£ 1
ler
!i|
a»(!
ion
0, JOB'
V 2
^
W gp
5t» fU*?
l? aK
rvie-10**
AMERIŠKA

AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ W LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MARCH 9, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Vcerajšna manifestacija clevelands-kih Slovencev je bila velik uspeh
Obe dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. sta bili nabito polni naroda. To narodno zborova nje se smatra začetek velike politične akcije vseh Slovencev za osvobojenje slovenske zemlje ter za dosego pravic našim Primorcem.
Včeraj popoldne se je vršilo v Slovenskem domu na Holmes
^ narodno zborovanje primorskih Slovencev, na katero so
v Iteli rojaki in rojakinje iz vseh krajev Greater Clevelanda.
|e samo Primorci, ampak tudi drugi naši narodno zavedni Slo-
enc» so prihiteli in manifestirali za staro pravdo slovenskega "voda.	------
Predsednik shoda je bil naš ^»Primorski Slovenec Ma-zboj. ban"č, ki je pozdravil selje°Val-e in izrazil veliko ve-na tako nepričakovano
°erom:
no udeležbo. Zahvalil se
taci i """V1I1U časopisju za agi-
Hrib ta shod in msgr- vitus ^ ki je ukazal pri vseh
shod POaivl;iati ljudi na ta
^lip"36 sox — -------- -
bi ta ! a stotine let trudil, da uničil ■■■ I
je poudarjal, sovrag slovenske
dar
Prečilo
^Cb\Povedal je, kako so
pa se mu to ]n se mu tudi nik-
1 oni
fJ
p X
>
*JJ.
Po 2adnnasi Slovenci, ki so bili Hi VsužJl sv"etovni vojni proda. 1ošajihnost' vedno v tesnih od-\osia ,Z..brati in sestrami v
jK r°Jstne HJ1" Mnogi so bežali iz
šili fa-i?ckovine, da so se re-(iomovin2ma! toda iz srca svoje Zdaj 6 niso nikdar izbrisali. SimoJe naša prilika, da na-2a naš0 • m zahtevamo pravic He ])/t'mlj0' za naše brate in ^o g^0'3 Italijo. Sedaj bodi-Nk i, 0Venci, brez razlike Slo1 Prepričanj, ker le ta. vat,ju ' ^ tem svojem prizade-
A
m
"i
<sf
t
l\ o«
i J
Ave.
je klical Mr.
Si JJ
Predstavil priprav-X T0r in sicer: Joseph ' Josko Penkota, Louis ^s. Silhit^v Joseph
> Ha,
* v* t v, Silbitzer, Sažig 8ko Jerkiča, Ivana Sen/' Charles Benevola, >Ža ^ndija, Frank Ste-
Per Segulina in eljača-
5*ovoJ-? Predstavil glavne-Nan ka' ki Je prihitel na
C purlan2 New Yorka' dr"
1 >%,
Primor
Si,
S>nk
a> kraško korenino
i	"^"""ica. V ime-
"&WJ? ameriških Slovencev
je ljubka dekli-
feroxj,
% Se .Šopek cvetja. Dr Je toplo zahvalil za
S-
C*-
ie
f
1 j
j
#
liV
s
5 predsednik predsta-\ Iti * dr- James W. Mal-%vii Ka je narod toplo po->odVV krepkih besedah je 2naZvU' Poudarjal, da se S ča8 edati- da Je uprav
Nara akcij'° in da mora-J bodfjj'.fcVati s takimi shodi
f - t>an -narod k sodelovati ^et,rnje zb°rovanje naj 8olUcije« m naj pazimo, da
Qjeieli) ' 1 Jih homo danes "(lat;' ne bodo pozabljene. IJSik 5ram°' je P0lJdarjal U Seznanimo ameri-vV'no. n 2 uašo slavno zgo ,°Vedati moramo in : viri dokazati,
C bWU Slovenci k°t ie-
2»Padne evropske N. d Vzhodnim barbari .
I>%!?rajte -e." je zakli
S >ki*i
»i;

Ha;, k°nzul "in Cleve-ki Se°°L središče tega giba
L
bo razširilo po vsej
deželi. Hitler je prisegel, da bo uničil vse Slovence, a naša dolžnost je, da mu to preprečimo. Mislimo vsak dan na svoje brate in sestre, ki se danes ne sme. jo svobodno izražati. Na vaših obrazih vidim voljo do dela, do akcije. Ostanite vztrajni in pogumno na delo. Moj konzularni urad vam je na razpolago v vsem, kar boste pri tej svoji ak. ciji potrebovali.
"Naj se naš glas sliši preko morja in ponovimo s pesnikom Gregorčičem, goriškim slav-čkom: 'Le vstani borni narod moj, do danes v prah taptan,— tvoj je vstajenja dan'!" Buren aplavz je nagradil govornika za njegove ognjevite besede.
Potem je pa dobil besedo naš stari borec za jugoslovansko stvar, Rude Trošt. Ta je pa užigal srca in kresal iskre vzhi. čenja, ko je vodil svoje Primorce in Kraševce po skalovi-tem Krasu, po primorskih br-dih in hribih, pa ob zeleni Soči, ko jih je pozival na boj za staro pravdo, na boj za svobodo in pravico, v boj proti fašizmu in hitlerizmu.
Povedal je o razliki sedanje in nekdanjih vojn. Včasih je bilo s zmago končano vse; danes pa začne sovražnik s pravo uničevalno vojno šele tedaj, ko zasede kako deželo. Tedaj zač. ne izganjati narod in v deželo naseljevati svoje. Naše otroke pošiljajo v Nemčijo, fante v delavske kolonije, žene in može v Srbijo, naša čvrsta dekleta izročajo v pohoto soldatski.
Če bi se kaj takega zgodilo, na primer, z anglosaškim narodom, bi ogorčeno zahteval, da se pobije vse Nemce. Ne zahtevali bi samo sodbe in obsodbe, ampak bi zahtevali maščevanje brez usmiljenja.
Ako.bo vojna trajala še osem ali več let, bo od našega naroda ostalo komaj pol milijona duš, je rekel govornik. Zato bomo morali pa po vojni jni domov, da bomo zopet oživeli domovino, Slovenijo in Jugoslavijo. Napravili bomo našo rojstno domovino lepšo, kot je bila še' kdaj.
Po zadnji svetovni vojni so nas smatrali za mrtvo izseljen-stvo. Danes bo pa prav to iz-seljenstvo rešilo domovino. Po. udarjal je, da se moramo združiti vsi ameriški Slovani, katerih nas je 15 milijonov in potem bodo Amerikanci videli, kakšna moč je to. Vsi ti Slova. ni stoje danes 100% za Roose-veltom, zato se bo ali bi se njih glas tudi slišal v kapitolu. •
Slovenija mora biti zopet na-ša in sicer vsa, ki je bila nekdaj naša. Vse do reke Taljamento, pa Koroška in Štajerska do Se. meringa, kjer si bomo podali (Dalle na 3 strani)
Japonci štejejo 219 zavezniških ladij za izgubljene.
Tokio. — Japonski uradni radio poroča, da so zavezniki izgubili na Daljnem vzhodu dozdaj 219 ladij, bojnih in tovornih in da je med temi vključenih pet ameriških bojnih ladij.
Japonci trdijo, da so potopili zaveznikom 114 ladij, 53 so jih močno poškodovali in štiri zajeli. Dalje so potopili 105 tovornih ladij, 91 da so jih pa poškodovali.
Dalje trdijo Japonci, da so uničili zaveznikom 1,537 letal in sicer 461 v zraku, ostala pa na tleh.
Rusi silijo zaveznike, naj odprejo fronto v Norveški
London. — Rusi vedno bolj pritiskajo na zaveznike, naj od-pro fronto v severni Evropi, kjer bi se ameriške in angleške čete lahko združile z ruskimi. Rusi trdijo, da zavezniki prav lahko premagajo Hitlerja do jeseni, če začno z istim načinom vojskovanja kot Hitler: razdeli in podjarmil	>odo enkrat
opravili s Hitlerjem, ne bo dala Japonska dosti« opravka.
Rusi mislijo, da bi bila Norveška najbolj pripravna za invazijo, ker bi Nemci obalo težko branili. Preko severne Norveške bi šle potem ameriške in angleške čete proti vzhodu in se združile z rusko bojno silo, potem pa skupno udarile na Nemce.
Izdelovanje radijev in fonografov ustavljeno
Washington. — Urad za vojno produkcijo je ukazal, da se po 22. aprilu ne bo več izdelovalo radijev in fonografskih strojev tako, da bo 55 tovaren, ki izdelujejo te predmete, lahko začelo izdelovati vojni material, največ radijske aparate za mornarico in letalstvo.
Tovarne bodo smele izgotoviti radije, ki jih bodo imele v delu pred 22. aprilom. Smele bodo še naprej izdelovati tudi razne dele za radije tako, da bodo radiji v zasebnih hišah lahko delovali za časa vojne.
-o-
Narodni dohodki so znašali nad 94 bilijonov
Nov način oglaševanja
Narrowsburgt N. Y. — V nekem lokalnem listu je bil priobčen ta-le svojevrsten oglas: "Iš^em družabnika za svojo malo farmo. Jako lahko delo. Jaz bom delal dolgove, on jih bo pa plačeval. Samoi resne ponudbe se sprejme. Pišite na Pine Grove farmo, Nar-rcwsburg> N. F."
