PRIMORSKI DNEVNIK PoSinid* piaeana v gotovim Abb postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 35 (5119) TRST, sobota 10. februarja 1962 Po krvavih dogodkih na pariških ulicah Splošna protestna stavka v Parizu zaradi brutalnega nastopa policije Včeraj so bile nove demonstracije - Protesti številnih strank in organizacij Notranji minister postavlja antifašiste v isto vrsto s fašisti - Solidarnostna brzojavka CGIL - Fašisti zažgali sodno palačo v Oranu PARIZ, 9. — Krvavi obračun včerajšnjih protifašističnih demonstracij v Parizu — osem mrtvih in več sto ranjenih — je povzročil velik val protestov med francosko javnostjo. O tragičnih dogodkih se danes govori povsod v Parizu. Opozicijske stranke in raz-organizacije so objavile ‘S.iave, s katerimi obsojajo vfierajšnje divjanje policije jn politiko vlade. Kakor že javljeno, so sindikalne organizacije proglasile za daješ splošno protestno stavbo. ki je trajala od 15. do 16. ure. Stavke se je udeležilo tudi Osebje podzemeljske železnice 'a avtobusov. Delavci so pri-,'i iz tovarn in organizirali jtraievne demonstracije proti 9AS ter protestne demonstrante proti včerajšnjemu suro-ye,T»u ravnanju policije. Stav-?*H so tudi šolniki, številni že\ezničarji ter nameščenci v Ppštnih in drugih javnih ura-tl'h. Tudi osebje agencije 'Vrance Presse« je prekinilo "Blo za eno uro, radio pa je av°je radiofonske oddaje na-aomestil z registrirano glasbo. Po mnogih cestah so med ?Javko krožile velike skupine lJUtli, ki so vzklikali proti DAS in za mir v Alžiriji. To j 5°t ni policija nastopila in ni j Prišlo do incidentov. Stavka-1 so tudi tehniki v filmskih Judiih, in njim sta se pridru-4:'a tudi Brigitte Bardot in Kobert Hossein, ki sodelujeta Pri nekem filmu. go mladih študentov, ki so se odzvali pozivu vsedržavne zve. ze francoskih študentov. Razen tega so pri organiziranju demonstracij sodelovali kato. liski sindikati, sindikat CGT in enotna socialistična stranka (Mendes-France) ter giba. nje za mir. Vse te organizacije so preteklo noč objavile skupno izjavo, v kateri poudarjajo, da -so se «Parižani množično odzvali na poziv, naj protestirajo proti atenta- tom OAS«, in poudarjajo, da li kot žrtve vlade, ki ne pre. prečuje atentatov OAS, toda uporablja svojo policijo, da pretepa in ubija antifašiste. Izjava, ki poziva na enourno splošno stavko za danes popoldne v Parizu, dodaja, da so te organizacije sporazumno sklenile, da odredijo splošno stavko pariških delavcev, ko bo pogreb žrtev, zato da zahtevajo kaznovanje krivcev in ukrepe, da OAS ne bo mogla več škodovati. Pariška regionalna zveza katoliških sindikatov je v svoji izjavi izrekla priznanje «vsem delavcem, študentom in demo. kratom, ki so pokazali svojo odločenost, da se borijo proti OAS s svojimi včerajšnjimi demonstracijami«. «Ta mirna demonstracija, nadaljuje izja-va, se je tragično končala s krvjo zaradi nezaslišane brutalnosti policije. Pariška regionalna zveza se klanja nedolžnim žrtvam policijske brutalnosti in ugotavlja, da je dejansko prišlo do sodelovanja med policijo in pristaši OAS, ter zdhteva takojšnjo kazen za krivce, in poziva vse delavce, naj bodo mobili-zirani za svojimi sindikalnimi organizacijami, da zaustavijo pot fašizmu in da rešijo demokracijo«. Radikalna stranka je davi objavila izjavo, v kateri obsoja brutalnost policije in poudarja, da ne sprejema alibija o «izzivanju». Javno oblast in javnost poziva, naj se izogibata akcijam, ki bi lahko koristila OAS in a- (Nadaljevanje na 2. strani) Brazilija in Kuba številni demonstranti pad- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||„n„||,l||nimill|l||||m||| RIO DE JANEIRO, 9. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da Brazilija ne namerava prekiniti diplo. matskih odnosov s Kubo, Dodal je: «Izjave našega zunanjega ministra Dantasa ne konferenci v Punta del Este in po konferenci jasno izključujejo tako možnost. Naše sta. lišče se ni menjalo.« Zvedelo se je, da bo Brazilija ščitila argentinske interese na Kubi. Predsednik republike je včeraj zaključil posvetovanja Eronchibo danes poveril Fanfaniju mandat za sestavo vlade levega centra . ponedeljek zjutraj so ka-shia 1 socialistični i.^ati in zveza za javno . ' * *** z.n ja v nu . proglasili polurno pro- »«n° stavko. Med 15. jn 16. uro je več 0 delavcev, ki delajo v rižarnah in pri časopisih, šlo .Povorki pred sedeže glav-r!o časopisov in so protešti->au proti ravnanju policije. ahtevali so odstop policijske-E? Prefekta in notranjega mi-"Pitra. Fred sedežem lista ltllf8nce ^°'rn 3e ne’Ki govor-i** Pozival na povečanje bor-* Proti OAS in zahteval ka. Povanje krivcev za včerajš-zločine. o Vsedržavna zveza za tisk je ®Pes protestirala zaradi za-ombe lista «Humanite» in v;-‘.1oeration» ter številnih le-brskih listov v drugih me-p Združenje tujega tiska tat 'e Pr°Iestiralo zaradi aten-|Jta na pariški sedež agenci-p Tass ter zaradi atentatov .;,°Ii francoskim in tujim čas-‘l*arj je®r®vilne povorke, v katerih to ,° ve*3 tisoč demonstran-„,V' je množica po ulicah Jkppno po o e-« s stanovalci v hišah tltt? ravl j ala in odobravala Vi0vq Protestno akcijo, trdr ^n' t'sk' skuša podpreti Sn v? notranjega ministra _8erja Freya, češ da pade odgovornost za včerajš-na komuniste. jJe incidente da nepristranski opazdvalci O,. Pe strinjajo z notranjim s. distrom in ugotavljajo, da št« . em°nstracije organizirale ,Vl'ne sindikalne in politič. koi-^^danizacije, katerim se je j.PMUnistična stranka pridru. % fl. H o 1 i « ^ , .1 ,, rt ! o j rt rln Ki>a' Dalje poudarjajo, da je ‘*0 J_____*----.41 med demonstranti mno. Včeraj so bili na vrsti predstavniki parlamentarnih skupin: Togliatti in Secchia (KPI), Gui in Gava (KD), Covelli (PDIUM), Macrelli (mešana skupina), Mala godi (PLI), Franza in Roberti (MSI), Saragat (PSDI) ter Nenni in Barbareschi (PSI) (Od našega dopisnika) RIM, 9. — Predsednik republike Gronchi je danes nadaljeval in zaključil posvetovanja za rešitev sedanje vladne krize. Dopoldne je sprejel Togliattija in Secchio kot predstavnika komunističnih parlamentarcev, Gavo in Guija za demokristjane, Covellija za monarhiste in Macrellija (PRI) , za mešano skupino poslancev; popol- dne pa je bil prvi na vrsti Malagodi za liberalce, nato SARAGAT DANES tJ?.ar«s je težko predvidet« sk« edice četrtkovega policij-os«£? kfvoprelitja v Parizu: bih mrtvih in več sto ranje--n antifašističnih demon- »tž "l tifr*«‘w. V skupni izjavi an-'Mičnih organizacij je reži*:0’ so ---- jr«rv> na so se Parižani mno-Itsti0 °dzvali pozivu, naj pro-L l'raj° proti atentatom OAS, tl S* s° številni demonstrantu ?aerem-‘ gieae aeriina, o »a-#f5lvUrt?ta včeraj četrtič raz-s°b ča*a Gromiko in Thomp-Pbudrt ,•**' v ameriških krogih 1° Dr.c3^3’ si-er m'sl'- ejtihiii takih razgovorov, ^ *•*» do sedaj ni bilo več- jega napredka. Vsekakor pa tudi na te razgovore ne bo ugodno vplivala vest o ameriški nameri obnovitve jedrskih poskusov na Božičnih otokih, ki jo Je moskovski radio včeraj označil kot sklep, ki resno ogroža svetovni mir in veča mednarodno napetost. Da je temu res tako, dokazuje nadaljnji moskovski komentar, ki pravi, da bo Sovjetska zveza prisiljena spo-polniti svoje orožje, vštevši Jedrsko, če bodo zahodne države nadaljevale jedrske poskuse. Medtem pa postaja Evropsko skupno tržišče vedno bolj privlačno. Državam, ki so do-slei zaprosile za povezavo z njim — Turčiji, Švedski, Švici in Avstriji — se je pridružila včeraj še Španija. V Italiji se je končno reševanje krize premaknilo z mrtve točke, ker je poglavar države nekoliko okrevat in bo po včerajšnjih posvetovanjih verjetno že danes zaupal sestavo nove vlade Fanfaniju. Izmed izjav včeraj sprejetih državnikov se nam zdita najbolj važni izjavi Nennija in Togliattija. Prvi je poudaril prvenstveno važnost programa bodoče vlade levega centra, drugi pa je — za razliko od zelo ostre izjave senatorja Terracinija prejšnji teden — v prvi vrsti podčrtal da italijanski komunisti pričakujejo od nove vlade predvsem dejanj, po katerih jo bodo sodili. Najbolj konkreten pa je bil Saragat, ki Je rešitev šolskega vprašanja označit kot prvo možno točko vladnega programa, glede katere ne bi moglo biti nikakršnih te/av in sporov med štirimi strankami levega centra. pa Franza in Roberti za mi-sovce, Saragat za socialdemokrate in Nenni ter Barbareschi za socialistične parlamentarce. Predvidevajo, da bo Gran-chi že jutri poveril Fanfaniju mandat za sestavo nove vlade levega centra, ki jo bodo sestavljali KD. PSDI in PRI, podpirali pa socialisti. Malagodi, Covelli in Franza so izjavili novinarjem, da so Gronchija opozorili na nevarnosti, ki jih baje nosi s seboj politična operacija levega centra in ponovno poudarili, da se ne morejo strinjati z načinom, kako je prišlo do vladne krize, ker da bi ta kriza mogla nastati po njihovem mnenju le po predhodni razpravi v parlamentu; Malagodi in Covelli pa sta še pripomnila, da bi se bilo treba perdhodno obrniti na volivce in jih vprašati kaj menijo o sodelovanju s' socialisti. Togliatti je izrazil »določeno zadovoljstvo« nad okoliščino, da so se v drugih strankah ‘pojavile »nove politične usmeritve«. Novo vlado bodo sodili po pro‘gramu: «Tudi prvi korak v tej smeri, če bi ga res napravili, bi utegnil biti koristen«. Gui je izjavil novinarjem, da sta z Gavo nakazala Gron-chiju rešitev krize z viado KD, PSDI in PRI, ki bi jo, zaradi njenega programa, podpirali tudi socialisti. Na vprašanje, ali sta Gronchiju predložila enega samega kandidata za bodočega predsednika vlade, je Gui dejal, da ne more odgovoriti na to vprašanje iz razlogov diskrecije do predsednika republike. Macrelli je ponovil stališče republikancev v tem »odločilnem trenutku političnega življenja naše dežele«: »Načeti je treba vprašanja, ki so jih do sedaj rešili le delno, predvsem pa je treba načeti ona, ki jih niso rešili«. Saragat je izkoristil Drilož-nost za izjavo, da vlada levega centra ne pomeni »skoka v neznano«: »Gre za korak naprej v interesu delavskega razreda; korak naprej, ki bo po mojem mnenju utrdil demokratične institucije«. Na vprašanje, katero vprašanje -bo morala nova vlada rešiti najprej, je Saragat dejal, da je to vprašanje šolstva. Na vprašanje, ali obstajajo bistvene razlike med socialdemokratskim in socialističnim programom, je Saragat to zanikal in dodal, da so med njima »znatne konvergence«. Največ vprašanj so novinarji zastavili Nenniju, ki je v svoji izjavi podčrtal, da se bodo prve težkoče pojavile, ko bo treba konkretizirati pio-gram nove vlade; ta program, »mora na široko odpreti pot politiki načrtovanja in globoki demokratični obnovi naše dežele«. Na vprašanje, e ii smatra, da bo PSI enotno podprl stališče večine, je Nenni dejal: »Pri sedanjem stanju moramo smatrati, da je vsa stranka obvezana podpreti tako vlado, če bo njen program ustrezal potrebam, ki smo jih nakazali«. Na vprašanje, k: j meni o sedanjih nesoglasiih v PSI, je Nenni de ni: -Gre devajo po tej plati odnose s komunistično stranko, po drugi plati pa odnose s KD. Gre za to, kar mi imenujemo o-predelitev stranke v interesu politične borbe v naši deželi«. Na vprašanje, ali je sprejem programa PSI nujen pogoj za podporo socialistov vladi levega centra, je Nenni dejal, da je ta program le podčrtal vsa jiereča vprašanja in nakazal njihovo konkretno rešitev, ki ustreza »gospodarski in socialni stvarnosti naše dežele«; seveda, če ima nekdo »boljše ideje od naših, bolj učinkovite za uresničenje dosego nekaterih ciljev, smo tu, da jih proučimo«. Na vprašanje, ali se že vrše pogajanja, je Nenni to zanikal in pripomnil: »Na poslednjem zasedanju centralnega odbora smo le izjavili, da bomo primerjali naš program s predlogi, ki nam jih bo predložil parlamentarec, ki bo dobil mandat za sestavo nove vlade«. A. P. Po odpoklicu veleposlanikov iz Pariza in Beograda Izvenblokovske države solidarne z Jugoslavijo Politika Jugoslavije do Alžirije sloni na pravici slehernega naroda do samoodločbe (Od našega dopisnika) J tranjega političnega BEOGRAD, 9. — Diplomat-lv KonS»-ski razvoja zastopniki izvenblokov-skih držav, ki so priznale začasno alžirsko vlado, so ob-iskali včeraj skupno državnega podtajnika za zunanje zadeve Veljka Mičunoviča in podprli stališče Jugoslavije o enostranskem sklepu francoske vlade, da zmanjša stopnjo diplomatskih zastopstev na odpravnike poslov. Skupno so obiskali podtajnika Mičunovi-ča vsi diplomatski zastopniki Indonezije, Tunizije, ŽAR, Kambodže, Maroka, Kube, Sirije, Gane in Iraka. Ko so izrazili svojo solidarnost z Jugoslavijo, so diplomatski zastopniki izjavili, da je politika Jugoslavije glede Alžirije, kakor vsa politika držav, ki jih zastopajo, navdihnjena z globokim realizmom in v interesu miru, kakor tudi z na-čeli o pravici vsakega naroda do samoodločbe, kar je danes univerzalno priznana pravica na »vetu. * B. B. Adula zadovoljen z razgovori v ZDA za. nesoglasja, ki cb.sta,iaio v naši stranki že tri leta in za- ZENEVA, 9. — Predsednik kongoške vlade Adula je ob povratku iz ZDA prispel danes v Ženevo. Ob prihodu je izjavil, da je ob svojem bivanju v New York odstranil številna nesoglasja v krogih Združenih narodov glede politike Konga. Pripomnil je, da je bil njegov sestanek s Kennedyjem še posebno ploden. S predsednikom sta govorila o notranjem položaju Konga ter o gospodarski in tehnični pomoči, ki jo bodo ZDA dajale kongoški vladi s posredovanjem OZN, Govorila sta tudi o Katangi. Adula je izjavil, da bo to vprašanje kmalu rešeno, toda potrebno bo še mnogo pozornosti in budnosti. Kar se tiče razgovora, ki ga je imel s sovjetskim predstavnikom v OZN Zorinom, je Adula izjavil, da je z razgovorom zadovoljen. Njegovo potovanje v ZDA je bilo odločilne važnosti, bodisi kar se tiče gospodarske .in tehnične pomoči, kakor tudi glede no- ,je Na zadevno vprašanje je na. to Adula odgovoril, da so odnosi z belgijsko »Union Mi-niere« sedaj dobri, ter da so bile v zadnjem času dane na obeh straneh številne koncesije. Kar se tiče Gizenge Adula izjavil, da bo o nj govi krivdi odločalo sodišče. Pred odhodom iz New Yor-ka je Adula izjavil, da je s pomočjo OZN pripravil program akcije v Kongu, ki je: najprej rešitev vprašanja Ka-tange, zatem reorganizacija kongoške vojske in nato gospodarska in finančna pomoč, ki jo bo Kongo dobival od raznih držav s pomočjo Organizacije združenih narodov. Izrazil je upanje, da bodo zlasti ŽDA lahko takoj pošiljale pomoč. Danes v Volklingenu pogreb žrtev nesreče v rudniku Do sedaj so dvignili iz rovov 280 trupel, osem rudarjev pa je umrlo v bolnišnici - Od 63 ranjenih jih je 12 v smrtni nevarnosti SAARBRUECKEN, 9. — Rav nateljstvo rudnikov v Saar-brueckenu je uradno sporočilo, da so do 16.30 danes dvignili iz rovov rudnika Luisen-thal 280 trupel. Drugih osem rudarjev je umrlo v bolnišnici zaradi hudih poškodb, 63 pa jih je ranjenih, od katerih je dvanajst v smrtni nevarnosti. Točno število rudarjev, ki so še v rovih, ni znano. Nekateri so mnenja, da jih je še deset, in v tem primeru bi število mrtvih znašalo okoli 300, medtem ko je nemški Rdeči križ danes sporočil, da znaša število mrtvih 305. Dokončen odgovor pa bo mogoč šele prihodnji teden. Tako so sporočili tudi danes predstavniki oddelka za rudnike v po-sarski vladi in predstavniki ravnateljstva posarskih rudnikov. Tudi danes so številne skupine prostovoljcev nadaljevale iskanje v zasutih rovih, da bi našle trupla še ostalih rudarjev. Jutri zjutraj ob 11.10 bodo v vsej Zahodni Nemčiji z enominutnim molkom počastili spomin umrlih rudarjev ob priliki pogreba v Volklingenu. V Posarju bodo deset minut bili plat zvona, cestni promet pa bo prekinjen in prav tako bo prekinjena vsa dejavnost v tovarnah in uradih. Pogreba se bodo udeležili tudi predsednik republike Luebke, podkancler Erhard, predstavnik vlade, delegacije parlamenta in deželnih vlad ter predsednik jeklarske in premogovne skupnosti. List «Bildzeitung» piše danes, da je bilo nesrečo moč preprečiti. Dopisnik lista trdi, da je v noči pred nesrečo količina plina v rovih močno narasla in postala nevarna. V noči od torka na sredo je bil električni tok prekinjen eno uro, in naprave za črpanje plina in zraka so prenehale delovati, tako da je odstotek plina narasel. Dopisnik poroča tudi, da je neki delovodja, o katerem se ne ve, če je še živ, izjavil: «Ni mogoče iti v rove.« Stavke v Italiji GENOVA. 