Nekaj mislij o pokončni pisavi. okonena pisava je v sedanjem casu vprašanje, radi katerega je bilo že mnogo prepira. Tu so nasprotniki in zagovorniki. Oglejmo si jib natančneje. Med nasprotniki najdemo ljudi, ki sicer presojajo o nji, vender je ne marajo; so pa tudi taki, ki jo obsojajo sarao radi tega, ker je nova ali ker jim nasprotuje razvajena roka pri prvib površnih poskusih. Proti temu iniarno pripomoček! Po besedah sv. pisma je namrec dovoljeno strogo kaznovati tako upornost: ,,Ako te draži desnica, tedaj jo odsekaj!" — Kaj pa potem? Potem naj se piše z levico. Saj se dobijo ljudje, ki znajo tacega. — Oglejmo si zagovornike. Tu dobimo za novosti vnete reformatorje, ki so navdušeni za pokončno pisavo, s tem kazoč, kako se zanimajo za nove prikazni na pedagogiškem polji. To zanimanje v resnici znači vrlega pedagoga. Vera saraa pa ne zadostuje! Ne pozabite tudi pretehtovati in kritikovati! — Pojdimo sedaj k preiskovalcem in pretehtovalcem. Te ne omaja vsaka sapa. ,,Ne zavržejo pa nove stvari saino radi tega, ker je nova; ker vedo, da je bila tudi vsaka dobra starina nekdaj nova". Ti ne gledajo pokončne pisave z dogmatično desko pred očmi. Skozi očala znanosti vidijo jasno podobo. — Naša roka, ne otrokova je za staro (!) pokoncno pisavo preokorna. Naj le nekaj rodov ,,pokoncno" piše! Potem bodo z glavo majali nad našo trdovratnostjo.— Znanstvena kritika se je že izrekla za pokončno pisavo ter jo priznala. (Schl. Sch.) )