-o-
V teku enega tedna bodo morda že začeli deliti gazolin na porcije
Washington. — Kakor vse kaže, bo začela vlada kmalu meriti civilistom gazolin. Odredba bo prišla morda že v teku enega tedna. Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes in administrator cen, Lecn Henderson, bosta ali sta že napravila načrt, po katerem se bo določila kvota gazoli-na za vsakega lastnika avta.
Kako bodo to uredili se še ne ve, toda najbrže bodo najbolj udarjeni oni, ki se .vozijo ob nedeljah, torej, ki se vozijo samo za svojo zabavo. Najbrže bo vsak lastnik avta dobil karto, ki bo kazala, koliko gazolina more kupiti v enem tednu.
—o—!_
Japonci se bližajo Avstraliji N0VLGR0?0VI
Začeli so izkrcavati vojaštvo na otoku, 400 milj severno od Avstralije. - Japonci trdijo, da so zasedli pristanišče Rangoon v Burmi. - Japonci so razglasili vojaško vlado v nizozemski vzhodni Indiji. — Nizozemci zanikajo, da bi vprašali Japonce za premirje.
Washington. — V letu 1941 so znašali narodni dohodki Zed. držav ogromno vsoto $94,500,000, 000, tako poroča trgovski odde lek vlade. To je za 22 odstotkov več kot leta 1940 in za 13 odstotkov več kot v najboljšem letu 1929. To je rekord za Zed države.
Vrednost zemljišču se je dvi gnila za 15 odstotkov nad letom 1940 in za 30 odstotkov od leta 1929.
-o-
Kdo je našel uro?
Od Norwood gledališča do Carl Ave. je bila izgubljena za. pestna ura. Pošten najditelj naj jo- prinese na 1177 Nor wood Rd., kjer bo dobil primer no nagrado.
Japonski poveljnik na Filipinih baje izvršil samomor
Washington, 8. marca. — General MacArthur je dobil v roke zagotovilo, ki prihaja iz povsem ■zanesljivih virov,'da je japonski poveljnik čet na Filipinih, general Masaharu Homma izvršil hara-kiri, to je samomor. Dasi .te vesti niso potrjene, pa zatrjujejo, da se je vršil pogreb japonskega generala še 26. februarja v Manili in sicer iz onih hotelskih sob, katere je prej imel general MacArthur.
Japonski general je izvršil samomor radi tega, ker ni mogel premagati male armade, kateri poveljuje ameriški geperal MacArthur.
General Homma je preživel mnogo let kot vojaški opazovalec pri angleški armadi, tako v času prve svetovne vojne in pozneje. Govori gladko angleško in Anglija ga je za "zasluge" odlikovala z vojaškim križcem. -o-
Angleški avijatičarji so že drugič bombardirali tovarne v Franciji
London, 8. marca. -^- Angleški avijatičarji so. danes že drugič bombardirali francoske tovarne bližini Pariza, metali bombe na tvornico vozil v Poissy in na druge industrijske kraje v severni Franciji.
Tovarne v Poissy so zgradile po 20 vojaških trukov na dan za Nemčijo. Angleži trdijo, da jim je francoski narod navdušeno mahal z robci v pozdrav, ko so leteli proti cilju. Napad so Angleži izvedli pri belem dnevu -o-
Japonske oblasti v Bataviji, glavnem mestu Jave, so obvestile nizozemske oblasti, da so vzpostavile v nizozemski vzhodni Indiji vojaško administracijo. Nizozemski viri v Londonu istočasno zanikajo, da bi nizozemsko poveljstvo na Javi vprašalo. Japonce za premirje, ali da bi se bili brezpogojno podali.
Glede vojaške administracije na Javi so Japonci obvestili Nizozemce, da bo japonski poveljnik prevzel urad nizozemskega governerja na Javi. Lokalne oblasti bodo še nadalje
Melbourne, Avstralija, 8. mraca. — Sedem ur potem, ko so Japonci izkrcali vojaštvo na Novi Gvineji, ki je pod oblastjo Avstralije, so začeli izkrcavati nadaljne čete na drugem delu tega otoka, ki je oddaljen od Avstralije samo 400 milj. Prvo izkrcava-nje se je izvršilo ob dveh zjutraj, drugo pa ob devetih dopoldne. Japonci se očividno pripravljajo za napad na Avstralijo.
Tokio, 9. marca. — Vrhovno poveljstvo danes naznanja, da so japonske čete okupirale glavno mesto Burme, pristanišče Rangoon. Dalje poroča poveljstvo, da se je podal vrhovni poveljnik nizozemskih čet na Javi.
svojo službo, v kolikor ne bodo delale ovir vojaški upravi. Japonske oblasti bodo spoštovale življenje, vero in premoženje naroda na Javi, ki se mora v vsem vdati japonski oblasti. Vsi prestopki bodo kaznovani brez pardona.
Branitelji Jave so že dva dni popolnoma odrezani od zunanjega sveta, ker so vse zveze pretrgane. V tem času pa obljavlja osišče vsakojake vesti iz Jave, katere nizozemski viri v Londonu odločno zanikajo. Nizozemske čete so dobile povelje, da se ne smejo pod nobenim pogojem vdati Japoncem. Angleške oblasti tudi priznavajo, da niso dobile že od sobote nobenih vesti iz Jave, toda zatrjujejo, da se vr-še na Javi še vedno vroči boji z vršile1 Japonci. O
Predsednik Roosevelt se je posvetoval s svojimi poveljniki radi prihodnje ofenzive
Washington. —V Washingto-nu se splošno govori o nameravani ofenzivi zaveznikov na tej ali oni fronti. Povod tem govoricam je dalo dejstvo, ker je predsednik Roosevelt poklical k sebi poveljnike armade, mornarice in zračne sile.
Prvo tako posvetovanje se je vršilo v četrtek, katerega so se udeležili tudi angleški zastopniki. Drugo posvetovanje pa je bilo pri predsedniku v soboto.
Nevtralni opazovalci ugiblije-
jo, če bo zavezniška ofenziva naperjena proti Nemčiji ali proti Japnoski. Nekateri, ki trdijo, da so dobro poučeni, vedo povedati, da Amerika ne bo čakala brez akcije toliko časa, da si bo napravila dovolj orožja in mu-nicije ter tako dala sovražniku priliko zasesti važne točke.
Nekateri trdijo, da bodo začeli zavezniki z ofenzivo iz Avstralije, toda drugi zopet trdijo, da zavezniki nimajo tam dovolj bojne sile zbrane.
Nova Zelandija se naglo pripravlja na obrambo
Wellington. — Načrti za obrambo Nove Zelandije se bližajo izgotovitvi. Gradili so jih vsej tajnosti. Premier Peter raser je s svojim kabinetom potoval po vojaških okrajih in si ogledal nove utrdbe proti napadu Japoncev.
Avanziral je
Emil Tomich, sin Mr. in Mrs. Thomas Kraich, 1033 E. 69. St., ki služi Strica Sama v Indian-town Gap, Pa., je bil povišan v korporala. Emil je stopil* prostovoljno v ameriško armado januarju, 1941. Pozdravlja vse svoje prijatelje in znance Clevelandu.
Seja škrjančkov
Nocoj ob 7:30 bo seja mla dinskega pevskega zbora Škr jančki v navadnih prostorih na Recher Ave.
Ameriški civilisti z Jave so dosegli Avstralijo
Sydney, Avstralija. — Ameriški, angleški, avstralski in kitajski begunci so dospeli srečno v Avstralijo. Iz Jave so se odpeljali na več parnikih pred enim ali dvema tednoma. Več teh par-nikov, ki so vozili begunce, so Japonci spotoma potopili s pod-
Vlada stalno mobilizira in! mornicami in letali.
zdaj je poklicala pod orožje že moške, ki imajo doma družine. Prej so bili poklicani vsi oženje-moški, ki nimajo odvisnih
m
otrok. Vsa Nova Zelandija se pripravlja za napad Japoncev, katerega z vso gotovostjo pričakujejo, kadar bo padla Java.
Prireja se ogromna manifestacija v mestni dvorani
V torek 31. marca zvečer bo v mestnem avditoriju ogromna obrambna manifestacija, h kateri je vabljen ves Cleveland. Manifestacija ima namen, da podžge meščanstvo k naporu za civilno obrambo. Glavni govornik bo direktor za civilno obrambo iz Washingtona, Mr. Landis. Govoril bo župan Lau-sche in inženir Stinchcomb, ki načeljuje civilni obrambi v okraju Cuyahoga. Pripravlja se obširen program za ta večer, za katerega so obljubile sodelovanje razne organizacije, orkestri in pevski zbori.
V petek je dospelo v Avstralijo 71 Amerikancev. To so vsi ameriški civilisti, kar jih je bilo na Javi.
Anton Jerak
Včeraj popoldne je po kratki bolezni preminil dobro poznani rojak Anton Jerak v starosti 72 let. Stanoval je na 115422 Calcutta Ave. Pokojni I je bil doma iz Rake pri Kriškem,, odkoder je prišel vAme-jriko pred 38 leti. Tukaj zapu-jšča žalujočo soprogo Mary, si-i na Antona, dve hčeri: Josephine, poročena Glavač, in Mary, poročena Gregorin in sedem vnukov, v stari domovini pa sina Josepha in sestro Jožefo La. puh. Bil je zaposlen 35 v New York Central in bil je zadnja tri leta na pokojnini. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek na 478 E. 152. St. Cas pogreba bo oznanjen pozneje.