9. — V okviru stavkovnega gibanja v ladje, delniški industriji je 6000 nameščencev podjetja «Ansaldo» stavkalo danes od 9. do 11. ure. V Livornu je poseben mestni odbor začel zbirati podpise med prebivalstvom proti nameravani ukinitvi tamkajšnjega podjetja «Ansaldo». Registre s podpisi bodo poslali predsedniku republike s sprem, nim pismom, v katerem ga prosijo, naj posreduje proti u-kinitvi. V Savoni so danes stavkali pristaniški delavci, jutri pa bodo stavkali pristaniški delavci v La Spezii. V tovarni avtomobilov ((Lancia« se nadaljuje «bela» stavka delavcev in nameščencev; za jutri je predviden sestanek sindikalnih predstavnikov s prefektom. Tudi v tovarni avtomobilskih gum aMichelin« je napovedana za jutri 24-ur-na stavka nameščencev. Obupana mlada žena enega od zasutih rudarjev, ki skuša priti pred vhod v rudnik ...............................imhiii.........n.....ni.......................... V industriji plastičnih mas se je danes zaključila 48-ur- na stavka nameščencev; spričo nepopustljivosti industrij-cev pa so sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL napovedale novo stavko za 15., 16. in 17. t.m. MIADRID, 9. — Špansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je španska vlada zahtevala vstop v evropsko skupno tržišče. Španski poslanik v Bruslju je izročil davi pismo svoje vlade tajništvu sveta ministrov evropske gospodarske skupnosti. V pismu zahteva Španija začetek pogajanj, da bi se pridružila skupnemu tržišču «na način, ki bi bil najbolj v skladu z medsebojnimi interesi«. Včeraj nov sestanek Gromiko-Thompson Solovjevu so zabranili vstop v ameriški sektor Berlina MOSKVA, 9. — Sovjetski zunanji minister Gromiko in ameriški poslanik v Moskvi Thompson sta imela danes nov razgovor o Berlinu. To je že četrti razgovor od 2. januarja dalje. Po razgovoru je Thompson izjavil, da ho takoj poročal v VVashington, jutri pa bo poročal trem zahodnim poslanikom. V ameriških diplomatskih krogih izjavljajo, da je razgovor trajal eno uro in tri četrt in da so na njem obravnavali samo berlinsko vprašanje. V ameriških krogih poudarjajo tudi, da ne mislijo preki- iiiiiiiiiiii«iaaiiiiiiiiMiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiuiiiiiiiaiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiia*iiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiii»lliif iiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii1,,tllii,iiiiiiill FRANCIJA NE VERJAME V UČINKOVITOST ŽENEVSKE KONFERENCE 0 RAZOROŽITVI Pripravljena je «vsak trenutek» sodelovati pri pogajanjih za jedrsko razorožitev, a se ne bo pridružila angleško-ameriški pobudi • Demonstracije v Londonu • Moskovski komentar PARIZ, 9. — Francoska vlada je danes sporočila, da je ((pripravljena vsak trenutek« sodelovati pri «resnih pogajanjih za jedrsko razorožitev«. To je sporočila s posebno izjavo zunanjega ministrstva, v kateri pravi, da se Francija nima namena pridružiti zadnji angleško-ameriški pobudi za konferenco treh zunanjih ministrov o razorožitvi, ker ni mnenja, da bo ženevska konferenca taka, da lahko «pozitivno prispeva k raz-orožitvenemu vprašanju. Izjava dodaja, da «želi Francija prispevati k proučevanju tega vprašanja in k izvedbi vsakega sporazuma, ki bi bil mogoč, seveda če gre za iskanje dejanskih ukrepov o razorožitvi, ki naj jih spremlja učinkovito mednarodno nadzorstvo in ki naj se tičejo predvsem uničenja ter prepovedi izdelovanja jedrskega orožja in. raket za prevažanje tega orož. ja«. »Samo pogajanja med neposredno prizadetimi državami, dodaja izjava, so lahko koristna v ta namen. Francija je vsak trenutek pripravljena udeležiti se teh pogajanj.« Moskovski radio je v svojem komentarju o angleškem sklepu, da dovoli ZDA uporabo naprav na Božičnih otokih za jedrske poizkuse, poudaril, da ta sklep resno ogroža svetovni mir. Dalje pravi komentator, da ta sklep samo prispeva k povečanju mednarodne napetosti, in pripominja, da je Sovjetska vlada večkrat poudarila, da bo SZ prisiljena spopolniti svoje orožje, vštevši jedrsko, če bodo zahodne države nadaljevale jedrske poizkuse. V Londonu je organizacija, ki vodi kampanjo za jedrsko razorožitev, organizirala sinoči pohod pred pos'ansko zbornico in pred amerškca poslaništvo, da protestira proti sklepu vlade, ki je dala na razpolago Božične otoke za jedrske poizkuse. Nobelov nagrajenec filozof Bertrand Russell, ki predseduje »Odboru stotih«, je poslal pismo Mac Millanu, v katerem potrjuje, da bo ta odbor organiziral množično državljansko neposlušnost, če se Velika Britanija do konca februarja ne bo odrekla obnovitvi jedrskih poizkusov. Rus-sell opozarja, da so ZDA in Velika Britanija protestirale, ko je Sovjetska zveza obnovila jedrske poizkuse, in so pozivale Hruščeva, naj prekliče svoj sklep. Tudi japonska vlada je sporočila, da bo odločno protestirala pri ameriški vladi, če se bo Kennedy cdioč-l obnovitev jedrskih poirkasuv na Božičnih otokih. Danes pa so v N."«'.id: povzročili novo ••.odasei-tsijsKu* jedrsko eksplozijo. niti razgovorov, čeprav ni bilo do sedaj večjega napredovanja. Medtem se je zvedelo, da bo novi sovjetski poslanik v VVashingtonu Dobrinin verjetno prišel v Washington prihodnji teden. V Bonnu se je danes začela konferenca zahodnonemških poslanikov v glavnih prestolnicah. Navzoči so zunanji minister Schroeder ter poslaniki v Moskvi, VVashingtonu, Londonu, Parizu, Rimu in pri NA.TO. Na konferenci razpravljajo o Berlinu, o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o sovjetski spomenici, ki je. bila izročena poslaniku Krollu. Zatrjuje se, da bodo poslaniki pripravili »neuraden« dokument, s katerim bodo -odgovorili na sovjetsko noto, ki je bila izročena o božiču, in s katero je predlagala neposredna pogajanja med Moskvo in Bonnom. Iz Berlina pa poročajo, da so ameriške oblasti danes prepovedale prehod sovjetskemu poveljniku v vzhodnem Berlinu Solovjevu čez blok na Friedrichstrasse. Solovjev je mislil obiskati britanskega ministra v Berlinu v britanskem sektorju. Britanski predstavniki so ga pozvali, naj bi prišel neposredno v britanski sektor, toda Solovjev je to odklonil. Ko so mu na bloku zabranili prehod, se je vrnil v vzhodni Berlin. V britanskih krogih izjavljajo, da je častnik, ki so ga poslali, da sprejme Solovjeva, skušal prepričati ameriške funkcionarje, naj dovolijo prehod, toda to mu ni uspelo. Da ne bi spet zavladali Gkhmanni (Pred ustanovnim občnim zborom združenj bivših internirancev) W AiSHINGTON, 9. — Bela hiša javlja, da bo Kennedy 19. februarja sprejel Hugha Gaitskella. Gaitskell bo prišel v VVashington po svoji udeležbi na parlamentarni konferenci na Bermudskih otokih. --------------«»---- RIM, 9. — Minister za zunanjo trgovino Martinelli je sprejel davi jugoslovanskega poslanika Javorškega, s katerim se je dolgo raztovarjal o italna osico-jugoslovanskih’ gospodarskih odnosih. Tisti, ki so še ostali, so se maja in pozneje v letu 1945 vračali iz taborišč, ki so jih Nemci kar posejali po svoji deželi in še na Poljskem, češkem, Franciji in drugih zasedenih deželah. Vračali so se tisti, ki jih Eichmann in njemu podobni niso utegnili pokončati. Prišli so domov kot okostnjaki, mnogi z neozdravljimi boleznimi, vsi pa potrebni posebne skrbi in nege. In tedaj so se slišala vsakovrstna imena, od katerih mnoga prej skoraj niso bila poznana. Mnogo jih je bilo iz Dar chaua, drugi so navajali Mauthausen, pa Auschivitz, Ravvensbrueck, Flossenburg, Gusen, Belsen, Natziveiler in še in še. In vsako tako ime je pomenilo strašen spomin na prestano trpljenje, kajti povratnikom samim se skoraj ni zdelo res, da so prišli živi iz pekla, v katerem so prebili mesece in tudi leta. Delež Slovencev v nemških uničevalnih taboriščih je bil spričo števila vseh Slovencev izredno visok. Kmalu po razpadu Jugoslavije so Nemci privedli v svoja taborišča prve Slovence iz štajerske in Gorenjske, še prej pa iz Koroške. Po septembru l. 1943 pa so polnili lagerske barake. Ljubljančani, Dolenjci, Notranjci ter Slovenci iz vseh predelov izza bivših meja. Tako so se v lager-jih srečevali Slovenci iz Postojne in Ilirske Bistrice, iz Istre in s Krasa, iz Vipave, Tolminske, Gorice in Slovenske Benečije ter, seveda, v velikem številu iz Trsta. Kajpak so se med Slovence iz Trsta, Istre, Tržiča in še drugih krajev pomešali tudi številni Italijani. Da je bil gnev nacistov uperjen predvsem proti Slovencem v Trstu in drugod po Primorskem in da je bil zlasti delež Slovencev pri številu deportirancev v teh krajih zelo velik, je mogoče nele neizpodbitno dokazati, temveč je to po neki logiki tudi povsem razumljivo, saj so Slovenci s svojim množičnim sodelovanjem v narodnoosvobodilni vojni, uperjeni proti nacistom in fašistom, predstavljali najbolj nevarno in zato najbolj zaso-vraženo plast prebivalstva. Predvsem proti Slovencem so šle velike racije v februarju 1944, ko se je na stotine naših ljudi pridružilo v nemških taboriščih tistim, ki so jih že prej strpali tjakaj. Kaj so bila taborišča, je več ali manj znano, čeprav dandanes mnogi ne marajo, da se še o tem govori. O taboriščih ne marajo slišati vsi tisti, ki so še danes oboževalci fašističnih in nacističnih metod. Toda v spominu poštenega človeštva ne bodo nikoli izbrisane strašne slike političnega, nacionalnega in rasnega zatiranja. Prav pa je, da se tudi ne prepustijo pozabi krivice, ki so bile napravljene internirancem. ne da bi bile kdaj popravljene. Jasno je, da si posamezni bivši interniranci težko kaj pomagajo, če zaradi prestanih krivic kaj zahtevajo. Zato je tudi tu po-treona neka organizacija. V Italiji taka organizacija že obstaja, a v Trstu ja nimamo. Da pa je taka organizacija potrebna tudi pri nas, bo pokazal ustanovni občni zbor združenj bivših internirancev v nacističnih taboriščih, ki bo v nedeljo v veliki dvorani CGIL v Ul. Pondares S. Občnega zbora se bo udeležil senator Caleffi, ki bo v svojem govoru podal tudi pregled o tem, kaj se je napravilo — ali kaj se vsaj namerava napraviti — za bivše politične in rasne internirance. Dejstvo je namreč, da se govori o ukrepih za pokojnino kakor tudi za odškodnino internirancem, vendar o vseh teh stvareh pri nas razmeroma malo vemo. Neumestno bi sicer bilo, delati si kake posebne iluzije, vendar bi bilo tudi škoda, če bi bivši inter- j niranec ne izkoristil kakega ukrepa v svoj prid, ker j bi zanj ne vedel, že zaradi j tega je važno, da pridejo na nedeljski občni zbor bivši interniranci v kar največjem številu. (Nadaljevanje na 2. stranii — 2 — 10. februarja 1962 Pomembna akcija zahodnonemških kovinarjev Akcija zahodnonemškega sindikata kovinarjev za povišanje mezd za 10 odstotkov presega po svojem pomenu okvire gospodarske panoge, v kateri se je začela. To pa ne samo zato, ker je v sindikatu kovinarjev, kot največji strokovni organizaciji tretjina zaposlene delovne sile v državi in lahko že samo s tem, kar se dogaja v njenih okvirih, vpliva tudi na druge strokovne sindikate, temveč tudi zaradi tega, ker je načela nekatere probleme, ki jih delavsko in sindikalno gibanje Zahodne Nemčije čutita že dlje časa. Gre tudi za pretrganje »razrednega miru*, ki je bil bolj ali manj značilen za močno gospodarsko konjunkturo v preteklih letih, za nekatere odnose v nemškem delavskem gibanju in za koncepcije o vlogi sindikatov v sedanji fazi družbenih odnosov v tej državi. Zahteva sindikata kovinarjev po večjih mezdah je prišla kot posledica povečanja življenjskih stroškov in zmanj-življenjskih stroškov in zmanjševanja kupne moči za-hodnonemške marke. Samo lani se je znižala njena kupna moč za 4 odstotke, vtem ko so ostali dohodki zaposlenih na isti ravni. Kaže, da so te prvine pojav, ki spremlja zmanjševanje gospodarske konjunkture v Zahodni Nemčiji. Vtem ko je znašala stopnja povečanja proizvodnje leta 1960 8 odstotkov, se je leta 1961 znižala na 5,5 odstotka. Za letos računajo, da bo stopnja povečanja proizvodnje znašala samo do 5 odstotkov. V takem položaju zahteva kovinarjev ni le zahteva po nadomestilu za povečane življenjske stroške, temveč tudi za drugačno razdelitev dohodkov med delodajalci in delavci. Tembolj, ker zahteva sindikat to povečanje na llltllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlltIMIIIlllllHHHIIIII Kongres Zveze študentov v Ljubljani LJUBLJANA, 9. — V da-našnjem delu kongresa Zveze študentov Jugoslavije v Ljubljani, ki je potekal v štirih komisijah, so prevladovale teme s področja reforme visokošolskega pouka in reorganizacije delovanja študentskih združenj. V vseh včerajšnjih referatih je bilo ugotovljeno, da se je Zveza študentov Jugoslavije uveljavila kot pomembna množična organizacija, ki ji je zajamčena udeležba v odločanju o najnovejših spremembah v visokošolskem sistemu. V diskusijo v komisiji za visokošolsko in materialno preskrbo študentov je posegel tudi tajnik zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski, ki je med drugim ugotovil, da je ves svet danes pred dilemo, ali je potrebno najprej zagotoviti solidno materialno in kadrovsko osnovo za ustanovitev novih šol, oziroma zgraditi šolski sistem, široko šolsko omrežje in sporedno z diskusijami dvigati kvaliteto pouka in organizacije. Za Jugoslavijo ni preostalo drugega, kot da izbere pot množičnih inštitucij za izobrazbo. Ce se pri tem za določen čas zbliža nivo šolske izobrazbe v posameznih šolah, obstaja možnost, da se izbranemo številu študentov omogoči dopolnilna izobrazba. «Mi smo, je dejal Crvenkovski, do najskrajnejših meja v materialnem in kadrovskem pogledu demokratizirali visoko šolstvo in ustanovili raznovrstne šolske ustanove skoraj v vseh višjih učiteljiščih. Trenutno je potrebno, da se študentska organizacija in vsi družbeni či-nitelji zavzamejo za zmernejši tempo razvoja visokih šol, da bi se nove ustanove čimbolj utrdite in okrepile svojo materialno in kadrovsko osnovo in zagotovile pogoje za ustvarjanje določene tradicije, ki je neogibno potrebna za visoke šole. ----«»---- Da ne bi spet zavladali... (Nadaljevanje s 1. strani) Na občnem zboru pa bodo bivši interniranci tudi ponovno poudarili svoj odpor proti vsaki obliki obnavljajočega se fašizma in nacizma tako pri nas kot kjerkoli na svetu. Obsodili bodo vsako zatiranje kot sredstvo političnega boja in prav tako vsako nacionalno in rasno zatiranje. Nikdar več se ne sme vrniti usoda milijonov v roke blaznih krvolokov, od kar terih se žal nekateri še svobodno sprehajajo po svetu. Edino v miru, ne da bi živeli v strahu drug pred drugim, bodo ljudje čutili, da žive človeka vredno življenje — brez preganjanja, brez poniževanja, brez zatiranja. RADO RAUBER račun delničarskih dividend. Vendar prihaja prav v tem do komajda premostljivih nasprotij med sindikatom kovinarjev in delodajalci, Delodajalci namreč menijo, da morajo sindikati omejiti svoje delovanje samo na obrambo strogo gospodarskih interesov delavcev Vendar pa je zahteva po povečanju mezd na račun dividend zares poseganje v družbeno gospodarske odnose. Zato je tudi naletela na odločno odklonitev delodajalcev in pasivno stališče vlade (ki je doslej skoraj redno posredovala v podobnih sporih). Tembolj, ker je to v Zahodni Nemčiji prvi poskus poiskati rešitev na »politični podlagi*. Pogajati se na tej podlagi bi po pojmovanju delodajalcev pomenilo priznati nemškim delavcem in njihovim organizacijam, da imajo pravico ne le razpravljati o delitvi dohodka med dvema družbenima antipodoma, temveč tudi neposredno vplivati na to delitev, kar je bila do sedaj izključna domena lastnika. S tem bi ustvarili precedens, ki bi ga lahko uporabili ob urejanju morebitnih podobnih sporov na drugih gospodarskih področjih. Ko skuša prodreti v do sedaj izključno pristojnost delodajalcev, dobiva sindikat kovinarjev v nekem smislu tudi določene »politične dispozicije*. Vendar pa tak njegov položaj ni v skladu s koncepcijami vodstva nemške zveze sindikatov, ki je pod vplivom socialno demokratske stranke. »Sindikati niso pristojni, da bi sprejemali politične sklepe,* je izjavil nedavno predsednik nemške zveze sindikatov Willy Richter. Ta njegova izjava zrcali težnjo k nadaljnji »depolitizaciji* nemškega sindikalnega gibanja. V centralnem sindikalnem vodstvu se te težnje krepijo toliko, kolikor se oddaljuje nemška socialna demokracija od svojih razrednih položajev. Se več, te težnje so posledica zmage desnice v nemškem delavskem gibanju kot celoti. Ko je sprejela koncepcijo o tako imenovani »ljudski stranki* in odstranila skoraj vse’ bistvenejše razlike med njo in krščansko demokratsko stranko v notranji (in zunanji) politiki, si socialno demokratska stranka prizadeva ustvariti