekunde. Kamere s tako zvanim zaporom na razpor zmorejo tudi 1-3000 sekunde. S takšnim momentom snemamo lahko že sliko dirjajočega avtomobila iz neposredne bližine. Da bi ugotovili trajanje bliska, so zgradili posebne aparate, s katerimi so dognali, da traja ta reč prilično 1-10.000 sekunde. Neke izredno hitre fizikalne pojave snemajo na- ta način, da osvetijo svetločutno plast s svetlobo poedine električne iskre, ki traja komaj 1-140.0000 sekunde. Najkrajše trajanje, ki ga pa niso več izmerili, temveč le računsko ugotovili, imajo zažarenja najmanjših delcev snovi, atomov v nekih električnih ceveh, ki so precej podobne radijskim žarnicam. Gre za Čase okrog 1.100,000.000 sekunde! Najmanjša brzina vsakdanjega, tako rekoč praktičnega življenja, je »brzina« lasne rasti. Na sekundo zrase človeški las za 3-10,000.000 cm. Razne rastline rasejo neprimerno hitreje, trst zraste v sekundi n. pr. za 5-10,000.000 cm. Lednik se premakne v eni sekundi povprečno za 8-10,000.000 cm. Najhitreje rasejo, kakor znano, razne gobe, in sicer za 8-1000 cm. Ledenik se premakne v eni sekundi po-minuti. Ta rast pa traja seveda tudi ie nekoliko minut. Navadni žival, prepotuje i polž, ki vdj* ** ,oCrej //< M,«,, j/tEpotuje v selcV ^» in d'rU* d° vodi preko različnih vf*. v \ ^ gomazeče živali nepretrg opt^fld* K trejše živali, lastovk^, ego ILvj &■ celih 60 m. Zvok leti ve« d Jg je, kajti na sekundo op ( » niška krogla doseže b Pfj, sekundi in to je *e „ «eki^g kajti mesec izmer, v ^ opofgjppj 1000 m. Zemlja sc na 7P rinsti hitfPiP. liti SCfc ..ril * že dosti hitreje, «at vrt* J\^c[ W 30 km. Rimska cesta km na sekundo in nL’J;»o 1 skozi svetovno prostoru na sekundo. ?r ■ved.3 mit ’5V>? * Vse te brzine pre"-*8 <■■. ~-.]0 zina, ki je sploh mog e loba: 300.000 km n« ^ kftter dobivamo od sonca, ovinkih torej spet vrni <5ar’6oru rfnp .n. T. l... feg ~ ................................ zbor Atletske zveze kraljevine Jugoslavije složno, kakor pri vseh poprejšnjih glasovanjih. Na predlog Beograjčana Simiča je bil s 26 proti 23 glasovom izvoljen za predsednika Veljko Ugrinič, za lajnika Oto Fuchs, *a blagajnika Zvonko Marijan, za teh. ref. Milan Krajačič. Med slučajnostmi je bilo med drugim rešeno, da bo atletski dvoboj med marir borskim Železničarjem in splitskim Hajdukom za 3. in 4 mesto v državnem prvenstvu prihodnje leto pod dosedanjimi pogoji. »Več e r n iti« Stran 7. fj Oedelin' sjF? atletska zveza je skhcala JjtJJ! v yubljano izredni občni zbor, rJo običajnih vprašanj na občnih H »ali ^ vprašanje izpremembe 0Va 'Thovue zveze ter sedeža Sasih 56 klubov jih je bilo ^ s Pravom glasa 50. ,5iK?ani r«zrešnici stari upravi z inž. J0- prevzel vodstvo obč-JpSlaii Ljubljančan Sancin kol naj- ^?2P°loženje je ustvarila kar prva tL*fcfe?r sc maziva nova vrhov- trfih pred10?0''’ ljubljan-beograjskega, je pro-‘ftia vrhovna zveza dobi naziv .tol sedBZ'-Veza kraljevine Jugoslavije'. , /,Beo^5 ^'eze so bila predlagana meti 5® ni^ Ljubljana in Zagreb. Ker se JoiattLa . i010?'* zediniti, ali naj odloča ■mj relativna večina, jc bil sprete prv° Ljubljančana Vodiška, da naj Maf J . glasovanju zadnje izloči, na-4Vem sc enkrat 'izbira med preosta-e ? 