Leo Križman
Po kratki in mučni bolezni je priminil v soboto zvečer v Glen-ville bolnišnici dobro poznani Lto Križman, star <49 let, stanujoč na 19322 Shawnee Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, rojena Česen, in eno hčer, Leono ter več sorodnikov. Doma je bil iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 29 let ter je bil član društva Naprej, št. 5 SNPJ in pevskega zbora Slovan, direktor in delničar pri Slovenskem društvenem domu v Euclidu in delničar SND ter član dramskega društva - Naša zvezda.- Pogreb se vrši iz Joseph Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v. sredo zjutraj ob 8:15 v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9 uri. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim soža-lje.
Joseph Sopničar
V nedeljo popoldne je na na. gloma preminil Joseph Sopničar, star 38 let, stanujoč na 6400 Superior Ave. Pogreb se vrši iz Josip Žele in Sinovi pogrebnega zavoda, 6504 St. Clair Ave. Več poročamo prihodnjič.
-O---
Rusi trdijo, da se Nemci ne morejo izmotati iz pasti na severni fronti
Moskva. — Nemci, ki tvorijo 16. armadni kor v okraju Stara-je Rusije, so izvedli več naskokov na rusko linijo, ki ta nemški kor obkroža. Toda Rusi so odbili vse napade.
Rusi trdijo, da imajo obkoljenih vsega skupaj 19 nemških divizij, to je okrog 250,000 mož in ne samo 96,000 mož, kot se je prvotno zatrjevalo.
Rusi napredujejo na vsej črti sproti uničujejo vse nemške
Vaje škrjančkov
V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. bodo nocoj ob sedmih vaje škrjančkov. Po vaji bodo odšli pevci zapet v zadnje slovo pokojnemu članu Leo Križmanu. Naj pridejo k vaji tudi vsi nekdanji člani, ki ste pokojnega sobrata poznali.
Predsedinik na radiu Nocoj bo govoril na radiju predsednik Roosevelt, ki bo orisal sodelovanje farmarjev z obrambno produkcijo. Govoril bo tudi podpredsednik Wallace in poljedelski tajnik Wickard.
-o-
New York. — Dne 23. feb. je v Brooklynu umrl Frank Me-kinc, star 65 let in rojen v Ljubljani, pek po poklicu. V Ameriki je bil 35 let in zapušča ženo in tri hčere.
in
priprave za spomladansko ofenzivo. Ruske čete poganjajo Nemce globlje v njih obrambno črto in kolobar okrog obkoljene nemške armade se vedno bolj zožuje.
V bolnišnico
Mrs. Mary Strukel iz 921 E. 185. St. je bila odpeljana v Glenville bolnišnico. Obiski za. enkrat še niso dovoljeni. — V Sv. Aleša bolnišnico je bila pa odpeljana Mrs. Josephine Kocin, soproga slovenskega papi-rarja in dekoratorja iz 730 E. 160. St. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Iz bolnišnice
Mrs. Rose Petrovčič, 1035 E. 70. St., se je vrnila iz bolnišnice in se nahaja sedaj v domači oskrbi na svojem domu. Prijateljice jo lahko obiščejo.
AS
r r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
A ME RICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 56 Mon., March 9, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Hitler si na vse načine prizadeva, da bi paraliziral naš vojni napor na vzhodni obali. Nemške podmornice potapljajo naše ladje-cisterše, ki nam dovažajo olje. To ni samo resna zadeva radi tega, da izgubivamo ladje, ampak nastaja radi tega tudi pomanjkanje olja in gazolina. Nemške podmornice nam hitreje potapljajo tankarje kot jih moremo graditi. Toda naša zračna in pomorska sila bosta položaj spreminili v kratkem, morda celo prej, predno boste to čitali.
Unija pomorščakov je svetovala ameriški vladi, naj bi poslala na oba obrežja male ribiške čolne, ki bi stražili 24 ur na dan obalo pred, sovražnimi podmornicami. Ko bi moštvo v teh čolnih opazilo sovražno podmornico, bi potom radija to sporočilo obrežni straži, letalstvu in bojnim ladjam. Načrt je priporočljiv iz dveh razlogov: 1) ker bi bilo potreba za tak ribiški čoln samo nekaj mož in 2), kei* bi sovražne podmornice, ki operirajo daleč od doma, ne hotele trositi torpedov na navadnih ribiških čolnih.
Vrhovna naborna komisija je odločila, da so delavski voditelji in časnikarji oproščeni vojaščine. Kar se tiče časnikarjev, sem gotov, da se ne bo hotel noben naslanjati na to olajšavo. Poleg tega je pa tudi vprašanje: ali so časnikarji nenadomestljivi? Kar se tiče delavskih voditeljev velja isto. V delavskih vrstah jih je dosti, ki so kandidati za voditeljsko mesto, torej tudi delavski voditelji niso nenadomestljivi. Na drugi strani pa imamo slučaje, ko se je farmarskim sinovom, ki imajo doma starega in onemoglega očeta, zabranilo dati oproščenje od vojaščine. In vendar bi ti čvrsti kmetski sinovi z obdelovanjem zemlje več koristili domovini, če bi se jih oprostilo vojaščine. Mi ne maramo v tej deželi nobenih slojev, ki bi uživali posebne privilegije.
Naš predsednik je naš vrhovni poveljnik do leta 1945. Njega poslušajmo in mu sledimo. Do leta 1945, ko bo on še v uradu, bomo to vojno dobili, ali jo bomo pa izgubili. Brez edinosti, brez skupnega napora, brez žrtev ne bomo dobili vojne.
Mi imamo dovolj zmožnih admiralov in generalov, da lahko vodijo naše čete. Poglejmo samo generala Mac-Arthurja, ki že toliko časa z malo peščico vojakov drži polotok Bataan proti desetkrat večji premoči Japoncev. Mac-Arthur se je proslavil že v prvi svetovni vojni. Ko je hotel nekoč zvedeti, katere nemške divizije so pred ameriško fronto, je neke noči zbral nekaj svojih fantov in jih vodil do nemških zakopov. Tam si je nabral nekaj nemških vojakov in zdrav prišel nazaj. Od nemških ujetnikov je zvedel vse potrebno. Ko smo imeli leta 1914 sitnosti z Mehiko, se je preobleke! kot delavec, odšel med sovražnika in tam dobil za svoje poveljstvo vse potrebne informacije. Tak mož je MacArthur!
Kongresnik Bill Thom, demokrat iz 16. distrikta, je bil edini demokratski kongresnik iz države Ohio, ki se je udeležil banketa v hotelu Mayflower v Washingtonu, kjer je bila večerja po $100 za osebo. Drugi kongresniki se izgovarjajo, da si on to pač lahko privošči, ker je še samec.
Kaj pravite, gospod urednik, morda bi ne bilo napačno, če bi človek od časa do časa napisal kratko pismo za kako kolono Vašega lista iz New Yorka? Ne bom rekel, da bom pisal samo o takih rečeh, ki jih Vi in Vaši naročniki še niste nikoli brali in slišali. Vendar se Vam utegne New York zdeti toliko pomenljiv, da bi Vam kako pismo od tu ne bilo ravno odveč.
Naj začnem z vojsko, ker ta je tudi v New Yorku nepretrgano na jeziku in na ustnicah vseh. Ko prihajajo bolj neugodna poročila tam od južnega Pacifika, je tudi New York poln vedno bolj očitne kritike. Najbrž je tudi drugod tako. Celo v listih, zlasti Hearstovih, ni kritiziranja ne konca ne kraja. Predsednik Roosevelt je izrekel nekaj krepkih besed v svojem poslednjem govoru na naslov takih kritika-strov, toda vseh ust seveda ni zamašil. Nekateri očitno pravijo: če bo padla še Java, smo ta-kerekoč vojsko že izgubili.
Tem nasproti se je oglasil vojaški izvedenec — vsaj tako se sam imenuje — Peter Paul Cos-grove v tedniku America, ki dokazuje, da Amerika in z njo združeni svet kljub vsem tem začetnim porazom vojske ne more izgubiti. Pri tem ga vodi v prvi vrsti pogled na svet in na razvrstitev vojnih pozorišč.
Takole dopoveduje Cosgrove:
Imejmo pred očmi v prvi vrsti, da je ta vojska zares svetovna vojska v dobesednem pomenu. Zato mora to vojsko voditi tudi svetovna strategija. In to pomeni veliko. Kakor tudi bi Amerikanci radi — po svoji stari navadi — iz sedanje vpjske hitro dobili nekaj za svojd korist, se bodo vendar morali temu hrepenenju odpovedati. Zato začetni neuspehi nič ne pomenijo. Vojska utegne biti dolga in v njej bodo prišle do veljave Hitlerjeve besede: Vojskovanja se najbolje učiš od svojih sovražnikov . . .
Zdi se, da sta Amerika in Anglija, oziroma vsa ABCD — z-družena vojaška sila, v jako mučnem položaju. Boriti se imajo te sile zoper neverjetno močne fronte. Ena fronta se vleče — na levi — nekako od Leningrada do Libije. Druga — desna — nekako od Chunkinga do Avstralije.