iz sindikata »lojalr nega partnerja* zahodnonem-ške ureditve. — Od tod tudi prizadevanja vodstva nemških sindikatov (in socialno demokratske stranke), da bi izvedli nekatere spremembe v statutih strokovnih zvez, ki bi omogočile večji vpliv centralnega sindikalnega vodstva na njihovo politiko. Z drugimi besedami, gre za o-mejevanje neodvisnosti strokovnih sindikatov, med katerimi so sile, ki se upirajo politiki »deklasiranja* sindikatov, da bi v prihodnje preprečile tej podobne akcije. Akcija sindikatov kovinarjev je načela tudi nekatere druge probleme. Ker so delodajalci odklonili pogajanja na podlagi povečanja mezd za 10 odstotkov in ponudili 6,5-odstotno povišanje, je napovedal sindikat kovinarjev možnost stavke (o čemer mora dokončno določiti članstvo samo). Ce bi začeli stavkati, ne glede na to, ali samo v posameznih pokrajinah, ali v vsej državi hkrati, kar bi lahko mobiliziralo približno tri milijone delavcev, kolikor jih šteje' ta sindikat, bi u-trpelo zahodnonemško gospodarstvo hud uradec. To bi hkrati postavilo v pravo luč tudi teorijo o »razrednem miru*, ki so ga v letih močne konjunkture, ko so delodajalci ustregli mnogim gospodarskim zahtevam delavcev, pogosto poudarjali kot primer družbene harmonije v Zahodni Nemčiji. Po drugi strani pa so mnenja, da bi zmeda v gospodarskem položaju, ki bi jo povzročala stavka lahko vladi olajšula sprejetje osnutka o izrednih ukrepih »v primeru nevarnosti*, ki je, ko prepoveduje delavcem zapustiti delo in organizirati stavke, med drugim usmerjen tudi na omejevanje delovanja delavskega razreda. Ves ta položaj opozarja na nevzdržnost teorije o »razrednem miru*, kadar so resno ogroženi interese ene ali druge strani. Hkrati priča tudi o razkoraku med desničarskimi koncepcijami, ki so si pridobile državljansko pravico v nemškem delavskem gibanju, in med dejanskimi koristmi delavskega razreda. Videli bomo ali bodo kovinarji kljub pritisku kapitala in države in brez učinkovi-tejše podpore drugih delavskih organizacij začeli stavkati ali ne. Ne glede na njihov končni sklep pa pomeni* akcija, ki so jo začeli, ohrabrujočo prvino v boju nemških delavcev za njihove pravice. Ce jo gledamo v tej luči, lahko pobuda sindikata kovinarjev pozitivno vpliva na potek notranjih gibanj v nemškem delavskem gibanju sploh. MARKO KOZMAN NEW YORK, 9. — Na stotine, morda celo na tisoče prekooceanskih telefonskih razgovorov in televizijskih prenosov iz Moskve v New York in narobe bo omogočenih s sistemom poenotenja prenosov s pomočjo umetnih satelitov, o katerih je govoril predsed nik Kennedy na svoji zadnji konferenci. Sedaj bi sistem televizijskih oddaj preko Atlantika terjal ogromno število podmorskih kablov. En sam kabel s 36 spoji pa stane 40 milijonov dolarjev. Z desetino teh stroškom pa bi mogli pognati v krožno pot okoli Zemlje u- siMiitf iiiiiiaiiitiitiiiiHiiiiissiiaMvttiiiiiiisiBiaiisssiii«itiniiitiiiMiuiv>iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiaitsiiifisiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii«iiiiiHiiiiitiiii,aniiiiiiiiiiliillslllliillllitiaBiiiaiMiiil|i,i,iiR,iiiiii,iJlal*alii, nun «Pravda» Je objavila sliko Hruščeva, ko v Sočiju sprejema nekega brazilskega diplomata. Tako torej nihče ne more več misliti na kajc atentat... Preproste komunikacije S sateliti televizija iz ZDA v SZ Drugi dan festivala v Sanremu Tudi včeraj uspešna Milva in še Modugno ter Villa Današnji spored -12 popevk, ki so prišle v finale - bo prenašala televizija SANREMO, 9. — Vaje za 16 popevk današnjega sporeda so se pričele znatno pozneje, kot je bilo določeno. Seveda, pevci, orkestraši ter napovedovalci so šli spat, ko se je že kazalo zora. Dopoldne pa je prispel Domenico Modugno, ki je moral prekiniti predstave revije »Rinaldo in campo*, ki je sedaj na sporedu v nekem genovskem gledališču. Vaj sta se udeležila tudi Tognazzi in Vianello, čeprav so nekateri trdili, da sta že odšla, ker sta se s televizijo skregala. Med drugim sta imela pripravljeno parodijo na pesem Lumicini rossi, ki je bila na sporedu včeraj, le da bi bil naslov nekoliko spremenjen: Fiumicini rossi. Tako bosta igralca zabavala občinstvo v dvorani po prenosu po evroviziji. Spored je zvečer pričel orkester Angelini. Občinstvo je zlasti napeto pričakovalo pesem Addio, addio, katere avtorja sta Migliacci in Modugno. Ta je kajpak pesem tudi sam pel, potem pa jo je z ne manjšim uspehom ponovil Claudio Villa. Modugno u-pa, da mu bo s to pesmijo uspelo nekaj podobnega kot letih 1958 in 1959, ko je obakrat dosegel prvo mesto Nel blu dipinto di blu in Piove. Kot včeraj je tudi danes dosegla velik uspeh Milva s pesmijo Stanotte al Luna Park avtorjev Rossija, Palla-vicinija in Birija. Tako ima Milva v finalu dve pesmi, ki bosta gotovo postali popularni ne glede na končni plasma. Simpatično je bila sprejeta popevka Gondoli-Gondolš (Ca-rosone-Nisa), ki jo je uspešno pel Ernessto Bonino. Isto ve- lja za L’anellino (Lojacono-Nisa), ki sta jo pela Lucia-no Tajoli in Corrado Lojaco-no. Tudi Cipria di sole (Maz-zocco-Marotta) spada med boljše; pela sta jo Sentieri in Aurelio Fierro. Danes je nastopila tudi So-malka Tanja; pela je Colori della felicita (Ranzato-Scioril-li), ki jo je potem ponovila Wilma De Angelis. Zaključil pa se je spored z Buongiorno amore (Testa-Dorelli); pel jo je avtor Dorelli, potem pa še Betty Curtis. Žirije so danes za jutrišnji finale izbrale sledečih šest popevk (po abecednem redu): Addio addio (Migliacci-Mo-dugno); Aspettandoti (D’Ac-quisto . Seracini); Buongiorno amore (Testa-Dorelli); Cipria di sole (Morotta - Mozzocco); Gondoli-Gondola (Nisa-Caroso-ne); Stanotte al Luna Park (Pallavicini-Biri-C. A. Rossi). Jutri bo na sporedu poleg današnjih še včerajšnjih šest (po abecednem redu): Inven-tiamo la vita, Lui andava a cavallo, Passa il tempo, Quan-do quando quando, Tango ita-liano in Un’anima leggera. Proizvodnja v ZDA po sovjetskih patentih NEW YORK, 9. — Neka sovjetska naprava proti nespečnosti se bo v kratkem začela izdelovati in prodajati v ZDA, in sicer v smislu sporazuma, ki ga je v Moskvi sklenil predsednik ustanove • National Patent Develop-ment Corporation* Jerome Feldman. Ta sporazum lahko odpre ................................................... Zopet In tudi sneg: m raz VARAZZE, 9. — Minulo noč je na Piano di Stella v bližini Monte Beiuga zapadlo največ snega v letošnji zimi, in sicer 20 cm. Podobno tudi na okoliških gorah. V okolici naselja Faie je zapadlo 15 cm snega. Davi je avtobus med Sassello in Varazze prišel na cilj z veliko zamudo. REGGIO E MILJ A, — Po mesecu lepega vremena je v dolini prvič deževalo, v gorah pa prvič ponovno snežilo. Prelaz Cerreto je prekrit s 15 cm snega, pri jezeru Cerreto pa ga je zapadlo za 10 cm. Sneg je prekril tudi ves apeninski lok, toda v dolinah je sneg koj skopnel. BEOGRAD, 9. — Nad Bosno in Hercegovino se je ponovno razširil val zelo ostrega mraza, tako da so ponekod zabeležili tudi 26 stopinj pod ničlo. Po mnenju meteorologov pa ta mraz ne bo dolgo trajal in v Bosni ne bo prizadejal kmetijstvu kdo ve kolikšne škode, ker je tod zelo debela plast snega. Drugače pa je v Dalmaciji, kjer snega ni in je n.pr. na Sinjskem polju mraz uničil ozimno žito, ki je začelo kliti, v splitski okolici pa nasade zgodnje zelenjave in kake štiri milijone nageljčkov v cvetju. Na Antarktiki avtomatična meteorološka postaja ZDA VVASHINGTON, 9. — Ameriška komisija za jedrsko e-nergijo je sporočila, da od pretekle srede deluje na Antarktiki ameriška povsem av- tomatična meteorološka postaja. Avtomatična postaja, ki so jo pred kratkim postavili na Antarktiko z nekim letalom, se je zarila v sneg, nekoliko južno od oporišča McMurdo. Iz snega moli le antena. Naprava, ki pripada ameriški vojni mornarici, ima obliko cilindra. Komisija ne pove koliko je naprava velika, vendar se zdi, da je njen volumen majhen. Postaja bo zbirala meteorološke podatke in jih oddajala letalom ameriške mornarice na Atlantiku. pot mnogim sovjetskim izdelkom in tehničnim odkritjem, kajti tokrat so sovjetske o-blasti prvič pristale na dopustitev patentnih in izdelovalnih pravic po določenih zakonih, ki veljajo na Zahodu, in sicer na temelju enotne kompenzacije in minimalne letne odškodnine. Do sedaj so sov | '.ske oblasti zahtevale v takih primerih globalno odškodnino, nekakšen »forfait*, ki ga ameriška podjetja niso bila pripravljena dati. Poleg naprave proti nespečnosti si je Feldman zagotovil tudi pravico do proizvodnje dveh sovjetskih kirurških instrumentov za ameriški trg, ki so ju ameriški strokovnjaki že uporabljali in se o njih zelo pohvalno izrazili. V prvem primeru gre za avtomatično napravo za spajanje krvnih žil, ki so jih do sedaj spajali na roko, vtem ko je ta naprava mnogo bolj nagla, posebno ko gre za krvne žile v majhnih in delikatnih or. ganih. V drugem primeru gre za globinske gastroskopije, ki omogoči pregled želodca tudi »v zavojih* 360 stopinj. Podpredsednik družbe »International Drug and Surgical Corporation* Milton Okin, ki bo začel proizvajati in prodajati sovjetske instrumente je izjavil, da je v Washing-tonu že vložil prošnjo, da mu priznajo ameriški patent nad obema napravama. ----«»--- Potvorjenih bankovcev za milijardo in četrt NEW YORK, 9. — Pri vdoru v neko stanovanje v Brook-lynu je policija včeraj zvečer zaplenila potvorjenih bankovcev po 10 dolarjev v skupni vrednosti dveh milijonov dolarjev, to je približno za milijardo 250.000.000 lir. Potvorjeni bankovci so bili skriti v kovčkih v kleti stanovanja. Najemnik stanovanja pa je bil neki Joseph Anthony Mag-gio, po poklicu zasebni uradnik. Policija ga je aretirala, vendar so na policiji izjavili, da aretirani Maggio nima kakega pomembnejšega položaja v organizaciji, ki se u-kvarja s potvarjanjem denarja, ki so ga pravkar odkrili. Zdi se, da so bankovce tiskali v ZDA. Ze šest mesecev je potvorjen denar krožil po New Yorku in to v tolikšnih količinah, da je poseben oddelek VVashingtonske zakladnice poveril to preiskavo svojim najboljšim ljudem. Zaplenjena vsota je največja vsota, kar so jih kdajkoli policijski organi zaplenili. Do sedaj še ni bilo odkrito, kje so bankovce tiskali. VATIKAN, 9°’— Zadnje dni so se začele z večjo vztrajnostjo širiti vesti, po katerih naj bi papež Janez XXIII v kratkem sklical konzistorij. Pravijo, da ga bo sklical še pred veliko nočjo in da bo imenoval kakih deset novih kardinalov. metni satelit, ki bi nadomestil 1800 medsebojnih stikov. To je razlog, zaradi katerega se je družba »American Te-lephOne and Telegraph Com-pany» odločila, da bo vložila 20 milijonov dolarjev za poizkuse v ta namen. Komunikacije s pomočjo u-metnih satelitov bodo zelo e-nostavne. Kdor bo iz New Yorka hotel telefonirati Rim, bo prosil za zvezo, kot danes. Nato bo njegov glas oddan preko navadne postaje, kakršno trenutno grade v Rumfordu na ameriški a-tlantski obali, od tod bo njegov • glas šel v ogromno anteno, ki ima obliko lijaka, in nato preko kratkih valov k umetnemu satelitu. Ta ga sprejme, vrne in v sprejemni italijanski postaji glas spet okrepijo in nato oddajo namembni postaji. Ameriški poizkusni načrt »Telstar*, ki ga pripravlja »American Telepho-ne and Telegraph Company» ob sodelovanju NASA, bo prešel v poizkusno fazo čez nekaj mesecev. Nekaj mesecev pozneje bodo začeli preizkušati drugi načrt, tako i-menovani «relay», ki ga za NASA pripravlja »Radio Corporation of America*. Ta dva načrta bostsa potrebovala več desetin umetnih satelitov, ki jih bodo pognali okoli Zemlje na razdaljo kakih 10.000 kilometrov. Obstaja pa načrt, da bi pognali v vsemirje le tri umetne satelite, toda na mnogo večjo razdaljo, tako da bi ti trije sateliti krožili okoli Zemlje 35.000 km daleč. Na tej višini bi vsak satelit zajemal tretjino Zemlje. aaiaiiaaiiaiaiiiaaiiiaiiiaaiiaiiaaiiai>aaaaaaiiiaiaiiiaiaaaaaiiaaiaiiiaaiaaiiaaiaiaaiaaaiaiaiaiaaiaiiiiaiiaitiaiaiaiaai Nepošteni mesarji tudi v New Yorku knjige gledališče glubhu ^ bliliu'ihtvt* NEW YORK, 9. -r Newyor-ški komisar za tržnice Alfred Pacetta je javno obtožil new-yorške mesarje, da potvarjajo tolšče in govejo kri pri izdelovanju v New Yorku zelo popularnih polpet, ki jim pravijo »hamburgarice*. Komisarjeva obtožba je prišla komaj nekaj dni po škandalu, ki ga je vzbudilo odkritje, da mlekarji v New Yorku dodajajo mleku, ki so ga prej posneli, nekaj jesiha, da bi dobilo prijeten grenkast okus. Alfred Pacetta je zato izdal občinski ukaz, da bi se potvarjanje bamburgaric prenehalo. Odredba temelji na zakonu, po katerem je točno določen odstotek tolšč in mesa v posamezni hamburgarici. Newyorški mesarji, pravi Pacetta, so prišli tako daleč, da v vsako hamburgarico dajo 80 odstotkov tolšč, ki jih obarvajo z govejo krvjo, in komaj 20 odstotkov mesa. Goveje tolšče pa stanejo komaj 24 lir kg, hamburgarice, ki tehta, jo približno 30 gramov, stanejo pa po 360 lir kos. Potemtakem imajo mesarji izredno visok dobiček, posebno če vzamemo v poštev, da se v New Yorku nad 30 odstotkov mesa proda v obliki hamburgaric. --------------«»--- Znaki «Tirosa IV» ujeli v Turinu TURIN, 9. — Oddaje in radijske signale ameriškega fotografskega umetnega satelita »Tiros IV», ki so ga izstrelili na pot okoli Zemlje z o-porišča v Cape Canaveralu, so minulo noč ujeli pri centru za radijska prisluškovanja v Torre Bert. Kot je znano, je ta center last bratov Judi-ca Cordiglia. Prisluškovanje so se posrečila ob 9., 10., 11. in 13. krogu okoli Zemlje. Oddaja ni kdo ve kako redna. Nadalje sta turinska znanstvenika mogla slediti »Tirosu IV* s posebno elektronsko napravo, ki v štirih minutah določi položaj satelita. Ujete signale sta brata Judica Cordiglia registrirala na magnetofonski trak Ljubljanska Opera gostuje v Celovcu LJUBLJANA, 9. — Danes so odpotovali v Celovec solisti ljubljanske Opere. Jutri odhaja v Celovec zbor Opere, ki bo v glavnem me-stu Koroške sodeloval na predstavi Verdijeve opere • Nabucco* in opere Marijana Kozine «Ekvinokcij». Pred dnevi Je umrl etnograf Boris Orel Več let je bilo na naslovni strani Slovenskega etnografa napisano ime urednika dr, Borisa Orla in še v zadnjem zvezku tega zbornika je bil tudi njegov tehtni prispevek. Sedaj je Boris Orel odšel, ko mu pri njegovih 59 letih še ne bi bilo treba. Toda njegovo zdravje je načelo trpljenje v koncentracijskem taborišču v Dachauu. Njegov sodelavec Milko Matičetov, ki je skupaj z njim urejal Etnografski vestnik, mu je napisal v slovo: Rajnik je bil sam neutruden delavec na etnografskem področju, garač, ki si ob nobenem letnem času ni privoščil počitka, le da bi lahko opazoval in ujel celotni ritem dela kmečkega človeka. Spomladi in jeseni je bil zraven pri oranju in drugih delih, poleti je vodil — zlasti v manj preiskane slovenske kraje — skupine etnografov, pozimi pa jo je mahnil kam na Bloško planoto reševat zadnje ostanke našega primitvnega smučanja. Obenem je kajpada skrbno vodil svojo ustanovo, urejal glasilo «Slovenski etnograf» in skrbel za njegovo redno izhajanje, pisal vanj in v druge strokovne publikacije znanstvene razprave, pri vsem tem pa je bil tudi zmerom aktiven pri strokovnem etnografskem in muzejskem društvenem življenju. S svojim deležem pri izdaji «Narodopisja Slovenčevi) 1944-1952, s štirinajstimi letniki «Slovenskega etnografa», s temeljitimi razpravami o oralih in oranju, o bloškem smučanju in drugem, z organizacijo skupinskega etnografskega dela na terenu in v prvih povojnih letih, da ne omenjamo nič drugega, si je Boris Orel postavil trajen spomenik v zgc* dovini slovenske etnografiji in slovenske kulture. Brazde, ki jih je zoral — marsikje v ledino — bodo ostale. Kar je sejal, bodo želi in t pridom uživali še dolgi rodovi. Po'emike na Dunaju po odstopu von Karajana DUNAJ, 9. — Ravnatelj dunajske Opere Herbert von Karajan je odstopil in osebje slavne državne Opere je danes zaradi tega že drugič stavkalo. Karajan je. odstopil, ker je prišlo do mezdnega sporazuma s tehniki brez njegove vednosti. Njegov odstop je povzročil mnogo razburjanja, tako da je sam prosvetni minister Drimmel o zadevi govoril danes na tiskovni konferenci. Dejal je, da nasprotuje stavki, ker ne gre za sindikalno zadevo in da je zaradi tega siuvka nezakonita, Drimmel je dodal, da ne more sprejeti niti Kara-janovih razlogov odstavke. Prosvetni minister je rekel, da je Karajan navedel «popoln nesporazumu med ravnateljem in ministrstvom glede osnovnih vprašanj. Minister je poudaril, da avstrijska vlada ne more pristati na Karajanov načrt o osamosvojitvi državne Opere iv pri tem navajal štiri ali pet slavnih evropskih Oper v Evropi in ZDA. Karajan je po odstopu odpotoval v St. Moritz. Sporočil je, da ministrove trditve niso točne in da si pridržuje pravico v kratkem odgovoriti nanje. «Ce pa minister misli popraviti napake, ki so povzročile moj odstop s poskusom blatenja in z lažnivimi pripombami na račun ravnatelja, potem je najmanj precej dvomljivo, da na ta način lajša dosego morebitnega sporazuma.» Vsekakor von Karajan večkrat poskrbi, da j® v krogih okrog dunajske O-p ere •živahno*. Toda to pot je najbrž zadnjič, kajti malo verjetno je, da bi muhastega ravnatelja poklicali nazaj. Miha Baloh, bivši član Slovenskega gledališča v Trstu, dela sedaj že svoj sedmi fi|m-V tem filmu bo nastopal na motornem kolesu in se bo tudi — prvič v svoji filmski K»' rieri — « ubila (seveda ne zares) ......................................................................................................................................................