(zdaj Bozdag.) Žafran so Rimci vinu in mazilom pridavali. DomA je ta cvet u ju- trovih deželah; po Europi razširjen je bil še le ob času križanskih bojev. — Slono- va kost je zob slonov, znane velikanske zveri, ki u Azii, posebno na Hindostauskim živi. Pod imenom India so pa stari tudi afrikansko deželo Etiopijo zapopadali, kot domovino tamnobarvaniga človeškiga plemena. — Sabeji so bili bogat teržen narod u srečni Arabii. Njih glavno mesto je bilo Saab a. Okolica je rodila dragoceno kadilo, miro itd. K Alibi, narod na južno - izhodnim bregu euksinskiga morja. Marljivo so ru- dovali in železo obdelovali, ter s železnino in jeklenino po celim svetu tergovali. Za- volj dela pri ognju se imenujejo nagi. — Potunje, krajina poleg černiga morja. Tam se je dobivala posebno jako dišavna dabrovina. (Vsebšina, ki se nahaja na dabru (Castor Piber) u posebnih mošnjicah. Diši močno, ter je sloveče zdravilo.) Epir, krajina na zahodnim pomorju Grekije, kjer so berzotekoče konje redili, sloveče ob olympiških igrah. 60. Različnost podnebja in naravne rodovitnosti zemlje je nastala koj po vesolnimu potopu, torej je tak6 stara, kakor človeški rod, kteri pod vsakim podneb- jem bivati zamore. 62. D eu kal ion, sin Promethejev, kralj thesalski, ob kteriga času je bila prevelika povodenj na zemlji, u kteri je Jupiter pregrešni človeški rod bil končal, je prazni svet zopet obljudil. Zapovedano je bilo namreč njemu in njegovi ženi Pyrrhi, da naj kamne za- grabita, ter jih čes plečje na pusto zemljo mečeta. To storita. Iz tega kamnja je nor človeški rod postal, kteri se za tega voljo terdi imenuje. 63 — 56. Pesnik zaverne zopet k pravilom, ter uči: a) Kako s težko mastno gtinjovino ravnati. Ta se mora pomladi jako preorati, in čes leto obležati pustiti, da grude na soncu popolnama zvetrijo. 67. b.) Suha peskovita zemlja se mora še le o začetku kimovca ne globo- ko orati: če se pred izorje, jo sončna vročina preveč posuši. 68. Burovš ali herv6r, zvezda perviga reda u severnim zvezdju medvedarja. Izhaja zjutrej, o začetku kimovca. 69 — 70. Uzrok različniga oranja. 71 — 72. Pomočki, rodovitnost polja ohraniti in pomnožiti. Pervi je pra- ha, ktere Virgilj scer omeni, pa ne ceni neobhodno potrebne, timveč 73. Poljsko kolobarenje, t. j. verstenje S nasetvo poljščin priporoča. — Pira (Triticum spelta.—Linnž), je bila nar navadniši žitoRimcov, iz kteriga so močnate jedi, kašo itd. pripravljali. 76. Volčji bob (Lupinus alb.—Linnž), grenk sad, ki je le za kermo služil; o potrebi so ga pa tudi revni ljudje in robi vživali. 77. Z lanom, ovsom in makom ni dobro kolobariti, alj pa se mora zemlja pred jako pognojiti. 78. Mak. Iz glavic tega bilja se dobiva imenitna vsebšina, kteri se ornim (Opium) pravi. Posebno vspava človeka. Po basnoslovju je pa senj iz podzemeljs- kiga sveta prišel, od reke Lethe, iz ktere so pozabljivost pili. 79 — 81. Nar bolj pa zemljo okrepčA gnojenje in posipanje s pepelom. Poslednje je bilo po Virgiljevi domovini sploh u navadi, in slavni Plini terdi, da potrosenje s pepelom njive bolj ujači od gnojA vprežne živine. 