Močni fronti sta to in nikakor jih ni podcenjevati. Toda sile
BESEDA IZ NARODA
Picmn 5i Naur Vnflro jemati z obeh strani istočasno, 1 lOMIl) IZ llCW I Of Kfl ne šele eden za drugim. Zakaj
če bi osišče imelo uspeh le na enem koncu, na drugem pa ne, bi to omogočilo zaveznikom, da bi dosegli na drugi fronti tako nadvlado v vojaškem pogledu, da bi zmaga osišča samo na eni fronti jako malo pomenila. Amerika torej more biti premagana istočasno z obeh front, ali pa nikoli premagana ne bo!
Nasprotno pa za Ameriko ne velja ista resnica. Ne smemo pozabiti, da Amerika s svojimi zavezniki zavzema "središčno lego," zato zanjo zadostuje, če razbije le eno fronto, naj že bo levo ali desno. Druga, ki utegne ostati sama na sebi še močna in na videz nepremagljiva, se bo po uničenju prve sama se-sedla. . .
Toliko za danes, gospod urednik, o tej visoki strategiji. Navaden človek najbrž ne boš mogel do dna razumeti teh vojaških "postav" in "pravil," vsaj po sebi sodim tako. Ampak eno le potegneš iz takih razprav v svojo tolažbo in pouk: Učena gospoda pravi, da Amerika primeroma lahko zmaga in bo tudi zmagala!
Ali ni to precej vredno v teh časih, ko slišimo od ljudi tako različna mnenja?
Peter Paul Cosgrove pa še dalje razlaga svojo misel in kadar bo prilika, bom napisal o tem drugo pismo. Pozdravljeni!
Nardžič.
-o-
Sijajna predstava -
Zadnjo sredo večer nam je pokazal, v dvorani šole fare sv. Vida, Rev. Father Andrey iz-vanredno imenitno filmsko sliko, ki je bila govoreča in spremljana s petjem ter z vsemi dogodki, ki so spričevali dejansko, o večni daritvi sv. maše.
Slika je bila vredna, da bi jo videl vsak katoličan, bila je tako urejena, da jo je lahko razumel vsak, četudi ni razumel jezika ali izgovorjave besed, ker je bila Vseskozi spremljena z dejansko sliko za pojasnila. Rev. Father Andrey je žel za to živahen aplavz, na koncu predstave nam je tudi obljubil, da bo priredil še eno tako primerno predstavo v sredo 18. marca, o kateri bo priobčena vsebina še ob času.
Ker je dandanes moderno, da se ljudje udeležujejo filmskih predstav, je toliko bolj važno za nas katoličane, da se p o s 1 u ž u j e m o tudi mi takih osišča imajo svojo slabost v dej-1 predstav, ki so nam v duhovni stvu, da je en konec osi Berlin- užitek. Ni pa samo užitek za
pokazana ta sijajna slika zadnjo sredo večer.
V petek večer 13. marca se bo tudi vršila predstava v šoli, o kateri bo poročano v kratkem, tudi k isti ste že vabljeni. Več o tem bo kmalu sledilo.
A. G.
Razno iz Hubbard Rd.
Kot smo že omenili so oboroženi fašisti lata 1919 prisilili tržaškega škofa dr. Andreja Karlina, da je podpisal re-signacijo. Njegov naslednik je bil škof Angelo Bartoloma-si, ki pa tudi ni mogel dolgo ostati na škofiji. Potem je prišel msgr. Luigi Fogar, Italijan iz Furlanije, ki je bil pravičen mož in ki je skušal ščititi pravice vseh verskih podanikov v svoji župniji, ne glede na njih narodnost ali jezik. Prav radi tega je prišel kmalu v navzkrižje s fašisti. Odno-šaji so postali še bolj napeti leta 1934, ko se je škof Fogar uprl, da bi blagoslovil spcynenik Guglielmo Oberdanka v Trstu. Kot vzrok je navajal, da je bil Oberdank morilec. (Leta 1882 je skušal umoriti cesarja Franc Jožefa, radi česar so ga avstrijske oblasti usmrtile).
Radi tega je začel tržaški fašjo prati njemu gonjo, da se ga odstrani iz tržaške škofije. Čeprav so fašisti mobilizirali proti škofu vse svoje sile, ga niso mogli pregnati. Zato so sklenili, da ga bojkotirajo. K nobeni javni funkciji ga niso več povabili in ovirali so ga celo pri izvrševanju njegovih škofovih dolžnostih.
Ko se je peljal v juniju 1935 v Koper k birmovanju, so ga na potu ustavile oborožene fašistične druhali in priti je morala močna orožniska patrulja, da ga je spremila do njegove palače. Ko se je pomikala procesija proti cerkvi, s škofom na čelu, so priredili fašisti demonstracije. Nastopiti so morali zopet karabinjerji z golimi sabljami in napetimi samokresi. Pri stranskih vratih so prišli v cerkev tudi fašisti, ki so inscinirali pretep. Hladnokrvno obnašanje škofa in pa došla policija je končno vzpostavila red, da se je moglo začeti z birmovanjem.
Rim vsaj doslej še popolnoma ločen svoje druge konice, Tokio Berlin, s svojim rimskim priveskom, se mora tolči sam zase, Tokio zopet zase. če si v mislih skušata podati roke, morata pre-leteti celo Rusijo, Indijo, Tibet in Burmo . . ..Dolga pot, celo samo v mislih!
Nasprotno ima Amerika s svojimi zavezniki tisto prednost, ki jo vojaška znanost imenuje "središčni položaj." Na ta način imajo zavezniki dobno "notranjo" fronto. Omogočeno jim je, da zberejo veliko napadalno silo in jo vržejo kamor sami hočejo. Osišče tega ne more, ker je navezano na svojo "vnanjo" fronto in poleg tega ne more dosti izbirati v pogledu svetovne vojske. Na eni ali drugi fronti utegne osišče doseči lepih uspehov, toda to ima le lokalni pomen in ne upliva na končni izid. Tako uči vojaška znanost in še tako močna vojaška sila mora s temi dejstvi računati. Predpogoj za resnične svetovne uspehe je pa ta, da so zavezniki re8 edini in složni do skrajnih mej.
Praktičen nauk za sile osišča je naslednji: Na vsak način morata Berlin in Tokio z ogromnim naporom združene zaveznike pri
kratek čas, taka slika nam je v veliko izobrazbo. V tej sliki je bil zapopaden ves veronauk, ki je tako potreben, da ga vemo in poznamo tako, kakoršen je v resnici. Prepričan sem, da je vsak, ki je gledal to sliko, želel, da bi jo videl vsak njegov družinski član ali pa v^ak njegov prijatelj.
Radi tega je to zelo priporočljivo, da bi se farani udeleževali teh domačih predstav v velikem števil u, ker je vsestransko to samo njih lastna korist. Pri tem so pa še dohodki za cerkev. Priprave za kazanje takih slik je Marijina družba nabavila in so last Marijine družbe, ki to dela v korist cerkve; to imajo tudi druge fare po večini. Dvorana je domača, filme se lahko najame in predstave se la hko redno vršijo. "Zakaj ne bi ljudje samim sebi storili dvojno dobro, mesto da hite druge tuje in velikokrat nedovoljene slikovne predstave gledati, ki so njim v škodo. Bodimo modrejši in previdnejši, da bo nam v lastno korist. Hodimo k svojim predstavam. Kar vidite v mestu, se vam lahko pokaže tudi doma in o na isti način, kakor je bila
Tako se ti zimski dnevi nekam zavlačujejo, da jih je kar težko prečakati iz dneva v dan, ker kar naprej sneži malo po-malem. Tako sem vsaj malo zaposlen, ko ga moram odmetavati in ko sem pa s tem gotov, se pa vsedem v hiši na stol in čitam naše časopise, kjer ve. dno polno novic. Seveda jih največ od vojne.. S tem pa si jaz ne belim preveč glave, ker mislim takole: sami so se skregali in naj se pa še sami poravnajo. Jaz se ne bom v njih zadeve prav nič vtikal, kakor bo za druge, tako bo pa še zame.
Veliko jih je, ki bodo morali še več pretrpeti, kot jaz, ki sem že pri kraju. Med vojnimi novicami sem pa tudi čital, da ni vse v redu tam na St. Clairju s tisto zadolžnico in sicer, da so nekam vložili par sto tisoč do. larjev namesto, da bi jih bili razdelili med vložnike, pa se kar nekam kaže, da ni vse tako kot bi moralo biti, čeprav se ljudem kar naprej trobi, da se na vse načine mujajo za ljudsko korist. Pa se še jezimo, za. kaj so vojne. To ni prav nič čudnega med tolikim' narodom, saj se še svoj narod prekla med seboj in gleda, kako bi drug drugega izkoriščal za svoj bolj. ši obstoj. Če bi se ne šlo za tiste mehke stolčke, pa bi se marsikaj lahko ukrenilo za ubogo paro, ki je garala in nosila sku. paj.
Saj sem bil že nekoč zapisal, da se je silno težko ločiti od polne mize in če bi ge že, so pa že nasledniki, ki bi se usedli za. njo. Tako poteka čas naprej in pri tem si mislim, da bi bil raj. ši še za naprej živ kot mrtev in če pa še naprej premišljujem, si pa mislim, da je vse skupaj ena "figa," če je tako ali tako.