„„„......................... (Nadaljevanje * L strani) mm m mm m —_ __ _ . hod° “ mm m mm mm — ——---------- ---------- — pisan sporazum in da se y nato pogajali o načinu tt janja načel, o katerih se v do sporazumeli. Nekateri pazovalci zatrjujejo, da sO kreditirale tezo o bližnji komunistični nevarnosti*. Podobne izjave, s katerim obsojajo divjanje policije, so objavile tudi zveza za človeške pravice, socialistična stranka in druge organizacije. Neodvisni popoldanski dnevnik »France Soir* piše danes med drugim: »Vlada vodi z zakonitimi sredstvi težavno borbo proti prevratu. Hkrati pa udarja po tistih, ki — seveda med prepovedano demonstracijo — nastopajo proti temu prevratu. OAS pa nadaljuje svoje delo sovraštva in ubijanja*. Desničarski list »Figaro* govori o »zmagi OAS* in pravi, da teroristi te organizacije upajo, da se bodo Francozi postavili drugi proti drugim, in da bodo teroristi s tem sejali nered s pomočjo katerega upajo, da se bodo polastili oblasti. Pri tem pa zagovarja list tezo notranjega ministra in udarja po komunistih. Golistični levičarski list »Combat* pa poudarja, da je oblast še enkrat pred izbiro: ali naj sprejme posredno podporo levice v borbi proti Po krvavih dogodkih na pariških ulicah OAS. Ker pa oblast ne misli sprejeti te podpore, ji ostaja v takih pogojih ena sama pot: poostriti svojo akcijo. Toda pri tem se mora končno izogniti tveganju neučinkovitosti te akcije. Socialistično glasilo »Le Po-pulaire* piše v svojem uvodniku, da je »vlada zavestno šla na roko OAS, ko je hotela prikazati s surovo akcijo proti demonstrantom, da obstaja bližnja komunistična nevarnost, proti kateri je treba mobilizirati varnostne sile in — čemu ne — del naroda*. »S tem, da so pognali policaje proti nekaj tisočem demonstrantov, so točno vedeli, da je tveganje veliko. To se je videlo: več mrtvih. Francija, ves svet, bosta jutri vedela, da je neka oblast, ki je še pretekli teden obsojala OAS, ubila ljudi, ki so se hoteli boriti proti OAS. Ni mogoče bolj neumno in bolj zločinsko pasti v past, ki jo je nastavila OAS*. Francoski notranji minister Roger Frey je govoril nocoj po radiu in televiziji. V svojem govoru je ponovno postavil napredne sile na isto raven s fašizmom. Dejal je, da je vlada odločena »zagotoviti mir z vsemi sredstvi in nastopiti z izredno strogostjo proti levim in desnim ekstremizmom*. Dodal je, da so vse demonstracije prepovedane, in je trdil, da komunisti prav tako kakor OAS izkoriščajo čustva javnega mnenja, ter je svaril javnost »pred hinavsko pastjo* tistih, ki »povzročajo prelivanje krvi z izzivanjem poizkusov upora, ker se ne morejo drugače polastiti oblasti*. Kakšne posledice bodo imeli včerajšnji dogodki in trma vlade, je težko predvidevati. Dejstvo pa je, da skoraj vse politične stranke bolj ali manj ostro obsojajo vlado. Samo golistična stranka opravičuje divjanje policije in žandar-jev. Značilno pa je, da je republikanska garda imela za umestno objaviti sporočilo, v katerem poudarja, da se nobena skupina te garde ni spopadla sinoči z demonstranti. Zaradi take politike francoske vlade postaja OAS vedno bolj predrzna. V Parizu so danes ugrabili sina znanega matematika prof. Laurenta Schwartza, ki je nedavno dal pobudo za borbo proti OAS v univerzitetnih krogih. Njegov sin Andre, ki je star 19 let in študira na univerzi, je izginil včeraj popoldne, in kmalu zatem so neznanci telefonirali njegovi materi, da so ga ugrabili. Danes so našli avtomobil ugrabljenega pred nekim hotelom. V Oranu pa so ultrasi zanetili požar v sodni palači v središču mesta. Požar je nastal okoli 13. ure in se je naglo razširil. V manj kakor pol ure je uničil urade štirih sodnikov, vse akte v teh uradih, in slišale so se tudi eksplozije. Gasilci so se trudili več kot eno uro, da so požar omejili. Kakor poroča tiskovni urad italijanske Splošne zveze dela, sta Novella in Santi poslala v imenu tajništva solidarnostno brzojavko francoski Splošni zvezi dela in Zvezi katoliških sindikatov. V brzojavki je rečeno, da italijanski delavci izražajo solidarnost francoskemu delavskemu razredu in ljudstvu v borbi proti fašizmu in za neodvisnost Alžirije. Številne brzojavke so poslale tudi delavske zbornice, federacije sindikatov posameznih strok in skupščine delavcev. Iz Tunisa pa poročajo, da se v kratkem času pričakuje nov »tajen sestanek* med alžirskimi in francoski ministri. Baje bo razgovore vodil alžirski zunanji minister Dah-lab. Baje si bodo izmenjali dokumente, v katerih bodo u-gotovili stališče obeh strani. V alžirskih krogih v Tunisu niso mnenja, da bo moč sedanjo odločilno fazo pogajanj zaključiti pred potekom desetih dni. Vendar pa poudarjajo, da bo prav gotovo pod- vedno precejšnje težave v 1 zi z vojaškimi oporišči v Al- žiriji. V alžirskih krogih so ... lo rezervirani, kar se tiče . bire alžirskih oblasti, ki )e v prehodni dobi zavzela® važne položaje. Današnji " poldanski list »Pariš PresS(il, trdi, da so »manifesti* 0 ,U.S j,e vitvi sovražnosti v Alžirij' k natiskani. Na teh manifeSv0. je baje zgoraj francoski , jak, ki stiska roko alžirskemu vojaku, spodaj sta franc0' f in alžirski otrok, ki si dal . roko. Na sredi manifesta L je napis »Mir v Alž'r,j)j| List pravi dalje, da je Ben Bela, ki je zaprt v Fr ciji, stalno obveščen o P°'e j tajnih pogajanj in da s®,,, dosedanjimi sporazumi strl jte Tudi švicarski list «Gaze de Lausanne* piše, da bD*pj» pred koncem februarja P°”j san »zapisnik o sporazuPA\s. Francijo, če bo alžirska da dobila enakovredne ko^ a sije, kakršne je pripravil® t dati Franciji*. Vendar Pa ja dodaja, da so nesoglasj® glede številnih točk. 10. februarja 1962 Diferenciacije med za vezni Velika Britanija se boji istovetenja atlantskega pakta z gospodarsko integracijo Ko je nedolgo tega zahod-bonemški minister Ehrhard izjavil, da bo Velika Britani-j? 5e v tem letu pristopila k “župnemu tržišču, je London odklonil vsak komentar y zvezi s to izjavo. A to si Je kdorkoli mogel tolmačiti tudi tako, kot bi Angleži ne “ili najbolj prepričani v be-Sede nemškega ministra. Za-!em je London dal še neko 'zjavo, ki kaže, da Angleži gledajo z dokajšnjo rezervira-n°stjo na vprašanje pretira-nega povezovanja v okviru zahodnega bloka. Bilo je to oh priliki, ko je angleški zu-*anji minister, lord Hume, J Gornjem domu govoril o “Titanskem stališču v odno-®u do Atlantskega pakta. Dotaknil se je vprašanja tesnej-"'n stikov politične in gospodarske narave med deželami, ki so članice Atlantskega Pakta. Lord Hume je sicer izrezal vse priznanje pobudni-*om takšnega širšega programa, podčrtal «vzvišenost takšnih ciljev«, hkrati pa je ®y°je besede nekako razvode-nil z izjavo, da pa «treba v Prvi vrsti posvetiti pozor-bost temu, kar je najnujnej-a» in da pri obravnavanju dalikatnih vprašanj utrjeva-nJa samega bloka ni pri-Poročliiva nobena naglica. V zvezi s predlogom n. pr., a bi do sklepov v okviru Atlantskega pakta prišlo na osnovi večinskega glasova-bJa, je angleški zunanji mi. bister izrazil blago upanje, a bi do tega nikoli ne pri-• Vprašanja narodne nb-ambe naj bi potemtakem o-ala v rokah nacionalnih tad. Velika Britanija, kot iz- r eda, se ne bo podredila "n- be anemu pritisku, ki bi se ji okviru Atlantskega pakta tem ali podobnem vpra-aniu in na osnovi večinske. *a glasovarnja skušal vsiliti. t-refirost° rečeno, Velika Bri-bija tudi vnaprej ne kaže obenega navdušenja, da bi ,.“Večala številčno stanje svo-j det v Evropi, ali da bi uianjšala svoje napore na področju lastne jedrske pro-“vodnje. Glavna britanska ost pa je resnici naperjena proti za-j 15'', da bi se Atlantska zve-i spremenila v osnovo ne-*kšne atlantske gospodar-j * skupnosti, v katero bi or- v zvezi je j pristopile tudi države Padnega sveta, ki niso včla-Jebe v omenjeni vojaški j^blzaciji. S tem r rd Hume pokazal najmanj zumevanja. Prvič zaradi te-tr' ker Je Velika Britanija butno zavzeta z vpraša-svojega pristopa k bpnemu tržišču šestorice, ftiur Pred daje ona absolutno dnost, pa naj si bo tudi v jan.osu do istovrstnih vpra-gjj J ha širši osnovi. In dru-' ker se postavlja vprašaja ’ ali bi ne bilo koristne-Sn aasn°vati takole širšo gozdarsko organizacijo, ki o J razmišlja tudi predsed- nik Kennedy, v obliki organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, mesto na osnovi Atlantske zveze. Ta pripomba se zdi danes nekoliko čudna, če upoštevamo, da so Angleži enkrat prej takisto govorili prav v zvezi z Atlantsko skupnostjo, kateri so v odnosu do Skupnega tržišča šesterice dajali prednost. Iznenadna oddaljitev od takšne širše zamišljene skupnosti pa lahko pomeni tudi to, da se Velika Britanija zdaj bolj približuje Skupnem tržišču. Nikakor pa ni obvezno, da bi to tako moralo biti. Kar pa je iz Hume-ovih besed najbolj jasno razvidno je njene želje, da ostane Atlantski pakt takšen, kakršen je bil doslej, se pravi organizacija, kjer nekaj velikih držav stopa po že udelani poti, pri čemer ni nobene potrebe, da bi se vprašanja pretesala in reševala pod vplivom večine ali povečanega števila udeležencev. Da bi dokazal nevarnost raztegovanja dejavnosti NA TO še na druga področja, razen na vojno, je lord Hume nepričakovano iznesel argu-ment, da bi afriške dežele v podobnem primeru lahko dobile vtis, kot da se NATO hoče vmešavati v njihove zadeve kot da je vmešavanje lahko samo gospodarsko in ne vojaško. Dejstvo, da je, postavimo, Portugalija tudi član Atlantskega pakta, pa lord Hume, se zdi, ni hotel upoštevati kot razlog, zaradi katerega bi afriške dežele lahko obtožile Atlantski pakt zaradi zavezništva pri dušitvi angolske vstaje. Da bi še nekoliko bolj za-motal večkrat že tako zapletena in malo jasna stališča, ki jih Velika Britanija zdaj tako, zdaj spet drugače zavzema do nekaterih najvažnejših političnih vprašanj, se je ponovno, kot je njegov običaj, nepričakovano oglasil stari upokojeni Montgomery. Kadar spregovori on, so njegove izjave vselej neizpodbiten dokaz, kako nevarne in malokoristne so besede, ki jih svojevoljno, ne da bi bila za to poklicana in odgovorna, daje določena sicer ugledna osebnost, ki je izgubila kon-takt s stvarnostjo. Gšadeva je tembolj delikatna, v kolikor so te izjave, ki zadevajo nekatera pereča mednarodna vprašanja, v nekem primeru bolj liberalne, drugje sredinske, glede nekega tretjega problema pa povsem reakcionarne. V zvezi Evropo je n. pr. dejal, da bi velike sile morale odpoklicati svoje čete iz Nemčije. Glede Kitajske, kjer je bil nedolgo tega gost Maocetun-ga, se je izrekel v obliki takega slavospeva, kakršnega na Zahodu še ni bilo čuti. KONCERT SREDNJE GLASBENE ŠOLE E LJUBLJANE Prav vzorna skladnost in barvna izenačenost Prireditev, ki vzbuja optimistične upe za prihodnost Na potu v Benetke, kamor so povabljeni, da koncertirajo v okviru tamošnje «Agimus», so v. četrtek potovali skozi Trst gojenci Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Naša Glasbena Matica je izrabila priložnost in jih povabila, da spotoma pokažejo tudi tržaškim Slovencem sadove svojih naporov. V Gregorčičevi dvorani (večje ni bilo pri roki) so se nam predstavili gojenci godalnega oddelka m pevske šole. nastopa gojencev Glasbene šol« v Gregorčičevi dvorani: Zgoraj zbor spodaj orkester in del številnega občinstva Osnovo koncerta sta sestavljala komorni, godalni orkester in prav tako komorni pevski ansambel. Orkester je v prvem delu programa spremljel nekatere pevce pevske šole, ki so nam podali nekaj samospevov Monteverdija, Cacctnija, Merkuja in Lipovška ter Frescobaldijev duet sLepe oči«. Za mlade, še razvijajoče se pevce, so bile sktadbe iz šestnajstega stoletja tako po vsebini kot po stilu, kot nalašč. Arije, ki ne zahtevajo velike sonornosti, temveč gibčnost, kristalno čisto in- luiiiiiiuunii,nul, ....................m, .mi, ............................................................................. tonacijo, ne prevelik glasovni obseg, a veliko ritmično Sigurnost in muzikahiost, to kakor ustvarjene za mlada grla. Pevci Luciano Mauzin, Ema Prodnik in Eva Nov-šak so nam pokazali solidno pevsko tehnično pripravo in veliko muzikalno prizadevnost. Posebej naj omenim prav vzorno skladnost in barvno izenačenost Prodnikove in Novšakove pri Frescobaldijevem duetu. V srednjem delu sporeda smo srečali starega znanca Janeza Boleta, ki nam je predstavil komorno formacijo desetih mladih pevcev Podali so nam pet motelov Gallusa, Palestrine, Lassusa in Schuetza. Boleta poznamo kot vestnega in natančnega oblikovalca in temeljitega poznavalca zborovskih možnosti ter idealnega pedagoga. V tem našem mnenju nas je ponovno prepričal tudi na tem koncertu. Izvedba teh skladb je bila tako stilno kot muzikalno neoporečna. Sicer je bila opazna še čisto fiziološka nezrelost mladih pevcev, toda stil in da ne zahtevata KOLIKO SE V SVETU PORABI ZA OBOROŽEVANJE NT • Štirideset krasnih avtomobilov za enega mrtvega nasprotnika V Južnoafriški uniji, kjer se trenutno nahaja kot gost (Nadaljevanje na 6. strdni) Ljudje se danes bolj kot kdajkoli ukvarjajo z vprašanjem svoje bodočnosti. Kakšna bo, v znamenju vojne ali miru, ali bo človeštvu prinesla uničenje ali blagostanje? Optimisti govore 0 tem, kakšno čudežno življenje napoveduje človeškemu rodu najnovejši razvoj znanosti in tehnike, kako da bo človeško življenje podaljšano za trideset, štirideset let, da ljudje ne bodo več poznali bolezni, da bodo živelj srečni in brez skrbi bogato življenje, v miru in zadovoljstvu. Po drugi strani pa, navzlic velikemu napredku, se ta bodočnost večkrat ne kaže v tgko rožnati luči, tembolj če upoštevamo trenutno stanje odnosov med posameznimi državami, odnosov, ki temelje na najpopolnejšem egoizmu, neiskrenosti in nerazumljivi tež. nj'>_da bi s pomočjo najstrašnejših uničevalnih sredstev obvladali eden drugega. In ko ugotavljamo takšno nadvse zaskrbljujoče stanje, mislimo pri tem v prvi vrsti na tiste največj.e dežele, med katerimi se danes na osnovi pravkar omenjenih kriterijev vrši najnevarnejša tekma vseh časov. Mislimo na oboroževalno tekmo med SZ in ZDA. Ameriški vojni minister Mc V Ce bi se izdatki za vojsko :zmanjšali samo za 10 odstotkov, bi milijarda ljudi bila rešena lakote Namara je pred kratkim, ko je pred senatnim odborom postavil zahtevo po povečanju vojaških izdatkov, izjavil, da razpolagajo ZDA s takšnimi uničevalnimi silami, s katerimi bodo z največjo lahkoto tudi v primeru iznenadne-ga napada SZ uničile vse sovražnikove postojanke, ki jim jih bo poveljstvo določilo. Malinovski je na to odgovoril: «Mi lahko z enim sa- mim jedrsko-raketmm udarcem zbrišemo z zemeljskega površja vse industrijske in politično-administrativne centre ZDA, hkrati pa še vse dežele, ki so svoja ozemlja dala na razpolago ZDA za vojna oporišča.« Mc Namara se ni šalil, ko je govoril pred senatnim odborom. In prav zato je tudi zahteval dopolnilni kredit za izgraditev štirih atomskih podmornic z ustrezno jedrsko oborožitvijo. Ta kredit naj bi znašal 52 milijard 650 milijonov dolarjev. Spremenivši to v našo valuto, se znajdemo pred fantastično vsoto skoraj 34 tisoč milijard lir. ZDA porabijo potemtakem za svojo oborožitev 140 milijonov do- ......................................m................