'nestoma, ako prvič nobeno lin • a^solubie večine. V prvem • Je zmagala Ljubljana pred Za-Beogradom (24': 20 : 6). Badi ■jicni ,Pa je bil neposredno naj-v fin i1 Prc^inicn do popoldneva, >*“ Hart “jahieni glasovanju zmagal Za-Ifele"' Ljubljano (25:22). ’ • Predf^eii-be Prav'*’ .ie prodrl beo- •Hign ,. predsednik .. — A ) 151 bodo izvoljeni na občnem ' sin!'* ^Pravnega odbora AZKJ de-’®nskih klubov niso nastopali Iali upoštevana prekinjena tekma Gradjan-i—Hajduk, izgleda prvenstvena tablica TABLICA SLOVENSKO-HRVATSKE LIGE Po končanem jesenskem prvenstvu v slovensko-hrvatski ligi, pri čemer pa še nj --------------------- ...--- /*■ i:«.- ski tako-le: Gradjanski Sašk Hašk Hajduk Concordia Slavija (O) Ljubljana Bačka Split Slavija (V) Madžari so predlagali reorganizacijo konkurence za SE cup, iz katerega sta doslej izpadli Avstrija in Češkoslovaška. Predlagajo, da naj bi se izločila tudi Švica, v bodoče naj bi tekmovale v tern pokalnem tekmovanju Madžarska, Italija, Ro-munija in Jugoslavija. V smislu predloga naj bi prišlo do sestanka zainteresiranih držav v Beogradu, kjer naj bi sc rešile še vse podrobnosti. 8 7 1 0 36:2 15 9 6 2 1 17:12 14 0 6 1 2 22:16 13 S 4 1 3 19:12 9 9 4 1 4 20:19 9 9 3 3 3 18:24 9 9 2 3 4 19:27 7 9 2 1 6 12:25 5 9 2 1 6 7:19 5 9 0 2 7 5:19 2 PREDLOG ZA SE CUP DOBRO IN POCENI! Riž, kava, čaj. čokolada, likerji pri »Kavalirju«, Gosposka 38_______________ 10646-1 DANES IN .IUTRI pojedina krvavih in jetrnih klobas lastnega pridelka. Izborna vina. — ^Prešernova klet« v Gosposki ulici. ___________10592-1___________ DAJEM NA ZNANJE da gosp. Pahernik Franc. Ma ribor. Jerovškova 15, ni bil nikoli pri meni navstavUen in zaradi tega tli upravičen v mojem imenu sprejemati lii-kakih naročil in plačil. Radio-S'arkei, Maribor. Tre svo-bode 6. 10607-1 NAJBOLJŠA VINA jeruzalemska in tuokoliška po zmerni ceni, čez ulico znaten popust kakor vedno pri *Se-nici«.- Kneza Koclja ulica. Vsako soboto in nedeljo kašnate klobase, pečenice in drugo. 10610-1 DREVI IN JUTRI na praznik pojedina naiboLi-ših krvavic in jetrnih klobas. Se priporoča gostilna Mo-scha. Stolna ulica 8. 10634-1 5000 din lahko tudi knjižica Poštne hranilnice, išče poštena dama. Garantira z nepremičnino. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod »A. L.«. 10653-1 OGLASI oji MALIM OGLASOM: v nialili oslasib stane vsaka beseda 50 par najmanjša pristojbina ta te Sjase ie (Jjn 8— Dražbe oreklici. dopisovanja In tenitovsnlski ozlasi din t.— oo besedi. Naimanišl ^ za 18 »ttlase te din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oglasni davek za obiavo maša din 2— Znesek za male Oitlase se nlainle tako! orl naročilo, oziroma ea le »is * v °'smu skuoai z naročilom ali oa oo ooštnl ooložnici na čekovni račun it. 11.409. Za vse snene odgovore elede malih oirlasov se mora oriložitl znamka za 3 din Jjino &VICE rokavice, vol ib?e’ z>wsko perilo 26} * a£enejše »Mara«. Koroška c. 0879-1 i, O 0dETL,CN7 MED l|Wtlknin naprej. Mfa A čebelarstvo, '^b^rskeza dru-V r' Zrmiskega trg ™ 0789-1 -Leniče $>bicPkt0vkB- kovčese fi>o, p,e 0vrattvke in ^leksanH Priooroča »rova 13. SEMENSKO PŠENICO ječmen in rž oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. 