Vse tako izgleda, da bo vsa zr.deva zopet prišla na dnevni red, sicer je bila že poražena, a zepet odobravana. Da se pa ne boste samo v Clevelandu baha-li s veselicami in plesom, si cu di mi tukaj kaj enakega privoščimo. Ko smo se oni dan sosedje zbrali in ker naš župan ni preveč strog, da bi nam kaj za. branjeval, smo se zbrali in igrali karte in drugo, da smo tako napravili pravo veselico. Naš Eddie pa nam je igral vesele poskočnice, mi smo se pa vrteli, da je bilo veselje.
Za tisti večer sem si bil obul tiste čevlje, ki radi plešejo. Rečem vam, da so me nosili okrog več kot 60 milj na uro. Poleg vseh drugih izvrstnih plesalk sva se bila zavrtela tudi z Mrs. Matevž Mauko iz Dock Rd. Tako sva se vrtela, kot dva prava mladeniča. Veselje pa se nam obeta tudi še zanaprej. Že sedaj so me dekleta naprosile ali "prištimale," da bom dan pred prihodnjo veselico lupil krompir, da ga bo dovolj za tisto pojedino. Ker sem pa tako naklonjen ženskam, jim pa tudi tega nisem hotel odreči. To pa samo zato, ker vem, da ima-je tako veliko zaupanja v me, da vejo, kar se jaz postopim, tudi naredim. Kako mi bo šlo od rok s lupljenjem krompirja, bom pa že enkrat povedal.
Pozdrav,
Frank Leskovic
Ustanovljena 1. januarja, 1939.
Inkorporirana 13. Ohio.
marca, 1939 v
Glavni sedež: BARBERTON, OHIO
i
ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške pr®isl!'
Pristop od 1C. do 55. leta.
$1»
Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu d°
pogrebnih stroškov.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organizac"e'
GLAVNI ODBOR:
Predsedn'k: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, O. Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St.. Cleveland, Drugi podpredsednik: MICHAEL TOMSIC, Box 286, Strabane, P«1"8, Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O.
"se z' u Ka
Vi
»j fte !Pojd "Si t, i'sljevi
toner
% m: fa »or »tela -dam SaJ ni< 6 bi v
Hi!
"jigo j ! Pevk
fete c
NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W
berton, O.	'dO
Drugi nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Clevela11"' Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, 0.
FINANČNI ODBOR:	, ±
Predsednik in prvi odbornik: AUGUST P. SVETEK, 478 E. 152»°
Cleveland, O.	.J
Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, °n Tretji odbornik: JOHN ROŽANCE, 469 E. 149 St., Cleveland, Ohi°-
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Wat 1067 Sutherland Ave., Akron, O.
Cenjeni sodelavci!
Ju il,
,11
V nedeljo, 1. marca, se je pričela tretja kampanj3 )f lB' ^ Slovenske moške zveze v Ameriki in bo trajala do 1. leta.
Upam, da ni člana med nami, ki bi ne bil pripravlj®" vovati vsaj nekaj svojega časa za napredek naše lepe ® ganizacije. Dolžnost vsakega člana je, da pridobi v teJ panji vsaj enega novega člana za svojo podružnico in ^Lfcti moško zvezo. Pa to ne mislim samo enega ves čas ka" .Ai' ampak vsak mesec v kampanji po enega novega člana.
boste najbolj pokazali, da ste res agilni in pripravljen' vati za napredek organizacije in za končen uspeh na®e.f J
Apeliram na vse članstvo, da pri svojih podružnic®1® razmotrivate, kako bi kampanja najbolje uspela, da b1 ^ korist vaše podružnice in zveze, če ima kateri izmed ^ kakšno posebno dobro idejo, je prošen, da nam to spor°c' ni urad, da bomo isto sporočili tudi še ostalim podružnic*^ Pri tem, ko agitirate za nove člane v odrasli odde J
:*«odi
h sn
Ni V(
fes Mlete}. Pet nav
'j v 1 crez '•i. obt In v
N
i ia 11 Pa
ft K B,
'Da. >di Peč ^di S
udi

"T
V
v
nikakor ne smete pozabiti na mladinski oddelek, ker Je" da delujemo tudi za bodočnost naše organizacije, kateie moremo zagotoviti brez naših mladih fantov.
V prvi kampanji naše zveze smo pridobili 161 n°!. nole^" nov; v drugi pa že 190 in v tretji pa upamo kar na 'J članov. ■ Vprašam vas člani, ali boste vsi sodelovali, da se ^ še upanje tudi uresniči? če se strinjate s tem, tedaj ^ brez vsakega odlašanja, kajti če bo že začetek dober, te ko brez skrbi zremo na popolen uspeh ob koncu kamPa jfj Za vsakega novega člana bo zveza plačala 25 CeI1 jjl grade. To res ni velika vsota, a če pomislimo, da pridobil v tem času 12 novih članov, bo lahko z na£ra % svoj celoleten asesment. Posebno nagrado v vsoti deb j jev pa bo podaril glavni tajnik podružnici, katera bo P ^ najvišje število novih članov v tej kampanji, število Pa,,} presegati vsaj 25 novih članov. Torej, katera podi'uZn dobila to nagrado ob zaključku kampanje?
Z bratskim pozdravom,	g JI
Vincent H. Lauter, gl. taJn
-o-
žak je priletel z e
> t 'Seve "Ste f
_ ^ f ilffaj >.
hS
s
FOR
ICT0RY
BUY UNITED STATES
BONOS * STAMPS
iiiiiiiiniiiiiiiiiii
Če
verjamete al' pa ne
iiiimmiiiiimii
Ta-le je priletela iz Collin-wooda in nosi garancijo žive resnice, kot mi je zatrjeval prijatelj Martin.
Pri' ongavi hiši je prišlo do diplomatskih zapletljajev in to iz tako malenkostnih vzrokov, da jih skOro ni vredno omeniti. Njej se je po nesreči ješprenj prismodil, on ga ji je pa iz same nagajivosti v glavo zadraj-sal. Nakar mu je ona iz same prijaznosti in dopadljivosti poveznila kastrolo čez ušesa. Vidite, sama lepa domača zabava.
Pa je vendar njega tako navdušila, da .je odrezal od ženine sušilne vrvi en kos (to je pa res napravil'iz same škodoželjnosti), pa je stopil ven na verando, stopil na stol, privezal en konec vrvi na tram, drugega pa sebi lepo okrog vratu in z ganljivimi besedami: "Na, vrag babji, zdaj pa le pali ješ«

štrbunkom na tla in se P p; čutno udaril v tisti de
ki se med olikanimi ^ izgovarja na glas, nit1 št-, če ni ravno sila. jj, Možak nekaj časa
tem se pa počasi . otiplje, če si je zbil n* Ji njenem telesu kak j« proti stropu verande, kJ y sel konec vrvi, potem Pa no izjavi:	j i'1
"Vidiš jo postajne, človek pri vsej tej 11 še skoro ubil!"
---0—J|tci':
Kot izkazuje ljudsK«, j leta 1940 je v Zed. dr^/ 077 mest z nad 10,000 P ci.
prenj.!
i"
sunil stol od sebe in
skočil onemu svetu nasproti.
Pa je bila vrv preperela, ali kaj, in se je utrgala. To je pa rodilo hude posledice, ker mo-

aj
ež %
siti "to'
V ^
v S
H
S' °l> t
S
>
Iti
■rav
S.
$


A
lerl
dris®
M.
ireistf*
SATAN IN IS K A RIO T
Po neznikem Izvirnik« K. Jbji
"Ami
, Pak master Dunker, z ad0 damo v gorovje Mogol-Pa
do
«1»
.zacije-
O.
nd,0 r»»•
2nd (0
z vez«


gorovje še v kočiji povrh, njo ne da nikamor priti ' Kako ste si mogli naložiti
0	veliko odgovornost — ? J ste morali sami vedeti, da Pojde!"
yilaf nJ8em prav nič'do'
\ ' da POJ de. Lady _Je rekla, da mora tako ""dva z odvetnikom pa J»ala ubogati. Kaj sva si Ali bodete lepi mla-s . . ugovarjali —? Jaz e J.nisem mogel. In mislim, yprasali neworleanskega to«J a' kaJ rajši študira; ipMP0StaVe ali Jepe oči mla e' bil priznal, da raj-
op! T ■ * .
et»bit	nisem in ne mo-
i 11 odgovoren za to, kar se 2godu0
^godilo Se je.
pogliSrrt0 krenili s ceste nismo oil!* naPreJ • Šlo je navz-»Jletei misliH' kočija se b0
!isoč koscev'pa iai v, ,da s« "bogi konji
črP Ali Pa smo bre-reke
1	°bti.
(a otela. iami
m potoke in mi-
cali bomo.
eer. taki luknji smo tičali J.°Poldne, ko so nas na.
i Srg°ll0ni- Sto proti ene-
memu ___j t
, y . u ! In sam sem
UstreZJ!ka so že kar izpočet-bil J . S.koz_la> odvetnik pa
\et id
Še preden sem
.Prijeti za puško, so me VSeh strani> dvaj"
seifteset pesti__. Bil in br. ... °koh sebe, pa mi ni nič
na ti °blek<) so mi raztr. pa a So me vrgli in zve. .im avlekli v prelepi kraj,
XfiPTUje Kleki ce." •j)^11 Peči — v>
Tučii ^ZUate tisti kraJ'?"
peči Sm° namenjeni k
•gorate iti!"