■IIUHIIHI.il,............,„„„........................................................................................... larjev ali 8 milijard in 820 milijonov dolarjev na dan. Toda to še ni vse. Ameriški vojni minister je hkrati tudi opozoril, da bodo ZDA, v kolikor SZ stalno izpopolnjuje svojo oborožitev, tudi one morale v 1 ožiti nadaljnje na.pore, da izpopclne svojo lastno. Maršal Malinovski je, seveda, po drugi strani izjavil isto stvar za SZ. In tako se peklenska gonja, da bi kdo koga nc prerastel, nadaljuje s pošastnim tempom in v najbolj grozljivem obsegu. Vojaški izdatki so od I. 1945 naprej stalno rasli. Leta 1960 je vsota, ki so jo za oboroži, tev porabile nekatere največje države, dosegla 120 milijard, a za 1. 1962 se predvideva okrog 185 milijard dolarjev. Naj vsak vzame svinčnik v roke in preračuna, koliko bi to zneslo v lirah. Zavrtelo se mu bo v glavi. Zgoraj navedene vsote pa gredo za samo oborožitev kot takšno. Kolikšna pa je škoda od tega, da je danes na svetu kakih 25 milijonov ljudi oblečenih v vojaške suknje, se pravi neproduktivnih! Ali pa če zraven tega še računa mo škodo, ki izhaja od tega, da se vskladiščeno blago, t. j. orožje ne amortizira; da so razna letališča in kasarne neizkoriščena itd. itd. V tem primeru bi bila vsota 20 milijonov dolarjev, kolikor se bo letos, 1. 1962, porabilo za oborožitev, še neprimerno večja. ZIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Kako ravnamo s kravo med brejostjo Breja krava potrebuje čim več gibanja - Ne preobilna, pač pa bolj izbrana krma-Ne smemo pozabiti na vitamine, rudninske snovi, sol itd. ftia|as‘ živinorejci se vse pre-Sol zavedajo, da ravno vi-Voz0 breja krava potrebuje Va ki / j* še ni breja, ali pa ki Je Pažnje ali nege kot kra-eja, ali p .v začetku brejosti. Od jos,.anja s kravo med bre-k&kšr j* namreč odvisno *'a lfn nJen Poro<* >n kakš- vu2 njena poznejša mleč-l “ razumnim ravnanjem .brejimi Živ; 'Jln)i kravami bo Pa naš V °,reJec> labko preprečil ^‘katero težavo. «ve* 0 našim živinorejcem j Jemo naslednje: •Ui/reja krava naj ne bo ^Pak prik'eniena k jaslim, Jje naj se dnevno gibanj a Prostem vsaj za ne-*ice “asa- Gibanje krepi milih, rebuha in vezi v rodila i^P.eapešuje krvni obtok Bres r^tno vpliva na telesno Moj “v°- Zaradi gibanja se Ja fn \ maternici bolje razvi- V'*ho Pyet* P°rodom tudi pra- lagau ^naravnava. Prav zaradi ai a v manjših hlevih, kjer 1'>kareienib tekališč za živino, "e napravljajmo goveje, p JasHh skledastih poso-i b z katerih bodo pile po-'ls,torn količino vode s pri-uajši na gumb z gobcem. Ner Puščamo živino ven, “apij e ho dvakrat dnevno brili^ V°de Pri koritu. Ob tej ,2, 1, Se bo tudi sprehodila. arave “°ekod se uporabljajo Jofa 'Udi za vožnjo. Vedeti Na a;.°' ‘l® breji kravi vož-c ne škoduje. Zato lah-*atitije ni° vozimo skoro do 8a- Le paziti moramo, da ne gonimo živali po strmih poteh. Prav tako moramo paziti, da ne oi vpreženi kravi drog (oje) aiR ojnice preveč tolkle ob trebuh. Z brejimi kravami ne smemo surovo ravnati. Zaradi tega jih ne pretepajmo in ne tolci-mo z bičem po glavi, 3. Ležišče krav naj nikar ne visi preveč nazaj. Pri kravah, ki ležijo preveč poševno, silj maternica preveč proti koncu. Taka lega pospešuje izstop rodnice, zlasti pri tistih kravah, ki imajo ohlap ne maternične vezi. 4. Naši hlevi naj bodo suhi in zračni. Zavedati se moramo, da so ravno zatohli hlevi vzrok pogostnih obolenj rodil in naraščaja. V njih kar mrgoli kužnih klic, ki ogra-žajo zdravje zlasti brejih krav. 5. Breje krave so v dobi brejosti v posebnem stanju, zato jih tudi temu primerno krmimo. Na to pa moramo misliti že v začetku druge polovice brejosti in ne šele zadnji čas pred porodom. Krma, ki jo bomo pokladali brejim kravam, naj vsebuje dovolj beljakovin, škroba in rudnin. Razen tega ne sme v krmi primanjkovati tudi vitaminov, ki urejajo zlasti delovanje hormonov. Hormoni, poleg drugega, vplivajo na spolne organe, da se uravil-no razvijejo in redno delujejo. Hormone izločajo posebne žleze, ki se medsebojno razlikujejo po hormonih, ki jih Izločajo. Delovanje hormonov Je medsebojno povezano. Ce v telesu primanjkuje vitaminov, se pojavijo razne motnje. Bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov, pa imenujemo avitaminoze. Vitamine in druge snovi, ki jih breje živali rabijo za rast in razvoj svojega ploda, pa vsebuje mlada, sočna trava in pa vse vrste detelj. Detelje so za govedo eno najboljših krmil, ker vsebujejo razen beljakovin tudi apnene soli In vitamine. Našim živinorejcem priporočamo, naj si vsako leto nakosijo nekaj mladega sena, ki ga bodo uporabili za krmljenje brejih krav pozimi. 6. Živino krmimo primerno. Zavedati se moramo namreč, da preobilno krmljenje škoduje tako junicam, kakor brejim kravam. Junice, ki se malo gibljejo, se zaradi preobilnega krmljenja kaj rade preveč odebelijo. Takim junicam se kaj radi zamastijo jajčniki, zaradi česar se več ne gonijo in postanejo jalove. Brejih krav pa ne smemo preveč debeliti, ker preobilna telesna maščoba ovira porod. Naši kmetovalci imajo navado, da proti koncu brejosti, ko živali ne molzejo več, pokla-dajo kravam več krme kot poprej. To je zgrešeno! Takrat naj jim pokladajo raje manj krme. 7. Včasih se dogodi, da vime pred otelitvijo hudo nabrekne zaradi oviranega krv- nega obtoka. Nastala oteklina sega včasih pod trebuh in zadaj do sramnice. To se navadno dogaja pri dobrih molznicah, ki so preveč krmljene in ki stojijo stalno v hlevu. Kravo z oteklim vimenom spustimo večkrat na prosto, da se razgiblje in ji istočasna tudi zmanjšamo količino hrane. Na ta način bomo po-spešili krvni obtok, kar bo povzročilo, da se bo oteklina zmanjšala ali da bo celo zginila. Brejih krav z oteklim vimenom pa ne smemo molsti, razen neposredno pred otelitvijo, če krava zaradi povečanega vimena ne more leči. Ce bi kravo molzli pred časom, se lahko dogodi, da bi se otelila oziroma zvrgla preden so ji potekli dnevi bre-josti. 8. Brejim kravam pomešajmo dnevno med otrobe do 5 žlic ribjega olja, kar bo u-godno vplivalo na rast in razvoj ploda. Pa tudi na kuhinjsko sol ne smemo pozabiti! Breja k/ava naj jo dobi vsak dan primerno količino. Zapomniti si moramo, da govedu sol le koristi in da brejim kravam ne škoduje tudi če zaužijejo večje količine soli. 9. Da ne bomo imel: ne-prilik, prenehajmo z molžo brejih krav vsaj po 7. mesecu brejosti. Na ta način se bo plod lepše razvijal, pa tudi ne bo nevarnosti, da bi se storila rahitična teleta. Tako se izognemo tudi porodni o-motičnosti. .10. Breje krave vsak dan čistimo s krtačami in čohali. Pa tudi pod njimi naj bo vedno nastlano s slamo ah suhim listjem. Krave pred porodom pa po možnosti denimo v poseben prostor, kjer jih druge živali ne bodo motile ali drezale. Dr. D. R. V času Friderika Velikega ali Napoleona so vojni izdatki znašali 1:10 v korist človeka. Se pravi:, za puške, mu-nicijo, opremo itd. se je izdal 1 dolar, za življenjske potrebe posameznika pa 10 dolarjev. Ze v prvi svetovni vojni se je to razmerje obrnilo v nasprotnem smislu, v škodo človeka, se pravi, da se je za vojaške potrebe porabilo 10, za človekove pa 1 dolar. To razmerje se je danes povzpelo do absurda in znaša 1:1000 v korist orožja. Ne čudimo se, saj stane eno samo reaktivno letalo okrog 5 milijonov, navadna med. kontinentalna raketa tipa «Atlas» pa nič manj kot 50 milijonov dolarjev. Ža poskuse z vodikovo bombo na Bi-kinih so porabili nad milijardo. ZDA so okrog SZ in ostalih dežel s socialistično ureditvijo postavile pravcato mrežo radarsko-elektronskih kon-trolnih postaj. Samo za instalacijska dela pri postavitvi ene teh postaj je potrebnih 100 milijonov dolarjev. Pri tem bo bržkone marsikdo vprašal, koliko vendar stane, ob tako ogromnih stro-ških za oborožitev, en ubit sovražnik. Na osnovi zgodovinskih podatkov, ki so se o-hranili, je v času Julija Cezarja stal rimsko državo vsak ubiti sovražnik 1 dolar. V prvi svetovni vojni 21 tisoč, v drugi 75 tisoč, a v korejski vojni celih 140 tisoč dolarjev. 140.000 dolarjev — skoraj devetdeset milijonov lir! Deset lepih vil, štirideset krasnih avtomobilov! pod orožjem okrog 20 milijonov vojakov, ki stanejo milijarde. Toda, poleg teh, pa dela za vojaške namene še kakšnih 80 milijonov delavcev. Koliko energij, fizičnih in umskih, vrženih v vodo, porabljenih za uničevanje ljudi! Koliko delovnih ur ustvarjalnega dela vloženih za graditev strojev, ki prinašajo pogubljenje. Za eno samo letalo — 20 tisoč, za en sam tank pa 15 tisoč delovnih ur. Obenem, ko se razmetavajo milijarde za uničevanje, pa po razsežnih področjih Azije, Afrike in Južne Amerike živi nad milijardo ljudi, ki so stalno na tem, da utnro od lakote. In vse to zaradi neke sleDe politike, po kateri je treba vsa pereča vprašanja in spore reševati samo z grožnjo in s pomočjo sile. Zakaj, ko bi se samo za 10 odstotkov zmanjšali omenjeni vojaški izdatki in ta sred. stva raje porabila za pomoč tem siromakom, bi ti kmalu pozabili na lakoto. Ko bi se pa ne samo 10 odstotkov, ampak vsa omenjena sredVva, ki se jih danes izdaja v uničevalne namene, porabila za razvoj človeške blaginje, potem bi se dejansko v najkrajšem času mogle uresničiti tiste prognoze o-ptimistov o bodočem srečnem življenju ljudi, kakršnega si vsi želimo. doba skoro kaj več.... Kot posebna formacija je nastopil trio Lorenz, ki -je z lepo uigranostjo podal dva stavka iz tria J. Turine. V zaključnem delu programa je pa nostopil godalni ansambel pod vodstvom Cirila Veronska. Izvajali so Vivaldijev Koncert v a-mo-lu in Corellijevo Saraban-do in Badinerie. Pri prvem sta še posebej pokazala svojo solidno pripravljenost solista Primož Novšak in Mile Kosi. Celoten orkester je pokazal vzorno, homogeno uigranost, čisto intonacijo (kar pri godalih ni kar tako!) in primerno glasbeno razumevanje. Prof. Veronek je znal uliti v izvedbo oziroma v svoje mlade sodelavce mnogo smisla za fraziranje, dinamično niansiranje in ne nazadnje tudi temperamenta. Nastop pomeni za Srednjo glasbeno šolo lep uspeh in za profesorski kader, ki s tako ljubeznijo vzgaja novi rod, prav lepo zadoščenje. Prepričani smo, da bodo v Benetkah prav tako dobili zasluženo priznanje. H koncu naj pripomnim še to, da nam ta koncert vzbuja optimistične nade za prihodnost. Gregorčičeva dvorana je bila premajhna za tako številno občinstvo! In tudi prejšnji koncerti Glasbene Matice (zbor sežanske mladine, orkester Glasbene Akademije tn koncert orkestra naše Glasbene Matice) so vsi vzbudili pri J občinstvu največjo pozornost. Ali se je morda v pogledu obiskovanja koncertov res že zaključilo sedem suhih let? Italijanski kulturniki zahtevajo izpustitev Agostina Neta Skupina intelektualcev, u-metnikov, pisateljev in časnikarjev je pred dnevi poslala predsedniku Portugalske pismo, v katerem se zavzema za izpustitev pesnika Agostina Neta, ki je častni predsednik ljudskega gibanja za osvoboditev Angole. Metf podpisniki so Piovene, Vittorini, Guttuso in drugi. Neto, rojen 1922 v Angoli, je bil, prvič aretiran 1952, nato pa spet 1955 zaradi de-lovanja proti režimu Sala-zarja. Na protest svetovnih predstavnikov kulture je bil 1957 izpuščen. Vrnil se je Angolo ter se postavil na čelo ljudskemu gibanju za osvoboditev. Junija 1960 je bil spet aretiran ter prepeljan na Kapverdske otoke, ‘lani septembra pa so ga prepeljali v ječo v Lisboni. Morda vas zanima Vsa «Božanska komedija* sedemkrat v sekundi Zdi se, da tehnični razvoj še nima meja. Ni še veliko let, ko se je prvič začelo govoriti o elektronskih možganih in računskih strojih in že imamo opravka z napravami, ki si jih že težko razlagamo. Pravzaprav si nestrokovnjak še danes ni na jasnem, kako ti stroji delujejo, še manj pa. kako more ena taka naprava tako na-glo delovati. Morda se pomembnosti teh strojev zavemo le tedaj, če njihovo delo primerjamo s človeškimi zmogljivostmi. Pred leti smo na primer rekli, da opravi računski stroj, mislimo na elektronski računski stroj, v eni minuti toliko računskih operacij, kolikor bi jih deset dobrih matematikov moglo opraviti v desetih letih. Ze to je ogromno, toda ti stro-ji ki so bili pred nekaj leti #največ, Var se je moglo doseči«, so danes že za v staro šaro, kajti novi elektronski računski stroji opravijo desetkrat toliko račun-skih operacij, kolikor jih je njihov «prednik» napravil pred desetimi leti. So pa tudi drugi stroji, ki delajo na istih elektronskih načelih in ki jim pravijo elektronski možgani. Tudi tj so novejšega datuma in hkrati tudi za njih velja, da se zelo naglo razvijajo. To, kar je bilo pred desetimi leti vrhunec elektronske tehnike, je danes zastarela naprava, ki sicer še služi svojemu namenu, ker pač veliko stane, ki pa so ji, če ne dnevi, leta za gotovo šteta. Za razliko od računskih strojev, te naprave kopičijo «znanje», ga ..skladiščijo« in nato po določenem ključu odgovarjajo na vsako vprašanje, ki bi ga od njih hoteli. Kolikšna je njihova »zmogljivost«, nam pove sledeče dejstvo: Dantejeva »Božanska komedija« je znano literarno delo, ki obsega tri dele in je zelo obsežno, saj gre dejansko za tri knjige verzov. Prav. In «spomin» takih elektronskih možganov, ki so jih pred kratkim izdelali v Švici, more v eni, ponavljamo v eni sekundi ..preleteti«, nekako prebiati ..Božansko komedijo« ne le enkrat, pač pa — sedemkrat. Pravijo, da je švicarskim strokovnjakom uspelo najti novo rešitev za izdelovanje takih elektronskih naprav k 'M $ tem da uporabljajo pri niti eennminrlpiV. sestavljenju «spominskih centrov* namesto prejšnjega magnetiziranega ferrlta magnetofonski trak. Toda motil bi se tisti, ki bi mislil, da gre za navaden magnetofonski trak, kajti ves besedni zaklad odraslega človeka, zavzema v novih «možga'ih» prostor, kolikor ga je v navadnem naprstniku. Zato bodo elektronski možgani, ki jih bodo delali na tem principu, mnogo manjši od do-sedanjih, hkrati pa mnogo bolj nagli in «na znanju« bogatejši. ' 1 Omenili smo, da imajo danes nekatere največje dežele IHH.H.HHIHHIHHIU,»IHHIHIHH.HHHmi..HHIHUHH.H.IHHHHHHHIHH rol Lavvrence. prepovedan* mladini. Arcobaleiio 15>' »Zmagoslavje Mihaela Strogova« (II trionfo d Michele Strogoff). Eastman-color. Supercinema 16.00 »Pustolovščine Pippa, Pluta in Paperina« (Le peripezie di Pippo Pluto e Paperino). Teohnicolor. Alabarda 16.00 «Madame San* Gene«. Teohnicolor. Sophia Loren. Aurora 16 30 «SiJaJ med travo* (Splendore nell’erba). Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «Bahač» (Lo spac-cone). Paul Nevvmann. Garibaldi 15.00 «Sladke prevare* (I dolcl inganni). Jean Sorel, Catherine Spaak. Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «Navaronskl topovi« (I cannoni di Navarone). Impero 1600 «Vrni se v septembru« (Torna a settembre). Italia 16.00 «Madame Sans Ge' ne«. Technicolor. Massimo 16.00 «Robin Hood črne grofije« (Robin Hood de!l> Cantea nera). Technicolor. Pe' ter Cushing, Kay Ficher. Moderno 15.30 «Don Camillo •" monsignor. a ne preveč« (D°n Camillo monsignore mi n°n troppo). Fernandel. Gino Cer-vi. Astra 16.30 »Pet marinesov » sto deklet« (5 marines per Ib9 r igazze). Astoria 16.00 «Legija obsojencev* (La legione dei condannati). D. Povvel, M. Toren. Vittorio Veneto 14.30 «Exodus», Technicolor. Ideale 15.30 «Pogum in izziv* (II coraggio e la sfida). Teon-nlcolor. Dirk Bogarde. Marconi 16.00 »Nepričakovano« (Lhmprevvisto). Anouk Aimee-Prejpovedano mladini. Abbazia 16.00 »Maščevanje barbarov« (La vendetta dei barbari). Technicolor. Robert A>-da, Anthony Steele. Odeon 16.00 »Prepovedane mladoletnice« (Minorennl proibitei Pascal Audret. prepovedan mladini. iUUUUUUUUUUilUUUUUUUH SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA bo otvorils danes 10. Te' bruarja ob 20.30 v Ul. GepP8 svoje klubske prostore Klub bo odprt vsak delavnj^ od 18. ure dalje in bo prj®*r no opremljen: juke-box, fl'P* ’ karte, šah itd. Stalno bo de val bar. . VABLJENI VSI SLOVENCI ¥ ¥ m Istočasno z otvoritvijo klu^ bo tudi otvoritev razstave zj* njih del slikarja Klavo-l Palčiča. TTTTTTirnTTTTITnTTTTTTTfmtnTTfT^ ...................tiitiiiii",",,,,,< ROJSTVA. SMRTI IN PUHU*® Dne 9. februarja 1962 se Je } Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb. ... UMRLI SO: 81-letna Grandi vd. Basilisco, 82-letni squale Gerin, 68-letna Anna j- , sio por. Barbo, 65-letna A‘%1 Sommariva por. Codri, 73-1 Antonio Carboncini, 55-letni 'V, tonio Grio, 64-letni pom* a Pettirosso, 72-letna GiusepP ^ Sasso por. Smolcich, 87-letna , melia Viti por. Scall, M-Tommaso Lorenzutti, 55-letni „ rino Feresin, 9 ur stara P* Gherlani. NOČNA SLUŽBA LEKA«^,,,, Davanzo, Ul nemim 4; M-,rj Ul. Buonarroti 11; Mlzzan. ,,, Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul. v 93 te 7; Giustl, Ul. Bonomea (Greta). OaOoBD ^ I v'" Smučarski izlet SPDT v Cru' in tekma v veleslalom® . Za nedeljo dne 18. t.m. J*",, suje SPDT nagradno teknw^(, nje v veleslalomu v Črnem ^ hu za ženske In za moške. p. Jave se sprejemajo v Ul. pa 9-11. , rsK1 Na isti dan priredi smu1'' jp izlet v Črni vrh. Vpisovanj* (f. obvestila prav tako v Ul: pa 9-11. v K®11' Prosvetno društvo Prosek"” je. tovel priredi nedeljo Ves večer je občinstvo zabaval le Macario, ki je naravnost neposnemljiv (čeprav tudi kar preveč vedno enak). Z njegovo skupino pa je spet prišla v Trst dobra znanka Marisa Mantovani, ki je bila tudi včeraj na odVu zelo simpatična. Isto lahko rečemo tudi za mlado Dudo- Folli (hčerka). V ostalih večjih vlogah so igrali še Cesare Bettarini (policijski komisar), Elena Borgo (gospodinja), Enzo Tur-co (odvetnik), Leo Gavero (Berto). Delo bodo ponouilt še danes in jutri. Sunek burje prevrnil vespista Po Ul, Torrebianca se je sinoči peijal z motorjem proti Ul. Carducci 21-letni Franco Eercalli iz Ul. Molin a vento 33, pa je zgubil nadzorstvo nad vozilom zaradi nenadnega sunka burje. Zletel je na tla in si zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. I lista. Trst, Ulica sv Zdraviti se bo moral 60 dni. I št. 20. bruarja enodnevni izlet v ” reK sko goro. Vpisovanje vsak 1 in petek od 20 30 do 22. Urt' IZLET SPDT NA KOKO*^ Jutri 11. februarja Prire^*0i ca, skozi Glinščico v Bota Jezero In v Bazovico. tTEgHigfgSSSEgl n 1'°°' Skupna vaja vseh pevs.ut ^v1 rov za nastop na RteS pf' proslavi bo danes ob *5' (ji? v Giegorčičevi dvorani, Ul-pa 9. Bodite točni! Basni ggBs^U. H'SNO GOSPODINJO od B'ri)V> 15. ure iščem. Naslov na^®jjJK* Iz koprskega okraja Huda prometna nesreča v Senožečah ‘Deklica je skočila na cesto, kjer jo je avtomobil hudo poškodoval - Tržačan povzročil trčenje avtomobilov pri Kozini Osemletna Betka Pavlovič “ Senožeč je postala žrtev neprevidnosti. Blizu osnovne šo-le je prečkala cesto, ne da bi se ozrla na levo in na des-P°- Prišla je pod tovorni av-romobil Kmetijske zadruge iz K(>pra, ki ga je upravljal Ro-•Pan Jakomin. Otrok je tako Paslo stopil na cesto, da voz-n'k ni utegnil uporabiti zavore. Vlekel jo je še 25 metrov Palec. Betko so s hudimi pogodbami odpeljali v izolsko Polnišmco. Spet novo opozo-r*'o staršem in učnemu o-^ebju, na.i neprestano opozarjajo otroke o skrajni previdnosti, kadar gredo čez cesto. Kkrati je to tudi opozorilo voznikom, naj bodo še bolj Previdni, kadar vozijo skozi Paseljene kraje. Zaradi neprevidne vožnje je Prišlo do dveh manjših nesreč 7 koprskem okraju. Osvald v-orro, lastnik osebnega avtomobila TS 34849, je blizu Ko-2lne zavijal s stranske poti P* glavno cesto. V tem ča-ap je pripeljal pravilno po Pesni strani Milan Progar iz '-'jubljane. Ker se je Corro nenadoma znašel pred njim, P> vse zaviranje nič pomagalo. ,ri trčenju na srečo ni bilo človeških žrtev, zelo velika Pa je materialna škoda. Do nezgode je prišlo tudi V ~ ..... 1-* • ___ J______ Kopru. Pri dijaškem domu Pa Cankarjevi cesti je zavijal na dvorišče Dijaškega doma šofer tovornjaka Dušan ^ohlen iz Dekanov. Z nasprotje smeri je pripeljal Jože fvunčič iz Ljubljane, ki je Pofel tovornik obiti po levi st;rani. Zaradi neprevidnosti Ja je z zadnjim delom vozila zadel ob tovornjak. Na ^rečo ni bilo človeških žrtev, P* obeh vozilih pa je bilo Precej škode. Občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih Pripravljalni odbor za u-“tanovitev Pokrajinske zve-,e političnih internirancev I nacističnih taboriščih v jrstu sporoča: . Jutri, dne 11. februar-“,a 1962 ob 9.30 bo v veliki furani CGIL v Ul. Ponda-8 ustanovni občni zbor druženj bivših političnih ‘bternirancev v nacističnih taboriščih, s sledečim dnev-bitn redom: 1- Izvolitev predsedstva 2. Uvodno poročilo , Poročilo senatorja Pie-ra Caleffija 4. Volitve vodilnih organov 5. Zaključki. Senator Piero Caleffi bo poleg poudarka o velikem doprinosu, ki so ga dali nekdanji politični in rasni interniranci stvari svobode, govoril tudi o zadnjih za konodajnih ukrepih, ki za- devajo rok za predložite1 prošenj za pokojnino, kakor tudi vprašanje odškodnine, ki je sedaj v razpravi v parlamentu in drugih ukrepih v prid nekdanjih političnih internirancev ter družinskih članov padlih. Glede na važnost dogodka so vsi interniranci vabljeni, da se udeležijo občnega zbora. Pripravljalni odbor Mačkovljc, Dolina in Boljuncc za prizadete Dalmatinec Na pobudo vaških komuni stov so v Msčkovljah, Dolin' in Bcl.iuncu n;brali 91.950 lir za dalmatinsko prebivalstvc prizadelo po zadnjem potresu. Obvestilo kvesture Tržaška kvestura obvešča, da lastniki javnih lokalov. Ki imajo dovoljenje za televizorje, lahko v soboto zvečer podaljšajo urnik eno uro po končani oddaji s festivala popevk v Sanremu. Poskus samomora Na 11, medicinski oddelek so včeraj popoldne sprejeli s pridržano prognozo 59-letno Rosalio Povsič por. Toffolo iz Ul. S. Marco 16, ki se je iz neznanih vzrokov zastrupila s plinom v svojem stanovanju, kjer je bivala sama. Nezavestno jo ie' našla v spalnici njena ses*a Leopolda, ki je takoj poklicala rešilni avto, dn so jo odpeljali v bolnišnico. KINO PROSEK-KONiOVEL predvaja danes 10. t. m. ob 19.30 Cinemascope Metro barvni film: ^DOMOV PO ORKANA (A časa dopo 1’uragano) Igrata: ELEONOR PARKER in ROBERT MITCHUM tvrdki TUSSET ANGELO & F. Kor/, o Malin 1- Telefon »»-03« E X T R A di Renzo Tusset Trg Klare mitnice 2 - Telelon 41-404 NADALJUJETA Z VELIKIM USPEHOM PRILOŽNOSTNO IZREDNO PRODAJO OD KONCU SEZONE 20% POPUSTOM na vse luksuzne usnjene artikle na splošno: ŽENSKE TORBICE VSAKOVRSTNIH BARV IN VZORCEV :: PASOVI ZA DAME IN GOSPODE :: USNJENI IN PLATNENI KOVČKI VSEH VELIKOSTI :: NECESSAIRES :: ttfmna \intJIWTk predvaja danes 10. t. m. 3 ure dolgo predstavo. Od 18. do 21. ure prva predstava «EXOD US» ^rajo: PAUL NEWMAN, EVA MARIE SAINT, RALPH RiCHARDSON, PETER LAWFORD in veliko drugih Danes v SUPERCINEMA WALT DISNEY predstavlja S FILMOM JE POVEZAN TUDI KRATKOMETRAZN1 BARVNI FILM PRAZNIK V DISNEYLANDU Goriško - beneški dnevnik Delegacija naše pokrajine še čaka na razgovor s Fantani jem Flfl-Meri še mo noše popustili Včeraj so se stavkajočim uradnikom za dve uri pridružili še delavci - Zborovanje v Štarancanu Minister Sullo odklonil vsako posredovanje Agencija ANSA poroča iz Rima, da je minister za delo Sullo sprejel v prisotnosti podtajnika Calvija predsednika pokrajinske uprave iz Gorice Bruna Chienta-rollija in župana iz Tržiča Nazaria Romanija, ki sta ministru predložila, da naj ponovno posreduje v sporu med uradniki in podjetjem CRDA. Minister je odklonil vsako posredovanje, pri čemer se je skliceval na sporazum od 19. marca 1961, ki so ga podpisali ob ministrovi prisotnosti in ki predvideva izplačevanje proizvodne nagrade, istočasno pa tudi določa, da sindikalne organizacije ne bodo v okviru podjetja postavile novih zahtev, dokler ne bo zapadla vsedržavna delovna pogodba.------------------- Minister torej odločno vztraja na znanem stališču, da ne bo posredoval pri tem izredno ostrem sindikalnem sporu. Sindikalne organizacije pripominjajo, da ne gre za neke «nove» zahteve, temveč da se spor glede plač uradnikov CRDA v Tržiču in v Trstu vleče že zelo dolgo časa in da je prav zat otudi prišlo do tako o-strega stavkovnega gibanja. Danes poteka tretji mesec stavke uradnikov in prednjih delavcev tržiške ladjedelnice. Stavka se je začela 10. decembra na soglasen poziv treh sindikalnih organizacij in je ena izmed najdaljših borb kategorije za svoje pravice od osvo-ditve dalje. Čeprav je bilo med tem časom storjenih več korakov, da bi se spor pravično rešil, se še vedno ne vidi nobenega izhoda iz nadvse zapletenega položaja. Delegacija predstavnikov go-riške pokrajine, ki je odpotovala v sredo v Rim, uživa vso podporo tržiškega oDčin-stva. Sestavljajo jo poleg župana tržiške občine Romanija in predsednika pokrajine dr Chientarolija tudi zastopniki vseh političnih strank: Fra- giacomo (KD), Busatto (RS Dl), Sagini (KPI), Martini (PSI); ostale stranke, ki niso zastopane s svojimi delagati, pa so podale pismeno solidarnostno izjavo. V četrtek so se člani delegacije sestali s podtajnikoni v ministrstvu za državne udeležbe Gattom. Predmet laz-govorov med goriškimi zastopniki in Gattom ni znan. Se vedno pa se pričakuje, da bo delegacijo sprejel Fanfani, zaradi katerega je tudi odšla v Rim in nudil svoje posredništvo v sporu. Predvčerajšnjim zvečer so imeli uradniki v dvorani Roma sestanek, ki ga je sklicala FIOM. Pokrajinski tajnik De- lavske zbornice Bergomas je prikazal potek razgovorov med sindikalnimi zastopniki in prefektom, vsedržavni tajnik FIOM Alberto Masetti pa je govoril o sindikalnem spoJ ru v širšem, vsedržavnem sindikalnem in gospodarskem okviru. Izrecno je naglasil, da se bo borba uradinkov CR DA nadaljevala toliko časa, dkoler FIN-cantieri ne bo spremenila negativnega stališča. Včeraj zjutraj so uradniki znova proglasili stavko, ki bo trajala do ponedeljka zjutraj. V večjem številu so se zDrali pred vhodom v ladjedelnico in žvižgali stavkokazom. Iz solidarnosti z njimi so med 10 in 12. uro stavkali tudi delavci. Stavko sta proglasili FI OM in UIL. Nekaj po 10. uri so edlavci, ki so zapustili ladjedelnico, sestavili povorko in disciplinirano odšli na Trg republike. V Štarancanu je bilo v četrtek zborovanje občinstva, ki je popolnoma napolnilo kino dvorano. Organizirala ga je Zveza demokratičnih občin v znak protesta proti odločitvi prefekture, ki je prijavila državni prokuri štarancanskega župana in vse občinske svetovalce, ker so v resoluciji obsodile ravnanje policije z demonstranti. Včeraj zvečer so levičarski pokrajinski svetovalci na seji pokrajinskega sveta predlagali odboru, naj nudi stavkajočim materialno pomoč, kot jo je, po pisanju «Stampe», nudila turinska pokrajinska in občinska uprava stavkajočim delavcem «Lance». V Jamijah je umrla Marija Semolič Na občinski reklamni deski je včasih mogoče izvedeti marsikaj koristnega MiniliilillitlMiiiiiiiiimiiiiiiiii|,|itiii|iii||||ii,,III|,iiiiiiii||||||||||,|i„|„|,,|„|,|,|,|„||||l,„,l,,,|ltt,nlmll,llllm|llMI|lltl„lll||)||||H||t||||||||||||| V sredo, 7. februarja, smo v Jamijah spremili na zadnjo pot 88-letno pokojnico Marijo Semolič, vdovo Pahor. Pokojnica je dolgo bolehala, dve leti pa je bila prikovana na bolniško posteljo. Bila je vdova brez otrok, zato jo je ves čas bolezni s potrpežljivostjo in ljubeznijo negovala nečakinja, žena Jožefa Pahorja. podžupana občine Doberdob. Sorodniki, vaščani in prijatelji izrekajo žalujočim iskreno sožalje, katerim se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. le. Zaključena akcija za pomoč prizadetim po potresu Ker smo z včerajšnjim dnem zaključili akcijo za nabiranje prispevkov za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji, se vsem dobrotnikom iz Gorice in okolice, ki so po svojih mo- čeh prispevali v ta namen, najlepše zahvaljujemo. Do predvčerajšnjim smo nabrali 105.100 lir, tekom vče-rašnjega dne pa sta prispevala še Franc Pavšič iz Gorice 1.000 in Jože Vuk, Ul. Angio-lina 24, Gorica 1.000 lir. Da zaključka nabralne akcije smo torej nabrali na Goriškem skupaj 107.100 lir v ta namen. Sestanek šoferjev Sestanek šoferjev, na katerem odo proučili razmere v podjetjih, pri katerih so zaposleni, ne bo jutri ampak šile prihodnjo nedeljo, in sicer v prostoru, ki ga bo sklicaPnji-ca sestanka. Delavska zbornica, naknadno sporočila članom prizadete kategorije po časopisju. Pismo iz Nove Gorice Nad 37 milija. d v goriš kem okraju za gospodarski in družbeni razvoj Do leta 1965 je predviden velik razvoj industrije, gostinstva in kmetijstva - Tudi gradnja in promet bosta napredovala O Majni ljudski odbor v No- kar za okoli 9 odstotkov. Na vi Gorici je prejšnji petek sprejel perspektivni program gospodarskega in družbenega razvoja okraja Gorica za laz-dobje 1961-1965. Osnovni čini-telji, ki dopuščajo predvidevanja intenzivnega razvoja so prizadevnost in sposobnost proizvajalcev ter povečane proizvodne zmogljivosti. Nadalje bo v tem obdobju zelo važna naloga razvijati oblike delitve dohodka gospodarskih organizacij, tako, da se bo u-trdilo decentralizirano delavsko upravljanje. Osnovna naloga gospodarskega razvoja v predvidenem razdobju bo naglo in skladno naraščanje proizvodnje in storitev vseh gospodarskih dejavnosti. Tako je predvideno, da se bo skupni družbeni pro- izvod povečal v petih letih Izpred okrožnega sodišča Kradli so kar vse po vrsti: kokoši, kovinske predmete itd. Neprevidni kupci ukradenega blaga bodo plačali globo Včeraj je na zatožni klopi pred goriškim okrožnim sodiščem sedelo v enem samem procesu kar sedem obtožencev, ip sicer: 27-letni Sergio Ulian iz Tržiča, Ul. 24. maja 53; 22-letni Edoardo Pinat iz Koristna in donosna usluga občine Tudi občinske oglasne deske služijo za obveščanje javnosti Največ dohodkov prinašajo trgovski oglasi - Najdražja je reklama za filmske predstave ■ Nova pristojbina za reklamne napise v lokalih Eden izmed načinov obve- ščanja so občinske oglasne deske, ki so v vseh mestnih četrtih in po vaseh. Navadili se v ta namen uporabljajo stene - zgradbe, ki so brez o-ken in vrat, ali pa zidovi, ki služijo kot ograje. Kdor ima količkaj časa, da postoji pred njimi, bo z lepakov, ki jih je nalepil nalašč za to določen mestni delavec, razbral marsikatero zanimivo vest. Najčešče ljudje berejo osmrtnice, ki. zaradi svojih velikih črnih okvirov vzbudijo pozornost vsakega pešca. Občinska uprava, ki esmrtnice objavlja, prejme na mesec povprečno po 8.000 lir za okoli 140 takih tiskovin. Podatki, ki jih navajamo, se nanašajo na mesec oktober, ko smo imeli na področju goriške občine 82 oglasnih desk, in sicer 72 v mestu, 10 pa po vaseh. Največ dohodkov prinašajo trgovski oglasi. Zanje je tudi cena neprimerno večja. V oktobru je bilo v naši občini nalepljenih 1.790 trgovskih o-glasov, katerih vsebina se suče od reklame za gospodinjske stroje, slaščice, likerje, do o-pozoril, kje naj naglušni ljudje kupijo aparat, da bodo o-krepili svoj sluh. Ta reklama je vrgla nekaj nad 200.000 lir. Takoj na drugem mestu so sindikalni in politični proglasi. Zanje je tarifa neprimerno nižja, morda znaša komaj 40 odstotkov pristojbine za trgovske oglase. Meseca oktobra so na občinske oglasne deske nalepili 1.834 sindikalnih ih političnih razglasov, ki so vr-gli 93.000 lir. Se najdražja pa je reklama za filmske predstave. Na njeno ceno ne vplivajo samo trgovski razlogi, ampak tudi njihova velikost, ki zavzame velik del oglasnega prostora; delavcem, ki so zaposleni pri izvajanju te usluge, pa dajo takšni lepaki tudi precej de- la. Lastniki kino dvoran Se tega zavedajo in se te občinske usluge poslužujejo poredkoma, in sicer samo v primerih, kadar morajo naznaniti predvajanje filmskega kolosa. Vrh tega imajo kinematografi v najemu nekaj občinskih desk samo za svoje potrebe. Zanje plačujejo mesečno pristojbino, za izredne lepake pa plačujejo sproti, toliko od kvadrature posameznega lepaka. Izredno oglašanje je oktobra prineslo občini nekaj nad 60.000 lir za 278 plakatov. Napovedi sejmov, razstav in trgov so prinesle občini skoraj 12.000 lir, športna reklama (140 lepakov) pa 3.500 lir. Edini lepaki, ki ne prinašajo občini nobenega zaslužka, so lepaki občinskih in pokrajinskih oblasti, prefekture itd. V oktobru so nalepili kar 1.150 takšnih oglasov, ki so za občana izrednega pomena, ker iz njih zve, kdaj naj cepi svoje otroke, kdaj so na vpogled seznami davkov, ki se ga tičejo, če se zbirajo prijave za konkurze ali prijave za služenje vojaškega ro-[ ka v nekaterih najbolj zani-1 mivih rodovih vojske. Skupno so v oktobru nalepili 5.471 lepakov, za katere je občina prejela 380.781 lir. Ce upoštevamo, da je s tem delom zaposlena samo ena motorizirana Oseba, kateri priskoči na pomoč še ena delovna sila, kadar je več dela, tedaj lahko ugotovimo, da je ta tlsluga z gospbdarskega 'gle-dišča donosna. Z novim letom je občinski svet sklenil, da se bo plat čevala pristojbina tudi ža reklamne napise, ki jih podjetja (na primer Coca Cpla) pritrjujejo v kavarnah, gostilnah itd. Ta pristojbina se bo plačevala mesečno ali letno. Z njo se bo zaslužek občinske uprave še povečal. Marsikdo se bo vprašal, zakaj si reklama tako močno utira pot, Odgovor je zelo preprost: od dobro zasnovane reklame je odvisen uspeh določene akcije, kakor tudi prodaja raznih proizvodov. V tem moramo iskati tudi odgovor, zakaj ni dovolj časopisna, radijska, televizijska in zvočna reklama, ampak imajo vse