10084-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike preduo nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledale veliko zalogo. 10376-1 STRIŽENJE 3 britje 2 din. Obiščite naicenej šega frizerja v Mlinski 8. 10243-1 VENCE šopke itd. no naročilu. Zmerne cene. Vrtnarstvo Jemec. Prešernova ul. 10514—1 ZA GROBOVE nagrobne križe, svetilke in razne druge potrebščine dobite pri tvrdki Justin Gustinčič, Kneza Koclja ul. 14. 10294-1 HIJACINTE, TULIPANE. ČEBULICE, MAČEHE uudi Vrtnarstvo. Jemec, Prešernova ul. 10515—1 DAMSKE PLAŠČE huberiuse, volno, koce. odeje, pletenine kupite vedno najugodneje v trgovini Srečko Pihler. Gosposka 5. 10568-1 DOBRO VINO od 5 i naprej po 6 in 8 din toči Puh. Meljski hrib 60. ob Dravi. Steklenice se lahko oddajo Gregorčičeva ul 8-1. ali v knjigarni. Gosposka 28. 10635-1 krinM*™? Kop»usfeadwul;ab, ' Va%Vrost° og\ed na P *;«vi fcožu* najno'*g iu Vrz- *loV •>« v s o v c e v nem« ELEKTROINŠT AL ACI JE novih stavb, popravila vseh vrst aparatov izvršuje po kon kurenčnih cenah. Elektro-Si-nič. .Meljska 1 10591-1 Posest HIŠA nova stanovanjska, trgovska, letni donos 48.000, ugodno naprodaj. Ponudbe ood -450.000 na upravo >Ve-čemika«. 10631-3 HARMONIKA klavirska, popolnoma nova ugodno naprodaj. Cankarjeva uL 28, Pobrežje. 10603--) AVTO dobro ohranjen, 4-sedežen. za din 6500 naprodaj. Betnavska cesta 1. 10637-4 OREHOVA SPALNICA in kuhinja naprodaj. F. Pečnik, mizarstvo, oKroška c. 39. 10640-4 Stanovanje Maco tferilo za dame.‘gospode in /otroke Pleten i iL- » nogavice in i v modnih bai ) A MARIBOR. Aleksandiova 9 POSESTVO v bližini Maribora kupim takoj. Ponudbe na upravo -Ve-černika« pod >^Do 250.000«. 10651-2 Kupim STANOVANJE v sredini mesta oddani dvema odraslima osebama. Dve sobi. kuhinja, parket, elektrika in vodovod. Gregorčičeva ul. 23-1. 10611-3 Prodam STANOVANJE lepo sončno, eno- ali dvosobno, oddam. Ptujska c. 33-pri postajališču Tezno. _________10444-5___________ STANOVANJE oddam za 500 din. Kosarjeva ul. 38. 10563—5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam eni ali dvema osebama. Koroška c. 43. 10581-5 DVOJNO STANOVANJE soba, kuhinja, pri postajališču Tezno, Maistrova ul. 1 takoi oddam, eno za 200, druga za 360 din. 10585-5 i STANOVANJE lepo. sončno, v Slovenski ul. 39, oddam s 1. decembrom. Povprašati Gospojna ulica 13, Schmidt. 10589-5 STANOVANJE dve sobi, kabinet, kuhinja in pritikline oddam takoj ali s 1. decembrom. Vprašati: Vrabl Franc, Radvanjska 24. 10590-5 URZnflR RADIO I poceni naprodaj. Naslov v | upravi ^-Večernika«. 10405-4 I ŠIVALNI StROJ nov. naprodaj, in razni drugi predmeti. Tezno, Prešernova ul. 5. 10582-4 GOSTILNA BAlKAN! Danes in jutri pojedina jetrnih klobas in pečenic. Prvovrsten sladek vinski mošt. Za obilen obisk sc priporoča Šetiua. 10628-1 DRUŽABNIKA (-CO) sprejmem v dobro vpeliano podjetje. Potreben kapital din 50.000. Ponudbe Dod 'Podietnost« na upravo »Večernica*. 10629-1 Čitaite„Večernik“ DVE ŽELEZNI POSTELJI zložljivi, poceni naprodaj. Na slov v upravi »Ve£ernika«. _____________10588-4__________ OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj. Prah, Vato-va ul. 1. kolonije 10602-4 POCENI NAPRODAJ lepa, skoraj nova spalnica, temnosiva športna obleka, lep črn zimski plašč za večjega gospoda in polcilinder. Kose- skega 85, inagdalenska četrt ____________10613-4___________ NAPRODAJ nov pogrezljiv damski šivalni stroj Singer«. Odplačilo po dogovoru. Naslov: Nasipna ulica 78. Pobrežje. 