? Kdo pravi?"
~>J Werner."
JO
'a." a
vil
3 f
*!» Hai v ,ev«da.'
e še b'n kedaJ tam?' 1 Pa
so spravili k Beli
J* tudi odvetnika in

Ste, V
JT^j." O*
N^

a Winnetou pozna
,m°ram, da sta se z prijatelja- sil-
Sta zvedela, da je

arta
Za nami. Posebej
V6 bl1 k°j ves vnet, ne-»iti ' Je silil
''A ^am
-'lisij. " Popišem Belo peč!
Pav^strm hrib- Cest0"
Sje'CoJu okrogel grad, belo
fe SP;rata> siebrišče>
'b°<H
Jo moramo
vidite pod seboj
m pomole. Mi-
Hi slaven stavbar jo
M arin pa j'e le naravna ki «a«dež"
1 tege U teea naravnega ^°tiii k trdo ob stenah. bre£ je gosto zara-Za njim pa in na njej
%
t
tfa„5rm°vjem

Jo
Planota
Snt„ .	in na i
Si Ti M°gollonov.»
Pri žene in otroke
N! v • •
Ni. Ltisti lePi kraj so nas *o v, Zani smo bili, v en CH ^ vtaknili vse tri.
Ht ioV'Johnel od jeze'
S k 1 °d strahu. Straho-4 a, uJet>1ctma Je vdano pre-
: bi
8hat;"0lv-°- Rekla je, če
^ J P1 »sel po njo in jo K^libol
g vsa ^C^ely Sneli vezi in danes
te dalje!" loči
v drug šotor, etnika zvezanega,
^.8v°bodno hoditi po tij(1 Ju sta straži 1 a rdeč.
Pa sqwawe. Zdi
se
&OCX&
mi, da se je poglavar zagledal v njene oči.
Opoldne pa se je nekaj zgodilo, kar vas bo gotovo zanimalo.
Prišli so po mene in me peljali med šotore. Starejšine so bili zbrani. Privlekli so tudi odvetnika. Zasliševati so naju menda mislili.
In prav tedaj so ogledniki prišli z nekim jezdecem, ki bi bil rad govoril s poglavarjem. Bel človek je bil. Ko ga je zagledal odvetnik, je zakričal ko obseden."
"Je povedal njegovo ime?" "Da. Izprva mu je rekel Small, Small Hunter, potem pa Jonatan Melton."
"In kako je učinkovalo tisto ime na jezdeca?"
"Prestrašil se je izprva, pa se razveselil."
"In kaj je rekel?" "Govorila sta s poglavarjem, nisem čul, kaj mu je pravil. Dolgo in naporno pot je imel za seboj, menda je vso noč jezdil, tako je bil utrujen, da je moral sesti, in njegov konj je bil ves poten in prašen."
"In kako se je obnašal poglavar?"
"Izpočetka je jezdeca temno gledal, med pogovorom pa se mu je obraz razjasnil in nazadnje je celo kadil pipo miru z njim."
O jej —l"
Da, o jej —! Dobro namreč vem, da je tisti človek eden Meltonov, in sicer glavni slepar in lopov."
"Ga poznate?" "Odvetnik je pravil." "Ali je imel tisti Melton torbo usnjato torbo pri sebi?"
"Da. Torbo iz črnega usnja. Črez ramo jo je imel obešeno."
"Kaj je storil poglavar z njim?" "Šotor mu je dal." "Veste za njegov šotor?"
"Vem. Poleg tistega stoji, ki so v njega pozneje tudi mene vtaknili."
"In kaj je počenjal Melton v taboru?"
"Šel je v šotor, pa se kmalu spet vrnil in prišel k nam." "Je imel torbo še pri sebi?" "Ne več."
"Pustil jo je v šotoru —. Dobro, da vem! No, — in dalje!" "Prišel je k nam, se lotil odvetnika, ga dražil in se norčeval iz njega pa dejal, da bo moral umreti na kolu, ko se vrne. jo Mogolloni z bojnega pohoda
_ M
"Z bojnega pohoda —? Ali so Mogolloni z Meltonom govo. rili o napadu?"
"Nič nisem čul. Melton je prvi omenil bojnj pohod. Pač pa sem opazil, da Mogolloni nekaj pripravljajo."
"Nijore mislijo napasti, konje pojdejo krast."
"Nijore —? In Nijore seveda ničesar ne vejo o nakanah Mogollonov —!"
"Vse vejo. Pripravili se bodo."
"Well —! Stvari se razvijajo zelo ugodno za nas in zadeva je čisto jasna! K Nijoram jezdimo enostavno, se jim pridružimo pa osvobodimo damo in odvetnika."
"Hm —! Si bom menda premislil."
"Zakaj —V' se je čudil. "Najprvo moram videti njihov tabor."
"Tabor Mogollonov —? V medvedov brlog se mislite podati —'!" "Mi na misel ne hodi! Pripovedujte rajši, kako ste jim ušli!"
t Dalje prihodnjič)
-o-
Najzgodnejša velika noč te-kpm enega stoletja je bila 22. marca 1818.
1942 MARC 1942
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
22.-
MARC
-Dramsko društvo
zvezda" priredi igro ob 3:30 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
22.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma.
28.—Društvo	Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ zabavna prireditev v avditoriju SND.
29.—Dan	Rdečega križa v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob treh popoldne.
APRIL
11.—23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju SND.
11.—Podružnica št. 8 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19.—Društvo Najsv. Imena v 'Našaffari sv- Vida Priredi veliko prireditev v korist cerkve v cerkveni dvorani.
19. — Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi koncert in opereto "Desetnik in sirotica" v SDD na Waterloo Road.
19.—Društvo Presv. Srca Jezusovega, št. 55 SDZ priredi plesno veselico v dvorani sv. Pavla na 40. cesti.
19. — Pevski zbor "Planina" priredi koncert v SND, Maple I Heights, Ohio.
19,—Društvo Bled, št. 20 SDZ praznuje 25-letnico obstanka. Ob 2:30 blagoslovitev nove zastave, potem program v SND, zvečer banket. 25.—Društvo Lucky Stars,
11.—Društvo	Ložka Dolina; št. 61 SDZ, plesna veselica v priredi ples v Twilight Ball- i avditoriju SND. room j 26.—Pevski zbor Zvon prire-
12.—Glasbena	Matica pomla- ;di spo™lada^ki koncert v S. N. danski koncert in ples v avdi toriju SND.
12.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine, priredi ples v šolski dvorani sv. Kristine.
12.—Godba fare sv. Lovrenca priredi koncert v SND na 80. cesti.
i D. na 80. cesti
26.—Spomladanska priredi-mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
MAJ
3.—Podružnica št. 41 SŽZ, priredi Materinsko proslavo v
cesti, začetek ob štirih popoldne.
24. — Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave.
JUNIJ
7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove.
14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave.
21.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ praznuje 40 letnico obstoja v SND na 80. cesti. Ob 7:30 zvečer banket in potem ples.
JULIJ
12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
AVGUST
23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
OKTOBER
10.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska	godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert,
zvečer pa ples.
v -0-
čudakova oporoka
17.—University	Club, kon- ;SDD na Waterloo Rd. cert v avditoriju SND.	j 10.—Podružnica št. 10 SŽZ
18.—Društvo	Clevelandski: bo imela proslavo 15-letnice Slovenci št. 14 SDZ priredi ustanovitve in bo priredila Ma-plesno zabavo v Clair Ave.
Na italijanskem otoku Vivari je umrl v starosti 74 let neki Lachiancha, o katerem so mislili vsi, da je velik revež, že desetletja se je hranil vsak dan s 70 grami mesa — drugega ni jedel.
Manifestacija Slovencev
(Nadaljevanje s 1 strani)
roke s Čehi, ti pa s Poljaki in Rusi.
Leta 1918 nismo dobili pravic, je poudarjal Mr. Trošt, ker ni bilo pri mirovni konferenci stare Rusije. Zdaj bo to drugače in Slovani bodo imeli pri sklepanju premirja močno zagovornico v Rusiji.
Govornik je tudi izjavljal, da je registracija Primorcev v sta. tušu sovražnih tujcev veliko razžaljenje. Napeti moramo vse sile, da to popravimo. Naše predstavništvo v Washingtonu bi moralo to izvesti že davno.
Končno je govornik vzklik: nil: "Ne odpuščajmo Nemcem, ne odpuščajmo Italijanom!" Buren aplavz je sledil tem krepkim besedam.
Nato je bil predstavljen Mr. Bratina iz New Yorka, ki je organiziral že slično akcijo v New Yorku in Brooklynu in ki se imenuje "Udruženje jugoslovanskih manjšinj." Veselo je presenečen, je rekel Mr. Bratina, nad tako sijajno manifestacijo, ko je danes tukaj. Naša bodočnost zavisi od nas samih. Ce smo mi prepričani, da imamo dovolj volje pomagati sebi in svojim doma, bomo tudi uspeli, je poudarjal govornik. Tudi v Ameriki imamo proti sebi mnogo sovražnikov. Tukaj je italijanski grof Sfor-za, ki organizira Italijane. Ta. ko se moramo organizirati tudi mi, da nas ne bodo poteptali.