82 — 83. O kolobarenju, pravi Virgilj, odpočiva polje, pa vendar mnogo sad6 donaša, kteriga bi pa ne dalo, ko bi pusto ležalo. Procesia presv. rešniga Telesa pri starih Slavenih na Laškim. Ti me vedno zbadaš, ti kaj pisati od šeg Slavjanov, bivajočih na Laškim. Pa dragi moj, saj dobro veš, da jaz nisim omikan v slavjanskim slovstvu, da nisim bral slovnice in nimam recnika, da jo znam povedati samo kakor me je učila na kolenih moja mati, in zategavoljo pismica moje niso vredne, da jih bodo omikani Slavjani čitali po kavarnicah in po družbenih shod- nicah: ino ker se, oblečene v okorni obleki, sramožlivo tresejo stopiti na beli dan pred ljudi, kateri so svilnasto olikani v slavjanstvu. — Vender tabart, izpolniti tvoje želje, ti jo le po gorjansko zatrobim. Da se ti lih moje pismice prikaže okorno v govorenju, se vendar nadjam, da ti bo dopadlivo nekaj poznati naše šege na Laškim v Sentpeterski fari na dan pres. Rešniga Telesa. Dan presv. Rešniga Telesa, je pri nas eden nar imenilnejših v celim letu in naši prededje so skerbeli, ga z narvečo slavo praznovati, ki jim je bilo mogoče v njih okoljstavah. Vse njih narodske oblačila so se vidile tisti dan v procesii. Možaki ino fantje so imeli njih dolge škarlatice iz dragiga sukna, katerih ljuknice so bile ošite z višnjevimi ali z zelenimi svilnastiini nitkami. Lajbiče so imeli iz raznih barv, ino okoli vrata prosto zvezane svilnaste robče; njih bergeške ') so bile kratke do kolena iz černiga sukna; so imeli višnjeve ali škarlatne nogovice vedno iz volne, podvezane pri koleni s pasmi zato pripravljenimi, v katerih so bile vtkane sreberne ali zlate nilke. Na šolnah so imeli vsi sreberne zaponke; njih klobuki so bili široki ino okrogli, okoli njih so imeli četir perste černiga žameta spravljeniga v eno dolgo Iaskantjočo (lesketajočo) sreberno za- ponko, kateriga za četir perste je viselo po plečih raz klobuka; venec iz dišečih cvetlic je bil z batonicami s) na klobuke od zad pripet, ino ena sama cvetlica je bila za žametam od spredej. Njih lasje so jim viseli dolgi po ramenih, ino kdor jih je imel bolj dolge, ta je bil bolj čislan. Da jim pa lasi niso prosto na glavi šaršali, so bili lično počesani, ino v en glavnjik spravljeni, katerega so imeli vedno v glavi. — Ženske pa so imele njih rudeče, višnjeve ali zelene svilnaste kiklje vse zgibičane 3) po dolgavi: modem so bili iz damaska, ino po šivah so bile všite zlate romanete. Tudi ženske so imele dolge škarlatice (po 20 liber brač), ino izza vrata po njih so jim viseli svilnasti trakovi v obilnim številu do pa- sa. Srakco na persih so imele drobno zgibičano, katero je pokrivala pi- turina 4) iz domaska raznih barv obrobljena z zlatarn; nogovice so imele vse iz volne škarlatne barve, ino na šolnah so imele tudi one laskantjoče sreberne zaponke. — Zdej pa ni več viditi letih oblačil po deželi, ven- der moja stara mati ga se zdej skerbno hrani. Ženske so imele tudi p.late uhane ino zlat križ privezan okoli vrata na traku černiga žameta. Narveči veselje naših možakov pa je bilo imeti v procesji na dan pres. Rešniga Telesa puško za pokati, ino tisti, ki je ni imel, mu se je zdelo, da ni korenjak, da je pozabljen ino zaveržen. Zato si jo je gledal že poprejšni dan, ako mu je bilo le mogoče, preskerbeti, ino o solčnim zahodu jo očediti, olikati ino skusiti, da mu bo drugi dan stregla v pro- cesii. Ze ta večer je bilo vse živo po deželi. Pri vsaki cerkvi po breš- činah in po dolini se je slišalo veselo tonkati 5) ino so se slišale puške, mušketi, cilarji pokati, da je bilo kaj. Poleg poti, kamor se je imela vo- ziti procesja, po desni ino levi strani so bile v zemljo zasajene košatne mlaje ®) ino na njih visele dušeče cvetlice ino venčki raznih poljskih rožic. (Konec sledi.) ') htače, *) bat6n ali bot<5n je gump — Knopf; igle batonice se od tod imenujejo, ') gefaltet, *) Romanet Fransen in piturina Brustbinde. Pit- win je modra pettorina, ') Glockenspiel, •) Mi jim pravimo maje.