10614-4 LEPO STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, kopalnica z vsemi pritiklinami oddam-Beograjska ul. 34. 10599-5 STANOVANJE lepo. dvosobno oddam takoi ali pozneje za din 350.—. — Mejna 22. 10600-5 STANOVANJE dvosobuo s kabinetom oddam s 15. novembrom. Melje Einspielerjeva ulica 34. 10615-5 A LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA tiH Do R ° M Ya°n?'s^e vendar ua nevarnost, A N Van, • uc vent V**« bom ‘n dru£im-iv*.«. ze ^rbel, drugih ljudi pa V ie vse ,Prfv “i Prav,« pravi rti ,1110ja dolžnost —•« N,-ietn« n z.inetc besedo o teni, s111 lic ! raV • ^affnus* 5>To drži, f.2 ve^ besede. In \.atlsson : Poslovnim stvarem.« ^ji ?°Un, . začel govoriti o Gud- ■ "oki^Vhiav; PreJ n6kaj dnevi od-g) ‘na* m* ki o njem odtlej Nujt^feovednv -1 toda Mas,lus za t ^ za?, anjc 111 Pokazal niti v5& SmhsNaj bo z Gud- ^ ^ »Ingolfjnr« vrača!, SStih na krovu. A ?rv0, £rrai “prispeli v Skars-\\ * ie §v.r,f .Magnus tam slišal. AtS lov j?a ‘zfnila- N°ben čoln Štiri h -nihče 111 ničesar delal * v^tVo r! *» ie bilo vse vaško r', ,°k°lico ri^n83'1 in iskalo. pre-’ d°Hno Floke, holme ia 3° V ~~ ,la t0 ni nihče 'A da°v ni "Ikonntr ^ ^ Me! • ,P°sledal, ali kak zKS4cdma ie slutila, kaj Nu2?°«k»vo -°da ker ni vede‘ '^>ila ^ 1Va''5če in ker je da o tem nikomur »e črhne besedice, je molčala. Magnus je pogodil resnico takoj in hotel v pristanišče. Da, čolna ni bilo! »Helga« se je pozibavala na valovih, toda priklopnega čolna ni bilo. Nikoli ne bi prišel na misel, da je Švala sposobna storiti kaj takega — ona je torej že štiri dni na Ful-marju — sama z Ericssonom! Sedel je satn na isto skalo, na kateri sta tedaj sedela Švala in Ericsson. Odšla je k njemu, vbc je vrgla od sebe — svoje življenje, svoj glas, vse. Magnus je bil v takih stvareh malo starinskih nazorov; razen tega je bila Švala njegova sorodnica, in vsak madež na njeni časti je pomenil tudi madež na njegovi. Toda moral je delati, in sicer takoj. — Nekaj mora storiti, da je privede nazaj ali, če bi to ne šlo, da zakrije sramoto. Videl je neizogibno usodo moža pred seboj, ki ga je hotel negovati in čuvati, tvegajoč celo nevarnost, da deli usodo z njim. Toda kaj more storiti? Nenadoma se mu je rodila misel. Gun-tiarssona še vedno ni bilo nazaj z iskanja svoje hčerke; prav tako Surssona, Briema in večine drugih mož. Gunnars-son jim je plačal pet kron dnevno in ie obljubil tistemu, ki mu prvi prinese vest o izgubljeni, posebno nagrado tisoč krom. .... „ , Edino pastor Olssen, ki je bil slaboten, se ni udeležil iskanja — on je prispeval samo svojo*molitev, da bi se vse ob milo na dobro. Srečno naključje je hotelo, da je bil pastor Olssen prvi človek, ki ga je Magnus srečal na svoji poti. Prijel je pastorja za roko in ga odpeljal vstran na pusto, prazno stezo. In tu je Magnus povedal pastorju vso žalostno zgodbo. »In ona je šla k njemu!« pravi Olsssn, ko je Magnus končal. Bil je človek, ki ga ni bilo lahko ganiti; toda zdaj je podlegel. Njegove oči so sc svetile, in visoko se je vzravnal, da bi bil videti večji. »Kakšna žena!