Potem je Mr. Urbančič predstavil svojega starega znanca, vseučiliščnega profesorja dr. Boris Furlana, kateremu je
Zato si pa lahko predstavljamo
splošno začudenje, ko so iz nje-lzbornica izkazala spoštovanje SND na St.i terinski dan v Slovenskem do-igove oporoke izvedeli, da je za-!s tem, da je vstala in ga toplo
19.—Dramski zbor Ivan Can. kar, predstava in ples v avditoriju SND. '
mu na Holmes Ave. 10.-
pustil osem milijonov lir vredno i pozdravila.
Mladinski pevski zbor j imetje. Vse to imetje pa je za-1 Dr. Furlan je govoril v glo-črički priredi koncert in Mate-! pustil svoji občini, da bi zgradi- boko zamišljenem govoru o trp.
ti i n n i r /a	man 1 n tta	U \T I \ — „ O A 1	i	i i • v •
rinsko proslavo v SND na 80. la moderno bolnišnico.
Gornja slika je bila posneta ob priliki bojev na Mar shall otoku. "Številka ena nam kaže kjer sta bili poškodovani dve japonski bojni ladji, številka■ dve, kjer je bil japon-cem uničen hangar in številka tri, kjer so bile zažgane oljne zaloge v bližini pristanišča pomorskih letal.	•
Kanaas/ci premier W. L. Mackenzie King si je ogledal ameriške vojake, ki so se udeležili neke slavnosti v prestolici Kanade. — Slika je bila posneta pred poslopjem parlamenta v Ottawi. Kanadčani so navdušeno pozdravljal naše korenjake, ki so se postavili kct se spodobi Amerilcuncem.

ljenju in preganjanju našega naroda in vseh peklenskih političnih spletkah naših sovražnikov, da bi naš narod uničili. Njegov obširni govor bomo v celoti priobčili jutri.
Nato je Mr. Urbančič poklical oder in predstavil Mrs. Dobnikar, mater pomorščaka Louis Dobnikarja, ki je prva slovenska žrtev v tej vojni. Na. rod ji je izkazal toplo ovacijo.
Zatem je bil poklican k besedi naš sivolasi, pa še vedno mladeniško živahni msgr. Vitus Hribar, ki je povedal, da ne more razumeti, kako bi se moglo smatrati Primorce za sovražne tujce, najsi so tudi italijanski državljani, ker so se vedno borili proti Italijanom. Proti temu moramo protestirati vsi Slovenci, ne samo Primorci. Poudarjal je, da bo prišel čas, ki morda ni več daleč, ko bo Slovan vladal vsemu sve. tu. Leta 1960 bo več kot polovica Evrope slovanske. Nemci so napravili to napako, da so si izbrali Hitlerja za boga, ki mori in krade, a pravega Boga so izgnali, zaprli šole in pognali duhovnike iz naroda.
Slovani ne bodo prosili milosti, je izjavljal govornik, ampak bomo svoje pravice zahtevali. Ko smo šli v Ameriko, so nam naši doma rekli, da smo nespametni.' Toda menda je bila to božja previdnost, ker smo zdaj mi edini, ki lahko pomagamo svoji rodni domovini. Ju. goslavija bo večja in lepša kot je bila, zato vzkliknimo vsi kot eden: Živela naša velika in veličastna Amerika! Živela velika in bolj srečna Jugoslavija! Gromovit aplavz je sledil tem besedam.
Mr. Urbančič je nato povedal, da je odbor sestavil razne resolucije, ki bodo poslane s tega zborovanja: predsedniku Rooseveltu, državnemu tajniku Hullu, premierju Churchillu, ruskemu poslaniku Litvinovu, jugoslovanski vladi, kongresni-koma Youngu in Sweeneyu, če. ški vladi, poljski vladi ter našim rojakom v Južno Ameriko.
Te resolucije bomo v kem priobčili v celoti.
Predsednik shoda je vprašal navzoče, če so voljni sprejeti te resolucije. Orjaški "da" je bil odgovor.
Potem je govoril še tajnik odbora, Joško Penko, ki je poudarjal, da nam vse resolucije ne pomagajo nič, ako jih ne realiziramo in uresničimo. Priporoča, naj se ustanovi močna obrambna organizacija. V Clevelandu naj bi bilo središče te organizacije, ki naj bi potem razprostrla svoje veje po vsej Ameriki. Pri tej organizaciji naj vlada toleranca, naša akcija mora biti skupna, naš cilj eden. Ne samo jaz in ti, ampak vsi bomo delali. S skupnim delom, s skupno akcijo bQmo tudi uspeli in obrisali solze našim trpečim bratom in sestram.
Godba, katero je preskrbel Mr. August F. Svetek, je zaigrala ameriško himno, katero je narod stoje poslušal. Predsednik shoda se je še enkrat toplo zahvalil vsem za tako sijajno udeležbo ter zaključil zborovanje ob 6:30 zvečer.
Tako se je zaključilo to uspešno zborovanje naših Slovencev. Smatramo, da je imela ta manifestacija ogromen pomen in da bo posledica močna organizacija, ki bo stala na straži za pravice in za svobodo svete slovenske zemlje. Narod je pokazal, da je pripravljen delati, zato naj voditelji gledajo, da bo šla stvar živahno naprej in da se pridobi za organizacijo vsakega ameriškega Slovenca.
Da vlada za stvar veliko zanimanje, je dokaz to, ker so bili na včerajšnjem zborovanju ljudje od vsepovsod. Vsa čast jim in ponosni smo nanje.
Let Your Answer to Bombs Be
We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as if your very life depended upon it It doesI
MALI OGLASI
Zelo lepa prilika
Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x)
KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA
na St. Clair Ave. Razpis službe natakarja!
Klub društev S. N. Doma razpisuje službo natakarja (bartenderja). Katerega veseli prevzeti to službo, in če ima zmožnosti, naj se pismeno javi do srede, 11. marca do 5. ure zvečer v uradu v S. N. Domu, 6409 St. Clair Ave. _(56)
Ves nov 1942 stenski papir!
Cena na debelo za vsakogar
VARNIŠI, ENAMEL Vsa barva in stenski papir po znižanih cenah
Glenville Wallpaper & Paint
10018 ST. CLAIR AVE.
_blizu E. 101. St. _
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists krat-1 Vogal St. Clair Ave. in E. 68th I	ENdicott 4212

Na sliki je pilotka Virginia Farr, stara 22 lett doma, iz West Orange, N. J. je ena izmed ženskih pilotk, ki bodo vodile letala iz Amerike v Anglijo, ker sedaj primanjkuje moških pilotov.
Za las je manjkalo
ROMAN
"Ah, torej je grofica Claudi-, dvorišču je našel državnega
euse," je nadaljevala Diana, "ta ženska, ki jo vsi spoštujejo kakor svetnico. In jaz, ki sem šele oni dan občudovala njeno gorečnost pri molitvi — ter sočustvovala z njo iz globine svojega srca — jaz — Ah! Zdaj šele vidim, kaj so prikrivali pred menoj!"
Ves nesrečen zaradi polomije, ki jo je bil zagrešil, se je mladi odvetnik opravičeval:
"Gospodična, nikdar si ne bom mogel odpustiti tega, da sem imenoval to ime pred vami!"
Ona se je otožno nasmehlja-
la.
"Gospod, morda ste mi s tem storili veliko uslugo. Toda, prosim vas, pojdite in poizvedite, koliko resnice je na teh govoricah."
Odvetnik še ni prišel daleč, ko mu je postalo jasno, da se je moralo nekaj zgoditi. Vse mesto je bilo videti vznemirjeno. Ljudje so stikali glave in govorili ter živahno diskuzira-li. Kmalu je naletel na skupino treh gospodov, s katerimi se je bil seznanil, odkar se je nahajal v Sauveterreju. Eden izmed njih ga je prijazno nagovoril :
"Nu, gospod, kakor kaže, se vaš klijent lepo zabava na prostem."
"Ne razumem vas, gospod," je Folgat odgovoril z ledenim mirom.
"Kaj? Vi ne veste, da je vaš klijent zbežal?"
"Ali ste o tem prepričani?"
"Gotovo. Beg je odkrila žena enega mojih delavcev. Ko je šla zjutraj pod staro obzidje, da nažanje trave za svojo kozo, je videla v zidu veliko luknjo. Žena je o tem nemudoma obvestila stražo, ki je nato o tem
obvestila državnega pravdnika _>>
Folgatu to ni še zadostovalo. Vprašal je:
"Nu? In gospod de Boisco-ran?"
"Ne morejo ga najti. Povem vam, gospod, da je prav tako, kakor vam pripovedujem. Za to imam zagotovilo nekega človeka, kateremu je to zaupal neki uradnik z županstva. Pravijo, da je ječar Blangin sam za. pleten v stvar."
"Upam, da se kmalu zopet vidimo," je dejal odvetnik ter naglo odšel proti mestni ječi, okrog katere se je gnetlo več kot sto oseb. Na jetniškem
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
pravdnika, policijskega načelnika, žandarmerijskega stotni. ka, Seneschala in, naposled Galpina. Preiskovalni sodnik je bil videti nenavadno bled in silno slabo razpoložen. Za slednje je imel dovolj vzroka.