večje ■ občinske uprave tudi poseben odsek, ki skrbi za reklamne usluge. Tržiča, Ul. Volta št. 8/4; 19-letni Enzo Geronazzo iz Tržiča, Ul. Trieste 124; 63-letni Giuseppe Furlan iz Selc, Ul. Monte Cbsich 24; 57-letni Gio-vanni Zandomem iz Spetra ob Soči, Ul. Matteotti 8; 38-letna Luigia Oliva por. Valenti iz Tržiča, Ul. Aquileia 79, ter 32-letna Nives Oliva por. Franco iz Tržiča, Ul, Aquileia 51. Poleg tega je bil obtožen tudi 59-letni Riccardo Zandomeni iz Spetra ob Soči, Ul. Matteotti, ki pa ni bil prisoten, ker je medtem umrl. V obtožnici je rečeno, da so Uljan, Pinat in Geronazzo v februarju 1960 ukradli kolo od vespe in kolo od Fiat 500 v delavnici Ferruccia Pado-vana v Tržiču in odpadke bakra, aluminija ter drugih kovinskih predmetov v delavnici Giambattisfa Boata v Tr-žiču, kamqr ?o pjišli s pomočjo lestve. V to delavnico so prišli ponovno v aprilu in zopet odnesli bakrene m aluminijaste kose. Uljan in Pinat sta nadalje obtožena, da sta odnesla za kakih 25.000 lir vrednosti bakra in medenine iz delavnice Giuseppa Esposita v začetku aprila ter poleg tega še 50 kg bakrene žice pri vodovodu v Stivanu. Odnesla sta tudi 7 kg svinčenih cevi Carlu Pahorju v Tržiču, dne 21. aprila 1960, ter šotorsko platno Dominiku Caligeru, tri kokoši neznanim lastnikom, ki tatvine niso prijavili, ter eno rjuho. Omenjena dva sta poskusila tudi organizirati tatvino v zastopstvu »Piaggio vespa« v Gorici, v noči od 23. na 24. aprila 1960. O Giovanniju Zandomeniju in Riccardu Zandomeniju pravi obtožnica, da sta od zgoraj navedenih tatičev kupovala ukradeno blago, Luigia Oliva in Nives Oliva pa da sta od Uliana in Pinata kupili 7 kg svinčene cevi ter Ukradeno kokoš. Obtožence so branili odvetniki: Pascoli in Testa iz Gorice, Camber iz Tržiča in Venier. Po končani razpravi in po daljšem posvetu je sodišče izreklo naslednjo razsodbo: Sergia Uliana in Edoarda Pinata je sodišče spoznalo za kriva ter ju obsodilo vsakega na po eno leto in 8 mesecev zapora in na plačilo 50.000 lir globe. Enzo Geronazzo je bil deležen oprostitve kazni po zakonu za mladoletne. Zandomeni Giambattista in Oliva Luigia sta bila obsojena na plačilo globe po 20.00Q lip zaradi neprevidnega nakupa. Dalje bodo morali Ulian, Pinat, Zandomeni in Luigia Oliva plačati tudi sodne stroške in takse. Sodišče je nadalje oprostilo Jožefa Furlana iz Selc in Nives Olivo, ker nista napravila dejanja, za katera sta bila obtožena; prav tako niso postopali proti Riccardu Zan-domeniju, ki je medtem umrl. tako naglo povečanje proizvodnje naj bi predvsem vplival družbeni sektor, ki bo povečal proizvodnjo za 15.4 odst. letno. V programu so upoštevane tudi večja vloga- in nove oblike delavskega' uparvljanja. To bb gotovo prispevalo k večji učinkovitosti investicij, varčevanju z reproducijskim materialom ter boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Tudi trgovina, gostinstvo, u-služnostna obrt ter promet bodo imele enake možnosti napredka, kakor 'ga imajo osatle gospodarske dejavnosti. Toda še vedno je previden najhitrejši .razvoj v industriji, ki je že postala najpomembnejša panoga v okraju. Njena proizvodnja naj bi se povečala kar za 120 odst. ali povprečno letno za 17.3 odst. medtem, k° je v minulih šti-rih letih rasla letno za 15.7 odst. Najbolj se bo povečala proizvodnja v elektro industriji — za okoli 57Q odst. — kar bo doseženo z razširitvijo «Iskre» v Šempetru, dograditvijo podjetja Avtoelektro v Tolminu in razširitvijo, podjetja ETA v Cerknem. Močno se bo povečala tudi proizvodnja v tekstilni, kovinski, lesni in nekovinski- industriji. Če naj omenimo le , najpomembnejše 'predvideno povečanje (precej tega bo-uresničeno 5e leltos!') jŠotern -izgleda takole: proizvodnja salonitnih izdelkov se bo .fiovečala od 60.000' na 90.OOČ' ton, portland proizvodno sodelovanje. Tako naj bi s sodobnimi proizvajalnimi sredstvi in metodami dela odpravljali zastarel način kmetovanja in povečali pro-duKtivnost. V tem obdobiu naj bi kmetijske organizacije povečale svoje obdelovalno površino za okoli 3500 ha, ki jih bodo pridobile predvsem z odkupom in zakupom zemlje. Tako bo povečana in izboljšana krmna osnova družbenim posestvom omogočila da bodo do 1965. leta povečala število govedi na okoli 10.500 glav in bodo tako imela 18 odst. od skupnega števila goveje živine v okraju. Zadruge pa naj bi zajele v proizvodno sodelovanje že 15.000 hektarov obdelo. valnih površin. Tako se bo povečala kmetijska proizvodnja do leta 1965 za okoli 46 odst. Toda proizvodnja na družbenem sektorju naj bi se v tem obdobju povečala kar za 300 odst. Proizvodnjo lesa naj bi pospešili z osnovanjem plantaž hitro rastočih drevesnih vrst v intenzivnih gozdnih nasadih in na opuščenih kmetijskih površinah v hribovitih predelih. Sečnja pa se bo v primerjavi s sečnjo v minulih letih povečala le za 5 odst. m bo znašala okrog 80 odst. pn-rastka. Za izboljšanje gozdov bo investiranih okoli 850 milijonov dinarjev. Obseg gradbenih del naj bi se povečal letno za okrog H odst. Temu primerno se bo moralo razviti gradbeništvo, ki naj bi uresničilo to pove- cement , od 1,16.00 Jipn na 150 | Čanje brez povečanja števila zaposlenih. Zato tisoč ton,'fdeli za motorna vozila od nič na 1200 ton, apno od 21.000 na 44 000 ton, sobno pohištvo od 7300 na 25.600 garnitur, preja od nič na 2000 ton, volnene tkanine od 200.000 kv. m na 1.2 milijona kv. m, usnjena' 'obutev od 87.000 parov na 325.000 parov it,d. Tudi razvoj kmetijstva še nadalje temelji pa krepitvi socialističnega sektorja in vključitvi večjih površin v ............................................................................................iiiiiii.ii.uiiiii 2095 davkoplačevalcev bo plačalo 51,5 milijona doiibdiiinieiia davka Drugi seznam ljudi z nad dva milijona letne dohodnine za dohodninski in družinski davek Včeraj smo objavili seznam največjih davkoplačevalcev za družinski davek v Gorici, kot je razvidno iz seznama, ki je še danes in jutri na vpogled v protokolnem uradu na go-riškem županstvu. Danes objavljamo imena glavnih davčnih zavezancev na področju goriške občine za dopolnilni dohodninski davek. V seznam dopolnilnega dohodninskega davka je vpisanih 2095 davkoplačevalcev za skupno davčno osnovo 1.789 milijonov in 250 tisoč lir, ki bodo plačali 51 milijonov 589.980 lir dopolnilnega davka. Med največjimi davkoplačevalci so naslednji; Dr. Alberto Brunnschweiler, ki ima davku podvrženih dohodkov 12 milijonov in bo plačal 1.301.208 lir dopolnilnega davka; Kurt Brunnschwei-ler 11.800.000 (1.270.788); trgovec Lino Mattioni 9.300.000 (900.594); trgovec Enrico Mattioni 8.700.000 (817.806); zdravnik dr. Rocco Rocco 8.000.000 (539.820); inž. Adolfo Perco 6.700.000 (429.288); podjetnik Guido Mizzon 6.000.000 ( 480 tisoč 366); upokojenec Fran-cesco Bozzani 5.200.000 (350 tisoč 250); industnjec Iginio Co- mimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimimmimimimmiiiiimiiiiiimmiiimiiiiimimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimmimm Goriški nogomet Jutri Sovodnle-Ločnik na igrišču v Sovodntah Prvo moštvo Juventine igra v Maniagu, njeni naraščajniki pa v Šlovrencu . Jutri popoldne igrajo so vedenjski nogometaši na domačem igrišču, kjer bodo imeli v gosteh ekipo iz Ločnika. Tokrat bo domača ekipa bolj popolna, saj bosta zopet igrala tudi Kovic in Tomšič, ki sta bila prejšnjo nedeljo suspendirana. Zato bo igra prev gotovo zanimiva in bodo tqdi navijači lahko prišli na syoj račun. Vsekakor,, če bodo domačini pokazali tako igro, kot so jo razvili prejšnjo, nedeljo proti Marjanu, lahko račupa-jo na pozitiven uspeh. Seveda pa se: jo treba zavedati, da pridejo tudi igrajgi , »z Ločpi-ka zato, da :bi;>. pdnesli vsaj eno točlga ih ,je\ z,ato! trpba vztrajati v igri z vso borhe-nostjo do...ktnrcar- —....... Trener vabi vse tiste igralce, ki so nastopili preteklo nedeljo, naj se zglasijo točno ob 14. uri na igrišču, da se pripravijo na tekmo. * * • Igralci Juventine iz Stan-dreža pa gredo jutri, v Furlanijo, in sicer v Maniago, kjer bodo nastopili proti tamkajšnjemu moštvu, ki je za nekaj mest višje na lestvici. Ce bodo naši igralci tudi jutri pokazali tako formo in tako odločno borbenost, kot smo jo pri njih videli v nedeljo, ko so nastopili doma proti Romansu, potem lahko, računajo, da bodo prinesli domov vsaj eno točko, ki bi jim seveda zelo prav prišla. Za ta nastop naj se javijo na trgu v Standrežu točno, ob 12.30 naslednji igralci, da se z avtobusom odpeljajo v Maniago: Malavolti, Paškujin, Briško, L. Ferfolja, Cijak, Nanut, E. Konjedic, Petejan, Zanuttini, Ledri, Kaufer in Hess. Simpatizerji, ki bi se želeli udeležiti lepega izleta v Furlanijo (saj je nad 100 km poti), naj se vpišejo pri Milanu v baru ali pa pred odhodom avtobusa na trgu. V tem .primeru seveda le, če bo še kaj prostorp na razpolago. Vožnja tja in nazaj stane 300 lir. Naraščajniki < juventine pa igrajo jutri dopoldne v Slo-vrencu. Za nastop naj se zberejo ob 9.15 pred barom v Standrežu naslednji igralci: Faganel, Vižintih, Briško D., Gaiotto, Zežlin, Klaučič, Mbn-tico; Gomišček, Nanut L., Batistič E. in Marega, Mladiiicem priporočamo, da posvetijo igri vso pozBrnost1 ter da vztrajajo v borjii do konča tekme. Le pod. temi pogoji in s skupno igro bodo lahko prinesli domov točke in ohranili svoj položaj i.a lestvici. mah >5.200.000’ (163.188); zasebnica Lidia Hornik 5.200.000 (393.3Q2){, zdravnik dr., Salva-tore Bancheri 4.500.090 (198 tisoč 390); t zdravnik dr. Carlo Maresi 4.200.000 (184,068); trgovec G. Bigoi 3.950.0OG (264.594); inž. Renato Fornazari 3.800.000 (255.042); dr. Giorgio, Orsini, industrijski poslovodja, 3 milijone 800.000 (148.428); zdravnik dr. Renato Cazzola 3 milijone 750.000 (147.546); indu-strijec Antonio Cusulin 3 milijone 750.000 ( 246.108). V nadaljevanju našega včerajšnjega seznama naj navedemo še nekaj davčnih zavezancev za družinski davek, ki imajo nad 2.000.000 lir letnih dohodkov: Trgovec Angelini Ugo 2 milijona 300.000; arhitekt Mario Baresi 2.300.000; zobozdravnik Roberto > Berka 2.000.000; u-radnik dr. Pacifico Caputi 2 milijona; -industrijec Giuseppe Clede 2.100.000; inž. Bruno Provetti 2.300.000: trgovec Da-miano Culot 2:000.000; trgovec Donato Dcpicolzuane 2.000.000; optik Umberto Donati 2 milijona; trgovec Libero Franco 2.200.000; inž. Gelserino Gra-ziato 2.000.000; podjetnik Giu-iseppe Makuc 2.000.000; tehnični podjetnik Lino Marchi 2 milijona; industrijec Baldassa-re Marino 2.500.000; Angelo Milano 2.200.000; trgovec Fau-sto Mugherll 2.000.000; zdčav-nik Alvise Peiesson 2.000.000; industrijjec Perante Piatti 7 milijonov; trgovec Luciano Pi-tassi 2.300.000; avtoprevoznik Giordano Rizzatto 2.100.000; trgovec Rosconi Bruno 2.300.000; industrijec Ernesto Venturini 2.030.000. , Trčenje avtomobilov Včeraj ob 14.30 sta se ha križišču Ul. Vittorio Veneto' in tjl. T.erza Armata, ki pelje na Tržaško cesto, zaletela avtomobil «FIAT 1.400», ki ga je po Ul, Vittorio Veneto Šofiral 25-letni Edoardo Grego-, rig iz Ul. Donizetti 19, in avtomobil «FIAT 500», ki ga je1 po Ul. . Tepa .Arhiata vozil Ennio Pastero, trgoWki potnik it Ul.; Luhga 19 v Gorici Gregofig je bil .namenjen v bolnišnico, Pastero pa proti Rdeči hiši. Ker se Gregorig na križišču ni ustavil, koi določajo prontfetni znaki, se je zaletel v sprednji del Paste-rovega fiata, ki se sploh ni nameraval ustaviti, ker je vedel, da inqa prednost, Zaradi zmerne brzine, s katero sta privozili na križišče, sta se poškodovala samo vozili. je predvideno, da bo vloženo za vazvoj gradbeništva, zlasti za nakup mehanizacije okrog pol milijarde dinarjev. Za napredek prometa pa naj bi v predvidenem obdobju in-.vostirali kar , 2,700 milijonov dinarjev in to 650 milijonjv v železniški promet 200 milijonov za razvoj PTT službe in 1.850 milijonov za modernizacijo cestnega prometa. Ugodni naravni pogoji za razvoj turizma narekujejo pospešen razvoj te panoge. Da bi povečali materialno osnovo za razvoj turizma bodo viaga-li sredstva predvsem za modernizacijo in ureditev gostinskih obratov, za gradnjo hotelov in za izboljšanje javnih prometnih . sredstev in komu-n®teih naprav v turističnih središčih. Razen tega bodo v okraju pospeševali gradnjo in ureditev gostišč, bencinskih črpalk in servisnih postaj ob glavnih cestah, izboljšali planinske domove gradili kopali-šča, športne objekte in podobno. Tako bo za pospešen razvoj turizma vloženo v tem obdobju 1200 milijonov dinarjev ali dvakrat več kakor v zadnjih štirih letih. Ker sedanja stopnja gospodarskega razvoja v okraju že omogoča in celo terja hitrejši in skladnejši razvoj vseh gospodarskih dejavnosti in še posebej hitrejši napredek šol-stva, zdravstva ter komunal, ne izgradnje, se bo temu pri. merno spremenila tudi struktura investicij. Od skupno 37.4 milijarde dinarjev investicij naj bi porabili za napredek gospodarskih dejavnosti 26.2 milijardi za negospodarske namene pa 11.4 milijarde. Tako naj bi za stanovanjsko in komunalno izgradnjo vložili 7 milijard dinarjev, za prosveto in kulturo 2.1 milijarde dinarjev, za zdravstvo in socialno skrbstvo pa 1.7 milijarde dinarjev . Ob vzajemnem in skladnem sodelovanju bo mogoče uresničiti postavljene velike cilje, ki zagotavljajo večjo materialno osnovo in boljše življenjske Pogoje. j. j iiiiiimmim m im umnimi imuimimMnimi C KINO !) CORSO. 17.15: «Toplo oko neba«, K. Douglas in R. Hudson. Ameriški barvni film v cinemascopu. VERDI. 16.30: «Plačanl ljubimec«, U. Tognazzi in I. Oc-chini. Črnobeli italijanski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.20: »Sedem sijajnih«, C. Dapporto in V. Fabrizi. Italijanski barvni film. CENTRALE. 17.00: (.Tomahavk — bojni ščit«. Van Heflin in Yvonne De Carlo. Ameriška barvna kavbojka. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-23. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,6 stopinje ob 12.20, najnižjo 6 stopinj ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 72 odst, 'I H IS 25. kolo italijaskega nogometnega prvenstva A lige Inter na tujem igrišču Fiorentina in Milan doma Juventus bo skušal v Cataniji ponoviti lanskoletni uspeh Preteklo kolo je bilo popolnoma zavito v barve In-terja: ne samo, da je Herrerovo moštvo prevladalo v der-byju z nevarnimi mestnimi tekmeci, temveč je osvojilo žezlo najboljšega in to, zahvaljujoč se Catanii, s točko naskoka. Derby se je končal obratno kot je večina mislila. Rocco je zgrešil taktiko, Herrera pa je uganil način borbe, kar mu je prineslo zmago in ponovno slavo. Inter bo tako nadaljeval pot, ki ga že čaka, z visoko moralo zavedajoč se svojih moči. Prvo preizkušnjo pa bo moral prestati že v nedeljo, ko bo gostoval v Ferrari. Do danes so Milančani štirikrat premagali Spal, toda trikrat so okusili poraz, trikrat pa so bili prisiljeni na delitev točk. Kaj bo letos je danes težko predvidevati, pa čeprav smemo pričakovati od gostov potrditev premoči. Najnevarnejši tekmec milanske enajstorice Fiorentina bo nastopila na domačih tleh. V gosteh bo sprejela Palermo, ki je bil v Florenci skoraj vedno popustljiv in radodaren. Samo dvakrat so Pa-lermitanci odnesli obe točki, enkrat so 1, toda premagani domov so morali oditi nič manj kot devetkrat. Tehtnica je torej občutno nagnjena v korist domačinov, ki se verjetno ne bodo pustili prevarati kot v prejšnjem kolu, ko jim je Catania odščipnila na istem igrišču dragoceno točko. To pa še posebno, ker se tudi Milanu nudi priložnost za obogatitev. Milančani, ki se bodo morali odpovedati diskvalificiranemu Saniju, se bodo morali potruditi, da popravijo slab vtis s tekme z Interjem. Prilika je izredna: v goste prihaja moštvo iz beneške lagn ne. ki sicer zna presenetiti, vend-r ne bi smelo biti na višini Maldinijeve enajstorice. Prognoza je na strani Milana kot je tradicija: v šestih tekmah je Milan trikrat zmagal, enkrat je prepustil obe točki Venezii. dvakrat pa se je njun spopad končal brez zmagovalca in brez premaganca. Roma in Bologna, ki sta sicer lgubila stik s prvimi, se še nista odpovedala namenu, da se vrinita med velikane. Nedelja bo bolj mila z Ro-mo, ki bo igrala na lastnem igrišču proti šibkemu Leccu. Zmaga bi ji torej ne smela uiti, pa čeprav so imeli Rimljani samo enkrat priliko premagati Lecco in še tokrat s pičlo razliko enega samega gola. To je bilo lani; kaj bo letos pa bo pokazal nedeljski za vrtljaj 25. kola prvenstva A lige. Za Bologno bo verjetno slabše, ker se to moštvo ni nikoli znašlo v Bergamu. Si-cei so vedno ustrahovali A-talanto, toda statistika je jasna: devet zmag Atalante, pel. Bologne in štiri neodločeni izidi. Lanski prvaki iz Turina — SZ BOR ODBOJKARSKI ODSEK sporoča, da v nedeljo odpade iz tehničnih razlogov trening mladink, ki bi moral biti od 9. do 10. ure. Juventus — so slabo začeli prvenstvo, toda sedaj so ponovno postali strah in trepet nasprotnikov. Posebno prejšnjo nedeljo je Juventus zadovoljil in to v glavnem po zaslugi Charlesa, ki je bil zaradi poškodbe dolgo časa odsoten z igrišč. Turincane čaka v prihodnjem kolu težko delo: morajo v Catanio, kjer sicer še niso okusili poraza. Enkrat so zaigrali neodločeno. lani pa so imeli čast prvi zmagati na igrišču Cibali. Obstaja pa upravičen dvom, da bi lahko ponovili lanski exploit, ker jih pričakuje Catania, ki je prisilila celo Florentince na delitev točk. Med Mantovo in Lanerossl-jem obstaja že star obračun-v prvem delu prvenstva so prvi zmagali v Vicenzi, zaradi česar se bodo skušali gostje v nedeljo oddolžiti. Škoda, da nimajo več na razpolago Kostiča, ker bi bil povoljen rezultat bolj možen z njegovo prisotnostjo. Tako pa se bodo verjetno zadovoljili tudi s polovičnim uspehom, ki bi bil že lepa nagrada. Zanimivo bo slediti tekmi med Padovo in Sampdorio, še posebno, ker se njuni spopadi niso nikoli končali neodločeno. Šestkrat je zmaga pripadla domačinom, štirikrat pa gostom, ki bodo skušali v nedeljo povečati to število na pet. S privoljenjem Padove seveda Kaj čaka Videmčane v Turinu? Brez dvoma poraz. Vsaj take so prognoze na papirju, ki slonijo na neuspešnih nastopih furlanskega moštva, ki je letos tudi na domačih tleh prevečkrat širokosrčno darovalo točke tudi najbolj revnim sorodnikom spodnjega doma lestvice. Res je, da Torino ne bo imel v svojih vrstah «asa» Lawa in resno poškodovanega Bakerja, ki sta znala večkrat sama spraviti rezultat na varno. Res pa je tudi, da njuna odsotnost ne bo imela takih posledic kot bi Videmčani želeli. Turinča-ni imajo namreč dovolj rezervnih igralcev, ki bodo napravili vse, da ostane zmaga na domačih tleh. In tako se bo križeva pot Udinese nadaljevala vse do končnega cilja, ki bo letos prav gotovo odet v črnino. Namesto odpovedanega svetovnega prvenstva Danes vChamonixu svetovne igre FIS Duvillard bo otvoril tekmovanje v slalomu CHAMONIX, 9. — Danes, 10. t. m bo nastopil za Cha-monix toliko pričakovani trenutek začetka tekmovanja najboljših alpskih smučarjev in smučark iz raznih delov sveta. Ta trenutek bi bil lahko mnogo bolj slovesen, če ne bi francoska vlada in z njo zavezniške oblasti v Berlinu zavrnile vzhodnonemškim smučarjem vstopni vizum. Z njihovo prisotnostjo bi bilo v Chamonixu svetovno prvenstvo v alpskih panogah, katerega pa je mednarodna smučarska zveza odpovedala. Namesto prvenstva bodo svetovne igre FIS 1962, Vsi tekmovalci so že zbrani v francoskem zimskošportnem središču in odbor je že izžrebal startne številke za prvo točko tekmovanja. Jutri zju- atiiiiiiiiiiiiiiiiiiMntiiiiitiMiiiiiimiiniinmmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Namizni tenis Tudi Borovi predstavniki na pokra j inskem prvenstvu Tekmovanje bo v nedeljo v Ulici Monte Cengio Po zadnjih nastopih se Borovi igralci pripravljajo na zelo zahtevno nalogo: pred durmi je pokrajinsko prvenstvo. To prvenstvo je namreč zelo važno, saj predstavlja prvo oviro, ki jo morajo premostiti vsi tisti, ki žele sodelovati v končni fazi italijanskega namizno teniškega prvenstva. Bor je imel lani na italijanskem prvenstvu v Chiavariju najštevilnejšo reprezentanco in ravno tedaj so za njegov obstoj izvedeli namiznoteniški igralci in športna javnost iz vse Italije. Borovi predstavniki niso letos v preveč pozitivni fazi, vendar smemo trditi, da jih bo večina premostila to prvo oviro in se vključila v skupino tistih, ki si bo priborila pravico do nastopa v deželnem delu prvenstva. Tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo, kj bo v nedeljo na sedežu CGS v Ulici Monte Cengio z začetkom ob 8. uri se bodo udeležili sledeči igralci športnega združenja Bor: Mladinci: Milič B. in Stanissa Juniorji: Morelj, Košuta B., Vitez, Kufersin, Milič, An-tonini, Stanissa. Člani: poleg že omenjenih bodo v tej skupini nastopili še Merlak, Tomšič, Košuta E., Grbec in Kovačič. traj bo namreč domačin A-drien Duvillard imel čast otvo-riti start v slalomu. Zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalcev so prireditelji sklenili izvesti kvalifikacije za finale, ki bo v torek. V ženskih vrstah so danes zabeležili prvi odstop. Predstavnica Smce Vreni Fuchs, ki je v Val Gardeni zasedla 13. mesto v smuku in 17. v slalomu, / ne bo mogla nastopiti, ker si je med treningom zlomila nogo. Prireditelji so danes objavili vrstni red tekmovanja v slalomu, ki je sledeč: 1. Adrien Duvillard (Fr.); 2. Francois Bonlieu (Fr.); 3. Adolf Matliis (Švica); 4. Guy Perillat (Fr.); 5. Charles Božo n (Fr.); 6. Ernst Falch (Avstrija); 7. Werner Schmid (Švica); 3. Bruno Alberti (It.); 9. Felice De Nicold (It.); 10. Joseph Stiegler (Av.) itd V torek v St. Vincentu Podelitev Oskarjev najboljšim boksarjem Tako moštva jutri na igriščih ATALANTA Cometti: Rota, Roncoli; Niel-sen, Gardoni, Colombo; Oli-vieri, Maschio, Da Costa, Fa-vini in Magistrelli. BOLOGNA Scntarelli; Capra, Pavinato: Furlanis, Janich, Tumburus; Pirani, Franzini, Vinicio, Bul-garelli, Renna. * * • ROMA Cudicinl; Fontana, Carpanesi; Guarnacci, Losi, Pestrini; Orlando, Johnsson, Angelillo, De Sisti, Menichclli. LECCO Eruschini; Facca, Tettamenti; Gotti, Pasinato, Duzioni; Ssa-vioni, Abbadie, Di Giacomo, Gulbiati, Sarchi. * * * CATANIA Vavassori; Alberti, Rambaldel-li; Corti, Grani, Benaglia: Prenna, Szymaniak, Calvane-se, Biagini. Castellazzi. JUVENTUS Gaspari; Garzena, Bozzao; Mon. t-co, Sarti, Bercellino; Mora, Rosa, Charles, Mazzia, Rossano. MILAN Ghezzi; Pelagalli David; Tra-pattoni, Maldini Salvadore; Danova, Pivatelli, Altafini, Ri-vera, Barison, VENEZIA Magnanini; De Bellis, Ardiz-zon; Grossi, Carantini, Frasco-li; Rossi. Sanlisteban, Guizzo, Santon, Raffin (Kaszas). » * * FIORENTINA Strti; Malatrasi, Robotti; Rim. bcldo, Gonfiantini, Marchesi: Kamrin, Ferretti, Milani, Milan, Petris. PALERMO Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De Rcbertis, Malavasi, Borjesson (Metin), Fernando, Maestri. * * * SPAL Maietti; Olivieri, Riva; Miha-l Č, Cervato, Cappa; DelhOmo-darme, Massei, Mencacci, Gori, Novello. INTER Buffon; Bicchierai, Dellagio-vanna; Bolchi, Guarnieri, Bal-leri; Biciclt, Morbelio, HiJ-chens, Suarez, Corso. MANTOVA Negri; Corradi, Canciani; Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Alle-mann, Giagnoni, Sormani, Maz. ze-ro, Recagni. LANEROSSI Luison; Bernard, Savoini; De Marchi, Zoppelletto, Stenti; Vernazza, Kruiver, Vastola, Menti, Puia (Baston). * * • TORINO Da Panetti (Vieri); Scesa, Ger-tčudo; Bearzot, Lancioni, Ro-sato; Albrigi, Cella, Locatelli, Gualtieri, Trombini, UDINESE Romano; Burelli, Barbiani; Sassi, Tagliavini, Moro; Ca-nella, Pentrelli, Rozzoni, Sel-mosson, Manganotto. • * * PADOVA P in: Lampredi, Scagnellato; Btrbolini. Azzini, Kaloperovič; Tortul, Celio, Del Vecchio, Arienti, Crippa. SAMPDORIA Eattara (Rosin); Tomasin, Ma-rocchi; Bergamaschi, Vincenzi, Vicini; Toschi, Delfina, Bri-ghenti, Veselinovič. Vigna. PO TORKOVI NEZGODI Danes bo Baker drugič operiran TURIN, 9. — Danes so prispeli z letalom v Turin žaro čenka in starši srednjega napadalca Torina Joeja Bakerja, k. se je v torek ponoči resno ponesrečil pri prometni nezgodi. Bakerja so včeraj operirali in kot kaže bodo morali še enkrat kirurško poseči jutri in to z -namenom, da mu odpravijo posledice zloma nosnih kosti in ustnega neba. Nogometaš je imel danes mrzlico, vendar to ne skrb; zdravnike, ki so mnenja, da je mrzlica logična posledica 'operacije. ----«»--- KOŠARKA Avtogoli strogo prepovedani MONAKO, 9. — Prireditveni odbor košarkarskega turnir, ja za evropski pokal je danes odločno prepovedal avtogol. Odbor je potrdil nov člen pravilnika, ki bo takoj stopil v veljave in predvideva poleg izključitev ,klubat katerega i-gralec zakrivi avtogol, tudi kazni finančnega in disciplinskega značaja. Komisija bo nadalje zahteva, la od mednarodne zveze, da stavi na dnevni red sestanka v Manili, ki bo decembra letos, vprašanje tega problema. Aialan a-Bolcgna X 1 2 Catania-J uventus X I 2 Fiorentina-Palermo 1 Mantova-Vicenza X Miian-Venezia 1 Padova-Sampdoria 1 Roma-Lecco 1 Spal-Inter X 2 Torino-Udinese 1 Brescia-Lazio X 1 Genoa-Hari 1 Arezzo-Anconitana X 1 Spezia-Cagliari X 2 Parma-Nrpoli 1 X Aquila-Pescara X Daveju Charnleyu največjo trofejo MILAN, 9. — Predsednik evropske boksarske zveze in angleške «British Boxing Boarn sicer 10. junija lani proti It8' lijanu Rinaldiju. Namesto, d* bi se pomeril z dvema trenu>' no najboljšima boksarjem3 srednjetežke kategorije Johnsonom in Jonesom, je ra)e sklenil pogodbo za nastop Argentincem Lavorantejem se je pogajal za dvoboj s Fujj merjem. To srečanje naj jj' veljalo za svetovno krono sred” nje kategorije. Komisija New Yorka je tir di javila, da bo priznala sv* tovni naslov srednje kategorij je zmagovalcu dvoboja me“ Haroldom Johnsonom in DoH' gom Jonesom. SAN FRANCISCO, 9. al* Včeraj so javili, da so mor: odložiti dvoboj za svetovni n8j slov petelinje kategorije, ki moral biti 26. t. m. med s8-danjim prvakom Ederjem frejem in ameriškim izzivačeh1 Hermanom Marquesom. Odl°i žitev je bila potrebna, ker je brazilski boksar izpahn11 zapestje leve roke. PARIZ, 9. — Kubanski h8-ksar lahke kategorije Ang8* ((Robinson« Garcia je snoči z3' radi prekinitve dvoboja v se“’ mi rundi premagal Franco33 Mohameda Ben Saida. Jugoslovanska hokejska reprezentanca se te dni vestno pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Co-loradu Springs v prvih dneh marca. Za preiskušnjo moštva so povabili na prijateljska srečanja celovško ekipo KAC, ki ima v svojih vrstah tri odlične Kanadčane. Jugoslovani in KAC so se prvič pomerili v Zagrebu in nato še v Ljubljani. V obeh tekmah so zmagali gostje 8:5. Jugoslovani so bolj razočarali kot zadovoljili še posebno, ko so moštvo sestavljali igralci najrazličnejših hokejskih klubov. . Najboljšo igro so pokazali ko so igrali izključno Jeseničani, zaradi česar prevladuje mnenje, da naj jugoslovansko reprezentanco sestavijo iz vrst igralcev državnega prvaka. Na sliki prizor iz torkovega srečanja v Ljubljani. ..................................................................................ud*3 6. maja letos na Dunaju VČERAJ V RIMU D. Lei premagal ElSisa po točkah RIM, 9. — Duilio I-oi je nocoj med boksarskim mitingom zabeležil novo zmago. Nasprotnika, temnopoltega J. D. Elli-sa je Loi' premagal po točkah. Borba je bila zelo ostra in A-meričan je bil za svetovnega prvaka trši oreh kot se je pričakovalo in je Loia večkrat z bliskoviti in silovitimi. udarci spravil v zadrego. Po odpovedi Italije A vstrija - Bolgarija Za srečanje z Italijo Avstrija predlaga datum 2. junij 1963 DUNAJ, 9. Avstrijska nogometna zveza je našla zamenjavo za odpovedan nastop italijanske reprezentance, ki bi morala igrati 6. maja letos na Dunaju. Italijani so zaradi priprav moštva ža svetovno prvenstvo odpovedali' tekmo z izgovorom, da nočejo igrati v tujini. Avstrija bo imela vseeno priložnost nastopiti pred lastnimi navijači, ker se je njene.' mn vabilu odzvala Bolgarija, ki’ se je presenetljivo uvrstila v finalno fazo svetovnega nogometnega prvenstva v Ciin. Tako so se Avstrijci ne- | koliko pomirili po polemiki z Italijo, ki je kljub izgovoru sklenila odigrati tekmo v Bruslju. Vseeno pa se avstrijska zveza noče odpovedati sre. Čanju z Italijo ter je predlagala, da bi do tega prišlo ved- no seveda na Dunaju 2. nija prihodnjega letk. 2. — 3. — 5. — 6. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 X 2 ' 1 2 X Diferenciacije med zavezniki (Nadaljevanje s 3. strani) tamkajšnje vlade, pa je pr81* kratkim, ko je v Durban11 govoril bivšim borcem buf' ske in angleške krvi, sveto-val, naj pozabijo na svoje spore in naj se kot eden P0-stavijo proti «črni nevarno-sti«. In če bi ta »črna nevaf' nost« v resnici začela ogr8-žati bele ljudi, je dejal, P°' tem bom znova potegnil sV°' jo sabljo in vam osebno Pr'' šel na pomoč. Nekateri opazovalci meni' jo, da bo stari feldmarš8* verjetno v najkrajšem časU’ na kakem drugem mestu zC' meljske oble, podal zdaj k8-ko nasprotno izjavo, s katero bo nekako skušal nevtrali31' rati svojo rasistično izjavo v Južni Afriki in se tako re-habilitirati pred očmi sv*-tovne javnosti. Saj druga8e ne morg biti. v kolikor >e Velika Britanija Južnoafri' ško unijo izločila iz Con1' monwealtha prav zaradi ni8 ne skrajnje rasistične PoI1‘ | tike. S11"11.J U LIJIN O =i..DOŽIVETJE Foslovodja je ošinil Julijo s kratkim pogledom. S hrbtom je bil naslonjen na dolg in svetel bar, ki je stal oj levi steni. Po sledečem pogledu, ki ga Julija m več videla, je že vedel, da novinka ni brez sredstev, da je dobro vzgojena, naivna in še precej neizkušena. Skratka, da je v bar Montijo prišla samo zaradi neznanja. Poslovodja je bil poznavalec ljudi — to je zahteval njegov poklic. Vendar ni mogel vedeti, da je Julija rekla šoferju taksija: «Tukaj ostanem samo dva dneva in rada bi vsaj enkrat nekaj doživela. Prosim vas, odpeljite me nekam, kjer so čudni ljudje, morda celo iz podzemlja...« Medtem ko je hodila skozi lokal, lepa in vitka, so ji sledili še drugi pogledi. Nezaupljivi pogledi žena z vsiljivo mnogo nakita in tisti ocenjujoči — moških. Julija si je zelo prizade- vala, da bi delovala hladno in mirno, ker je bila po naravi prijazna, zelo pristopna in blaga. Pred njo se je priklonil gospod v fraku, z lordovskim vedenjem, in ji ponudil vinsko karto. Naročila je brez premišljevanja: «Vermut, prosim!« «Zelo dobro,« je spregovoril natakar z glasom, ki je izdajal dolgčas. Ko se je oddaljil, se je Julija ozrla naokoli. Začela je hitreje dihati. To torej je bil bar Montijo, zbirališče mračnih tipov, glavni prostor, kjer se je sestajalo podzemlje — tako je vsaj trdil šofer. Njen pogled je razočarano drsel preko rde-čerjavih usnjenih stolov, rumenih stenskih svetilk, nizozemskih miz in solidnih le-šenih tapet. In ti gostje.... Tisti suhi, sivi gospod tam onstran, ki dostojanstveno pije čašo črnega vina, bi lahko bil pravnik, toda tudi zdravnik. Ona dva v des- nem kotu, katerih eden nosi na svojem kratkem nosu velika, rumena, roževi-nasta očala, bi lahko bila bančna uradnika. Tisti pa — z visokim čelom — je gotovo arhitekt za notranjo opremo. Kaže, da šofer ni dovolj resno razumel njene želje po pustolovščini. Da je bar Montijo na slabem glasu, je prav gotovo zasluga poslovodje, Samo zaradi reklame. Da privabi rumenokljunce in pustolovščin lačne. Razočarano je dvignila ča-•šo z vermutom, ki se je neopazno pojavila pred njo. Njen pogled se je srečal z očmi neke plavolase ženske, ki je sedela poleg obeh bančnih uslužbencev. Julija je naglo pogledala v nasprotno smer in se pri tem srečala z dvojico žarečih temnih o-či, last nekega elegantnega črnolasega moškega z malimi brčicami. Ponovno je naglo umaknila svoj pogled. Ta mladi moški bi morda vendar lahko pripadal podzemlju, je razmišljala z nekakšnim malo zbadajočim občutkom. Pozneje se je dogajalo, da so se njune oči začele srečavati temeljiteje in pogosteje. Toda neznače-vi pogledi niso bili usmerjeni samo v njene oči, temveč so jo pazljivo merili od nog do glave in ne samo enkrat obviseli na prstanu, ki ga je nosila na sredincu levice. Bil je to čudovit smaragd, obdan s tremi malimi diamanti, podedovana stvar in najdragocenejša od vsega, kar je imela. Juliji je postajalo vedno bolj neprijetno. Nehote se je ozrla za natakarjem, toda, kot je kazalo, je elegantni, temni kavalir, ki je bil tako podoben nastopaču velikega stila, odkril njeno namero, ker je vstal in stopil k njeni mizi. «Je dovoljeno?« je vprašal in sedel poleg nje ter jo prehitel, da bi se spomnila kakega odgovora. Njegovi postopki so bili tako uglajeni in nagli ter tako gotovi, da ni bilo mogoče proti temu ničesar storiti. «Vidim», je rekel, «vam tukaj ne ugaja. Bar Montijo tudi ni prostor za tako damo, kot ste vi,» «Morda se varate, ko me tako ocenjujete,« je pripomnila Julija. Pogledal jo je, kot nekdo, ki se je srečal z nečim nepričakovanim. ((Vsekakor pa, jaz se v vašem položaju ne bi loteval nikakršnih poslov,« je skrbno nadaljeval, tvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS, Ljub”'^: 90 lir. Mali oglasi 30 lir beseda- — Vsi oglas) se naročajo pri upr®