«... »in zdaj se popeljem tja k njima,« je pojasnil Magnus. »In vi morate z menoj. Vse jc zavrgla, toda eno je še mogoče rešiti, in to morate rešiti vi.« Olssen je razumel. »Pojdem z vami,« je dejal. Šla sta v pristan, in Magnus je odvezal neki čoln in razpel jadra. Pastor je vstopil, in Magnus, ki se je istočasno posluževal vesla in jadra, je zakrttiaril v isto smer, kakor pred dnevi z Rricsso-nom. Medtem se je približalo poldne. Veter, ki je zadnje dneve pihal z juga, se je preokrenil proti jugozapadu, in daleč na obzorju je puščal za seboj vrsto belih oblačkov, ki so bili videti v globoki modrini neba še bolj beli kakor truma ia-bodov. Ko sta se bližala Fuhnarju, so jima vzletele nasproti trume galebov; in morske lastavice so švigale mimo čolna. Magnus je težko dihal. Kje je čoln, s katerim h prišla sem- kaj Švala? Ležati bi moral nekje na bregu — toda nikjer ni bilo niti sledu o njem. Goln je zadel ob breg, moža sta izstopila in potegnila lahko vozilo na suho. Potem sta hitela, Magnus naprej, proti votlini. Votlina je bila prazna. Toda Švala je bila tu, kajti na rjuhah, ki so ležale skrbno zravnane v nekem kotu, je ležalo beločmo pisano pero. Ericsson ga je bil našel nekega dne na pečinah in ga dal Švali, ki ga je odtlej vedno nosila na svojem širokokraj-nem klobuku. Magnus je dvignil pero in ga zamišljeno držal v roki. Potem je hitel, ne da bi zinil besedo, iz votline, in plezal na ravnino. Pastor je plezal za njim. Nikogar ni bilo tam. Z ravnine je bilo mogoče pregledati vsak kotiček Fulmarja, in odtod se Človek ne bi mogel skriti pogledom. Toda ničesar ni bilo videti razen galebov, čeri in valov, katerih glasovi so se dvigali k njima kakor tužen rekviem. Magnussovc oči so potovale s Fulmarja po prostrani sinji daljavi Fjorda, v obupni nadi, da uzre nekje kako jadro ali kakršen koli znak za njima, ki sta tako skrivnostno izginila. Toda nikjer ni bilo ničesar videti. Poldne je začaralo ves svet v svoj žar; celo gabeli so mirovali. Samo daleč zgoraj v čistem modrem zraku je letela jata sinjih ptic proti jugu, soneti nasproti. In neizmerno modro morje jc pokojno dremalo pod neizmernim modrim nebom; KONEG Če hočete biti v resnici dobro in poceni oblečeni, kupite kjer dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga za damske plašče, obleke, kostume, hubertuse, financarske, oficirske in železn. ur Velika odprodaja ostankov. Krojaške potret pri glavni policiji v Češkem magazinu Stanovanje Išče Dopis* SOBO IN KUHINJO iščeta zakonca brez otrok za 1. december. Magdalenski okraj. Točen plačnik. Taborska 20, Dalmatinska gostilna. 10616-6 tablete (32.0001) lahko poskusile neodvisen in samostojen, srednjih let, želi znanja s srednje staro gospodično ali vdovo. Biti mora pridna gospodinja. ki ipia veselie za gostilno. Ceni. ponudbe na upravo pod »Bodočnost«. tabete za moši 100 komadov < proti povzetju Zastopnik : j- Mr. Rožman ' Beograd — Ogl. reg- S. « MAJNO SOBICO s štedilnikom iščem za 1. november. Pismene ponudbe p. »Sobica« na upravo »Večernika«. 10587-8 Službo cvobi briljante, zastavljalne listke išŠe nujno za nakup PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme pekarna Kappel, Rače. 10596-9 VAJENCA z malo maturo sprejme takoj radio-trgovina. Naslov v upra vi »Večernika« 10606-9 Nudim primerno službo ZA POSOJILO 5000—20.000 din. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Uradnik«. __________10641-9 ’ UČENCA z malo maturo sprejme ma-nufakturna trgovina. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Učenec«. 10655-9 Sluibo fSie Spomnite se Maribor, Gosposka ulica 15 PRIVATNI URADNIK v pok. želi poldnevne zaposlitve pri kakršnem koli podjetju za urejevanje knjigovodstva in druga pisarniška dela. Naslov in reference v upravi »Večernika«. 10546—10 INTELIGENTNA GOSPA išče mesto gospodinje Dri sta rejšem samostojnem gospodu ali uslužbeni dami. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zaupanje«, Če 'bi vsak zavarovanec prehodil pot 1300 m, bi vsi skupaj napravili pot okoli sveta! Po 15. novembru 1939 bo im prepozno! Vsi, ki ste rojeni 1. 1860, 1865, 1870, 1875, 1880, 1885, 1890, 1895, 1900, 1905, 1910, 1915, 1920, 1925, 1930 (in še niste zavarovani pri KARITAS), pristopite v KARITAS najkasneje do 15. novembra 1939. Pozneje bo za vas zavarovanje dražje! | Posmrtnina | | Dota \ j Starostna preskrba | Jamstvo: nad 100,000.000 din KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice KARITAS, Maribor, Orožnova 8 10612-10 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Ljubljana. Prešernova ul. 40 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, kopalnico, oddam s 15. novembrom. Dalmatinska 26. 10658-7 NA VSO OSKRBO , sprejmem gospoda. Koroška cesta 41. 10618-7 SOBO IN KUHINJO oddam za 200 din poštenemu plačniku. Studenci, Vodnikova 28. 10639-5 Sobo odda NATAKARICA 27 let stara, simpatična in čedna, išče primerno name-ščenje. Prevzame gostilno ali točilnico na račun. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zanesljiva in zmožna«. 10638-10 Slav. občinstvu vljudno sem z današnjim dnem NO V STUDENCIH, Ces podaljšana Obrežna cesta Nudila bom cenj. g°s,( lična jedila in pijače P°c^ Prisrčno vabljeni ter do priporoča Katra Stehlik, SOBO prazno, separirano, elektr. luč, oddam. Zg. Radvanje 97, zraven tovarne svile. 10622-7 OPREMLJENO SOBO oddam. Koseskega 39. 10627-7 PRODAJALKA išče mesta, poloči lahko kavcijo, gre tudi na deželo. Sagadin Tilčka. Koroška c. 21 Maribor. 10650-1 ( NA STANOVANJE in hrano sprejmem gospoda. Prost vhod. EinspielerieMa 26. 10643-7 NEMŠČINO poučuje diplomirana učiteljica. Aleksandrova 19/1. 10653-13 V našem Iz lastne pletame jopice, puloverje za odrasle in otroke m GOSTILNO IN MESARIJ ti z vsem inventarjem ter 9 oralov njiv v večjem kraju v Dravski dolini dam v najem Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »1. januar 1940«. 10647-15 krasne damske obleke, najno-iSih modelov DVE SOBI primerni za pisarno ali obrt oddam. Vpeljan plin in elektrika. Vprašati Aleksandrova 30. v brivnici. 10644-7 Ob tragični smrti blagopokojne gospe Pletenine! I zimsko perilo v bogati izbiri po najnižjih cenah Udoviieve se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnj prekrasnih vencev in cvetja, čč. duhovščini, pevskemu ki so ji izkazali poslednjo čast, istotako onim, ki 90 izgubi izrekli sožalje. Hrane Udovič, otroci ter c Jurčičeva ul. 4. ■ Oglasi po cci Poštni čekovni