Kakor Folgat, tako je bil tudi on takoj obveščen o stvari in se je z enako naglico opravil in pohitel k ječi. Spotoma se je prepričal, da se je javno mnenje ostro obrnilo proti obtožencu, ampak da je bilo obenem tudi sovražno razpoloženje pro. ti njemu, preiskovalnemu sodniku. Vso pot so ga ljudje me. rili s posmehljivimi pogledi, kakor bi mu privoščili, da mu je ušel njegov jetnik, a dva moška ste celo zamrmrala, ko je šel mimo njiju:
"Gospod krvnik je ogoljufan _i"
Prvi, ki je uzrl Folgata, je bil Galpin, ki je takoj stopil k njemu ter ga vprašal:
"Nu, gospod, ali ste prišli po novice?"
Folgat ga je mirno pogledal ter s hladno vljudnostjo odgovoril :
"Slišal sem vsakovrstne govorice, ki pa me ne vznemirjajo. Gospod de Boiscoran se predobro zaveda svoje nedolžnosti in ima preveč zaupanja v pravičnost, da bi mislil na pobeg. Jaz sem zgolj prišel na pomenek z njim."
"In v tem ste imeli prav!" je vzkliknil gospod Daubigeon. "Gospod de Boiscoran se nahaja v svoji celici in nič ne ve o teh neumnih govoricah, ki se širijo o njem. Kajti jetnik, ki je zbežal, je bil Trumenctf — lahkonogi Trumence, katerega so držali v ječi tako zaradi lepšega in ki je bil ječarjev neuradni pomočnik. On je bil ti^ sti, ki je izkopal luknjo skozi zid in jo pobrisal, nedvomno prepričan, da je nebo prijetnejša streha nego krov najfinejše ječe."
Malo vstran od skupine je stal je'čar Blangin ter se delal zelo užaljenega.
"Odvedite gospoda k jetni ku," mu je naročil Galpin, ki se je najbrž bal, da bi ga go. spod Daubigeon ne začel vpričo ljudi pikro zbadati, kakor ga je vedno, kadar sta bila sama. Ječar se je priklonil do tal in ročno ubogal zapoved. Ampak komaj sta bila z odvetnikom sama v veži poslopja, je že napihnil lica ter se potrepljal po njih, rekoč:
"Vseskrižem smo jih potegni li!"
Nato se je na polna usta zasmejal. Folgat se je delal, kakor bi ga ne razumel, kajti vedel je, da bi ju lahko kdo videl in slišal.
"Pa to še ni vse!" je nadaljeval Blangin. "Zandarji so na lovu. Kaj, če bi ujeli ubogega 6131 St. Clair Ave. Trumenceja? Mož je takšen vhod na 62. cesti, Knausovo po- bedak, da bi najzabitejši sod-slopje.	(March 5, 9, 12) nik v petih minutah izvabil nje.
ROJAKI,
govo skrivnost iz njega. Kdo pa bi bil potem v precepu?"
Folgat je še vedno molčal, kar pa onega ni nič motilo. Mož je spet povzel:
"Jaz si želim samo ene stvari, in to je, oddati te ključe čim prej mogoče svojemu nasledniku. Sit sem že tega ječarskega poklica. Vrh tega mi nameravajo dati pomočnika, nekega bivšega narednika, ki je strašno siten in natančen. Ah, bojim se, da je konec lepih dni za gospoda de Boiscorana; nič več tajnih obiskov, nič več sprehodov. Poslej bodo pazili nanj noč in dan."
Blangin je pripovedoval vse to, stoječ na vznožju stopnišča. Toda ko jje opazil Folgato>vo nestrpnost, je dejal: "Toda pojdimo gori." Folgat je našel Jacquesa ob-, lečenega na postelji in takoj mu je bilo jasno, da se je morala zgoditi nesreča.
"Spet eno upanje uničeno?" ga je vprašal.
Jetnik se je s težavo dvignil, sedel na rob postelje ter obupano spregovoril:
"Jaz sem izgubljen — brezupno izgubljen!" "Ne!"
"Samo poslušajte!" In nesrečnež je natančno opisal dogodek v hiši grofa Claudieuseja, Ko je zaključil svoje pripovedovanje, je odvet. nik dejal:
"Prav imate. Če grof izvede svojo grožnjo, utegnete biti obsojeni."
"Vi mislite reči, da potem ne morem uiti obsodbi. Nu, toda ni vam treba biti v dvomih, kajti on bo izvršil svojo pret-njo."
Nato je brezupno zmajal z glavo ter nadaljeval:
"In kar je pri tem najslabše, je to, da mu tega niti ne mot-rem zameriti. Kajti on ni le ljubil,svoje žene, temveč jo naravnost oboževal. Ona je bila njegova sreča, njegovo; življenje. Ko sem mu jo vzel, sem ga s tem oropal vsega, kar je imel—da, vsega! Dokler nisem videl njega, presunjenega' od sramote in srda, nisem niti vedel, kaj pomeni prešestvova-nje. V enem §amcatem trenutku je izgubil vse. Njegova žena je imela ljubimca; in njegova najljubša hči ni bila njegov otrok! Moje trpljenje je veliko, toda prepričan sem, da nič v primeri s tem, kar mora prenašati on. Kako naj torej pričakujem da ne bi porabil proti meni orožja, ki ga ima v rokah? Vem, da je zahrbtno, ne-
pošteno orožje; toda mar sem
bil jaz pošten in odkrit? To bo
podlo, nizkotno maščevanje,
porečete; ampak ali je bil moj
greh kaj manjši? Jaz si upam
reči, da bi na njegovem mestu
storil prav to, kar bo on storil _it
Folgatu je bilo, kakor bi bilo treščilo vanj.
zabiti."
"Ni mogoče, da bi verjeli, kar govorite," ga je prekinil Folgat. "Saj dobro veste, da bi vas ne mogla nikdar pozabiti."
V nesrečneževih očeh se je vtrnila debela solza in s' pridušenim glasom je odgovoril:
"Vi ste v,pravem. Moja smrt bi bila tudi njena smrt. Ampak
zbežali iz grofove hiše?"
Jacques mu je povedal, da je bil po tistem dogodku kakor pijan in da ni vedel, kaj dela in kod hodi, dokler se ni napo sled znašel skoro doma. Potem se je streznil ter se obrnil. Ječar Blangin ga je že pričakoval pri izkopani luknji, kajti bilo je že dve po polnoči in mož je bil že v skrbeh za svojega jetnika. Potem se je vrgel v svoji celici na posteljo ter v hipu zaspal, kajti bil je na smrt utrujen. Toda spal je silno slabo, kajti vso noč se je v sanjah videl vklenjenega na galejah, ali celo na poti na mori-šče.
Odvetnik je le s težavo zadrževal solze. "Ubogi mož!" je mrmral.
"Kajpak, ubogi človek!" je ponovil Jacques. "Le zakaj nisem poslušal nagiba, ki me je {obšel sinoči, ko sem se znašel na cesti, ki je vodila domov? Zakaj nisem šel domov, v svojo sobo ter si pognal kroglo v možgane? Potem bi zdaj več ne trpel."
"Toda vaši starši!" je protestiral odvetnik.
"Moji starši? Mar mislite, da bodo preživeli mojo obsodbo?"
."In gospodična Chandore!"
Jacques se je stresel in vročično odgovoril:
"Saj prav zaradi nje bi moral vse skupaj končati. Uboga Diana! Ni dvoma, da bi silno žalovala, ko bi zvedela o,mojem samomoru. Ampak ona je še mlada, komaj v svojem dvajsetem letu. Spomin name bi kmalu pobledel v njenem srcu in čas bi kmalu zacelil njene srčne rane. Živeti, se pravi po-
muth iz Chicaga, ki služi v ameriški armadi na Filipinih še postavi, da je sam. spravil s poti krog 116 Japoncev.
Med aretiranimi neprija-teljskimi tujci je tudi princ Franz Hohenlohe, star 27 let, katerega so pridržali na Ellis Island, N. Y.
da bo igra izgubljena in potem obupujte. Saj še niste obsojeni! Daleč od tega! Nedolžni ste in naposled je nad nami tudi višja pravica, ki popravlja
nedostatke in zmote 1 s pravice. Kdo more ^ grof Claudieuse res pri ti nam? Saj niti tega ne' ali ni morda že izdihnil'
'A kam ste krenili, ko ste kakšno življenje pa jo čaka po
mislite, kako ji bo pri duši, ko si bo morala dan za dnevom ponavljati: 'On, katerega edinega na vsem širnem svetu ljubim, je na galeji, v družbi najnižjih kriminalcev, osramočen za vse življenje.' Ah, smrt bi bila tisočkrat priporočljivejša _t"
"Jacques, gospod de Boiscoran, ne pozabite, da ste mi dali častno besedo!"
"Dokaz, da tega nisem pozabil, je dejstvo, da sem tu. Toda nič ne marajte, saj ni več daleč dan, ko me boste videli tako uničenega in strtega, da mi boste sami potisnili v roke samokres."
Ampak mladi odvetnik je bil eden tistih ljudi, ki jih zapreke samo bodrijo k nadaljnjemu naporu. Zato tudi zdaj ni obupoval, temveč bodril jetnika:
"Počakajte vsaj tako dolgo,
Na sliki vidimo braziljske mornarje, ki so bili t. iz potopljene braziljske ladje Olinda, katero so sov~ . torpedirali na Atlantiku. Slika je bila posneta v Off v Norfolk, Va,	v&a
vsald slovenski hiši
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina fl
6117 St. Clair Ave.	HEnder»tfp
podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v
"A.ME1UŠKJ T)OMO V/JVI"
Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpote\